Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Strategije trajnostnega razvoja (STR), ki jo je sprejel Göteburški Evropski svet dne 15. in 16. junija 2001 in Johannesburškega akcijskega programa, ki ga je sprejel Svetovni vrh o trajnostnem razvoju leta 2002,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o "Pregledu strategije trajnostnega razvoja: Izhodišča za ukrepanje" (KOM(2005)0658),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva bruseljskega Evropskega sveta z dne 16. in 17. junija 2005 in svojih predhodnih resolucij o zadevi,

–   ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor Komisiji in Svetu,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ob upoštevanju nadaljnjih nevzdržnih trendov na mnogih področjih, kot so raba zemljišč in zemeljskih virov, prevoz, podnebne spremembe, ribištvo, uporaba fosilnih goriv ter izkoriščanje biološke raznovrstnosti,

B.   ob poudarjanju pomena treh osrednjih ciljev, ki se nanašajo na varstvo okolja, družbeno enakost in kohezijo ter gospodarsko blaginjo, in ob upoštevanju potrebe, da se te tri komponente trajnostnega razvoja ustrezno vključijo in izvajajo na ravni EU in svetovni ravni,

C.   ob upoštevanju vodilnih političnih načel, ki morajo podpirati trajnosten razvoj, zlasti načela kakovosti življenja in solidarnosti z generacijami in med njimi,

D.   ob poudarjanju potrebe po preusmeritvi kulture k družbi, ki bo temeljila na načelih trajnostnega razvoja, z zahtevo po dolgoročnih politikah, katerih cilj je ločitev gospodarske rasti od uporabe naravnih virov,

E.   ker velik del evropskega prebivalstva še naprej trpi zaradi gospodarskih in socialnih problemov, kot so revščina, brezposelnost in socialna izključenost, in ker večina socialno prikrajšanih pogosto živi v najslabših razmerah glede njihovega družbenega okolja, vključno s slabimi stanovanjskimi razmerami in slabim zdravjem; tudi ob upoštevanju korenitih demografskih sprememb v EU in nasprotnih trendih v najmanj razvitih državah,

Splošna ocena
Pomanjkanje ambicij

1.   izraža razočaranje zaradi pomanjkanja napredka pri razvoju in spremljanju STR, ki je bila sprejeta v Göteburgu leta 2001;

2.   meni, da je izhodišče Komisije za ukrepanje pri pregledu STR preveč previdno in neprepričljivo, tako da v sedanji obliki ne bo moglo pridobiti javnega mnenja in oblikovalcev politike za pomembne prihodnje naloge;

3.   pozdravlja koristno delo in prizadevanje avstrijskega predsedstva za oživitev STR s spodbujanjem predlogov Komisije za združevanje obstoječih ciljev in kazalcev v enoten in skladnejši okvir ter s predlaganjem nekaterih novih konceptov;

Povezava z Lizbonsko strategijo

4.   meni, da je sprejetje medsektorskih strategij, kakor so bile sprejete v Cardiffu, Lizboni in Göteborgu brez pomena, če jim ne sledi skladen in dosleden skupni proces;

5.   ugotavlja, da bi morali biti okoljski cilji v Lizbonski strategiji tako pomembni kot konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, v STR pa bi morala trajnostni gospodarski razvoj in zmanjšanje revščine predstavljati enako pomembni nalogi kot okoljski cilji;

6.   v zvezi s tem ugotavlja, da imata nova STR in Lizbonska strategija številne značilnosti, ki se dopolnjujejo, kot so skupni cilji večje konkurenčnosti, ustvarjanja več in kakovostnejših delovnih mest, večje socialne vključenosti, varstva okolja in preprečevanja tveganj;

7.   predlaga izvedbo konkretnih ukrepov, ki bodo zagotovili, da bo njihovo izvajanje pravočasno in ustrezno, zlasti z združljivimi postopki spremljanja in pregleda;

8.   poleg tega kot konkreten korak k učinkovitemu usklajevanju Lizbonske strategije in STR predlaga, da se potrebno preoblikovanje energetskih in transportnih sistemov, ki mora temeljiti na ločitvi potrebe po energiji od gospodarske rasti in na prehodu k okolju prijaznim oblikam prevoza – ključni cilj STR – uporabi kot vzvod za dvig rasti, zaposlenosti in izvoza v okviru Lizbonske strategije;

9.   poleg tega ugotavlja, da bi morala sklep spomladanskega Evropskega sveta 2006 o letnem pregledu energetskega vprašanja na spomladanskem Evropskem svetu in delo v zvezi s tem ustrezati širšemu okviru STR in Lizbonskega procesa;

Krepitev strategije
Krepitev ciljev: določanje jasnih vmesnih ter dolgoročnih splošnih in posamičnih ciljev

10.   ugotavlja, da je dobra stran pojma "trajnostni razvoj" v tem, da vsebuje medsektorski gospodarski, socialni in okoljski cilj; poleg tega meni, da mora biti glede na različne razlage kolikor je mogoče jasen;

11.   se v tem pogledu strinja s sedmimi ključnimi vprašanji, ki naj bi bila vključena v revidirano STR (podnebne spremembe in čistejši viri energije, javno zdravje, socialna izključenost, demografija in migracije, upravljanje naravnih virov, trajnostne oblike prevoza, revščina v svetovnem merilu in razvojni izzivi);

12.   zahteva, da Komisija preuči cilje in naloge ter zagotovi, da bodo ti čim bolj ambiciozni, in tudi da zagotovi njihovo izmerljivost in specifičnost, kar bo omogočilo natančno in podrobno oceno napredka;

13.   poudarja pomen vprašanj javnega zdravja in varstva biološke raznovrstnosti glede na ambiciozen cilj reverzibilnosti izgube biološke raznovrstnosti v Evropi in svetu do leta 2010 in predlaga, da se ju doda bodisi kot novo ključno vprašanje v STR ali se jima vsaj nameni poseben poudarek v posebnem poglavju o zdravju in upravljanju naravnih virov;

14.   poudarja pomembnost enakosti spolov pri trajnostnem razvoju; poudarja, da skupnih ciljev Lizbonske strategije in STR ni mogoče doseči brez reševanja trenutnih neenakosti ter boljše uporabe potencialov tako moških kakor tudi žensk; zato poudarja, da je treba socialno vključenost razumeti v njenem najširšem pomenu, vključno z vidikom spolov;

15.   zato meni, da bi bilo treba določeno število vmesnih in dolgoročnih posamičnih ciljev znova potrditi ali določiti, temeljili pa naj bi na previdnostnem načelu in bi bili ambiciozni in stvarni ter bi se ustrezno in sistematično uporabljali in spremljali; meni, da bi morali zlasti obravnavati tekoče negativne trende na področju rabe zemljišč in zemeljskih virov, prevoza, podnebnih sprememb, ribištva, uporabe fosilnih goriv ter izkoriščanja biološke raznovrstnosti ter spodbujati način prenosa, ločitev gospodarske rasti od prevoza, zmanjšanje učinka toplogrednih plinov v skladu s segrevanjem do največ +2°C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem;

16.   podpira predlagani poudarek na prizadevanjih za merjenje učinkovitosti virov z uporabo evidence okoljskih virov; predlaga, da se nameni posebno pozornost pozornemu spremljanju ekoloških sledi v EU in svetu ter analizi okoljskega vpliva potrošnje in proizvodnje ter da se določi cilj sistematičnega zmanjševanja ekološke sledi v EU;

17.   poleg tega pozdravlja predlog Komisije za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti; poziva Komisijo, naj predstavi bolj specifične pobude in učinkovite ukrepe za izvajanje in s tem omogoči pravi napredek; ob tem kot primer navaja pobudo Komisije, katere cilj je preučiti vpliv starajoče se družbe, ki se zavzema za konkretne rešitve na podlagi sodelovanja različnih ravni političnega odločanja v EU in civilne družbe;

Izboljšati kakovost razvoja kot pogoj za Strategijo trajnostnega razvoja

18.   meni, da je treba pomen, ki ga ima BDP pri merjenju napredka v družbi, uravnovesiti s skrbjo za kakovostne vidike razvoja, saj so ti pogoj za trajnostni razvoj; zato meni, da je treba doseči sporazum o omejenem nizu ključnih kazalcev trajnosti, ki jih je treba predstaviti in o njih veliko razpravljati med letnim pregledom STR; meni, da bi se morali ti kazalci nanašati na temeljne vidike kakovosti življenja ter omogočati količinske in sprotne ocene zdravja (kakovost in razporeditev zdravstvenega varstva, pričakovana življenjska doba, umrljivost otrok itd.), ozaveščanja (izobraževanje in kultura, dostop do IKT itd.), vključenosti (sodelovanje pri odločitvah družbe in družbenemu kapitalu itd.) in kakovosti okolja (onesnaževanje zraka in vode itd.);

19.   poziva, da se evropski socialni model nadalje razvija in da se predstavijo priporočila, ki iz njega izhajajo, naj države članice preprečijo "netrajnostne" trende, kot so revščina, socialna izključenost in posledice staranja prebivalstva; meni, da je treba v ta namen razviti kazalce socialnega položaja in jih vključiti v presojo vplivov trajnosti; poudarja, da Evropa potrebuje makroekonomski okvir za podporo trajnostnemu razvoju in okrepitev okolju prijazno notranje povpraševanje, pospešitev zaposlovanja ter socialne kohezije;

20.   meni, da je trajnostni razvoj gospodarska priložnost, in ne prisila, ter da bi bilo treba nanj gledati kot na spodbudo za tehnološke inovacije in naložbe; zato poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito usklajevanje razvojne strategije Unije , ki bo vključevala informacijske in komunikacijske tehnologije ter tehnologije za trajnostni razvoj in premišljeno rast, ki učinkovito izrabljajo vire, tako v Skupnosti kot zunaj nje;

21.   meni, da je treba družbo, ki temelji na znanju, ozaveščenosti in sodelovanju ter vključenosti in medosebnih odnosih, spodbujati tudi zunaj okvirov Lizbonske strategije; meni, da bo to družba višje kakovosti, ki lahko prek široke podpore IKT zmanjša povpraševanje po energiji in drugih naravnih virih;

Okrepiti vodenje trajnostnega razvoja na nacionalni, evropski in mednarodni ravni

22.   meni, da je treba STR sistematično spremljati, če želimo, da se ustrezno izvaja;

23.   namerava voditi redne plenarne razprave o splošnih in posamičnih ciljih STR, ki bi temeljile na prispevkih vseh njegovih pristojnih odborov, da bi Parlament lahko pravočasno predstavil svoje mnenje o napredku in prednostnih nalogah STR in da bi ga Evropski svet pri pregledu STR lahko v celoti upošteval; poleg tega meni, da so potrebni redni dialogi, tako splošni kot dvostranski, z nacionalnimi parlamenti držav članic in parlamenti ustavno priznanih regij, da se preuči najboljša praksa na področju trajnostnega razvoja in se izmenjajo izkušnje o izvajanju STR tako na nacionalni ravni kakor ravni Skupnosti;

24.   poudarja pomen, ki ga imajo nacionalne strategije trajnostnega razvoja v vsaki posamezni državi članici EU, in potrebo po medsebojni izmenjavi najboljše prakse; poleg tega opozarja, da je treba glede STR ukrepati na regionalni in lokalni ravni ter na ravni posameznih državljanov in pri tem okrepiti izobraževanje ter postopke sodelovanja in ozaveščanja javnosti o načelih trajnostnega razvoja;

25.   meni, da bi morali biti pregledi trajnosti osrednji del vseh presoj vplivov novih političnih ukrepov EU in naknadnega nadzora nad izvajanjem politik;

26.   meni, da je treba ukrepe na ravni Skupnosti dopolniti z ukrepi na mednarodni ravni, da se omogoči spodbujanje načel trajnostnega razvoja po vsem svetu, ne nazadnje v hitro razvijajočih se državah, za spodbujanje gospodarskega razvoja in zmanjšanje revščine ob varčevanju z omejenimi viri in varovanjem svetovnega okolja;

27.   zato poziva k bolj sistematičnemu letnemu spremljanju napredka pri uresničevanju ciljev Johannesburškega akcijskega programa in Razvojnih ciljev tisočletja;

28.   priznava, da državam v razvoju ni treba ponoviti napak onesnaževanja, ki so jih pri razvoju gospodarstev naredile države v razvoju; poleg tega poziva, da se v dejavnosti razvojnega sodelovanja EU vključijo načela o trajnostnem razvoju in da se za obravnavo svetovnih okoljskih izzivov in potreb zagotovi ustrezno financiranje;

Dopolnilni ukrepi

29.   poudarja potrebo po dopolnilnih ukrepih, kot so trajnostni davčni ukrepi in ukrepi na področju javnih naročil, in kakor hitro je mogoče odpravo nevzdržnih državnih subvencij na številnih področjih, zlasti na področju energetike in kmetijstva; meni, da trajnosti ne bo mogoče doseči brez preložitve davčnega bremena z dela na uporabo virov in onesnaževanje;

30.   izpostavlja pomen, ki ga imajo programi razvoja podeželja in kmetijstvo (tako konvencionalno kot biološko) za trajnostni razvoj, ker lahko le gospodarsko in ekološko vitalna podeželska območja ustavijo trend zmanjševanja števila prebivalstva na podeželju in tako varujejo bistvene infrastrukture; poziva k posebnim prizadevanjem za raziskave morebitnih vplivov podnebnih sprememb na razpoložljivost vode in kakovosti tal v sredozemskem območju;

31.   poudarja pomembno vlogo znanosti in inovacij pri obravnavi številnih izzivov, določenih v STR, tudi konkurenčnosti; obžaluje, da je podpora javnega sektorja energetskim raziskavam v EU in njenih državah članicah nedavno močno upadla, in poziva, naj se znatno poveča glede podpore uporabi obnovljivih virov in doseganju energetske učinkovitosti;

32.   ugotavlja, da se varstvo okolja in potreba po neodvisnosti od fosilnih goriv pojavljata kot ključni prednostni nalogi pri oblikovanju politike EU, pri čemer ne zadoščajo zgolj širše zastavljeni domači ukrepi za zmanjšanje učinka toplogrednih plinov, temveč je potrebna tudi znatna finančna pomoč za tehnološko sodelovanje z državami v razvoju, kar bi spodbudilo naložbe v energetsko učinkovitost in tehnologije z nizko vsebnostjo ogljika; poudarja pomen energetskih prihrankov kot edinega pomembnejšega vira energije v Evropi, ki nima škodljivih vplivov na okolje;

33.   meni, da se morajo cilji STR zrcaliti v porabi proračuna EU v obdobju 2007.- 2013 in služiti kot pomoč pri pripravi načrta za celovit pregled proračuna EU za obdobje 2008 - 2009; ob tem pozdravlja dejstvo, da predlog Uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (KOM(2004)0492) izrecno navaja, da se cilji skladov skušajo doseči v okviru trajnostnega razvoja, vendar obžaluje, da dodeljevanje pomoči, ki se sofinancira iz skladov, ne ustreza Strategiji trajnostnega razvoja, in meni, da je treba ta vidik ponovno preučiti;

34.   vztraja, da se ukrepov za podporo ciljem trajnostnega razvoja ne sme obravnavati zgolj v luči kratkoročnih stroškov, temveč tudi dolgoročnih koristi, ter da je treba v celoti upoštevati posledice neukrepanja;

o
o   o

35.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.