Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/2133(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0471/2006

Predložena besedila :

A6-0471/2006

Razprave :

PV 12/03/2007 - 18
CRE 12/03/2007 - 18

Glasovanja :

PV 13/03/2007 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0062

Sprejeta besedila
WORD 127k
Torek, 13. marec 2007 - Strasbourg Končna izdaja
Družbena odgovornost podjetij
P6_TA(2007)0062A6-0471/2006

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo (2006/2133(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta: Evropa – središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij (KOM(2006)0136) (sporočilo Komisije o DOP);

–   ob upoštevanju dveh najbolj uveljavljenih mednarodno priznanih standardov za ravnanje podjetij: Tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela (ILO), ki je bila nazadnje revidirana leta 2001 in smernic za večnacionalna podjetja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki so bile nazadnje revidirane leta 2000, ter ob upoštevanju kodeksov ravnanja, sprejetih pod okriljem drugih mednarodnih organizacij, kot so Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka, in prizadevanj pod pokroviteljstvom Konference ZN o trgovini in razvoju v zvezi z dejavnostmi podjetij v državah v razvoju,

–   ob upoštevanju Deklaracije ILO o temeljnih načelih in pravicah pri delu, sprejete leta 1998 in ILO konvencij, ki vzpostavljajo splošne temeljne delovne standarde v zvezi z odpravo prisilnega dela C29 (1930) in C105 (1957), svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj C87 (1948) in C98 (1949), odpravo otroškega dela C138 (1973)in C182 (1999) ter nediskriminacijo pri zaposlovanju C100 (1951) in C111 (1958),

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 in zlasti razglasitve njihove generalne skupščine, ki poziva vse posameznike in vse organe družbe, da sodelujejo pri zagotavljanju splošnega spoštovanja človekovih pravic, njihovega Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, njihovega Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966, njihove Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, njihove Konvencije o pravicah otroka iz leta 1989 in njihove osnutka deklaracije o pravicah domorodnih ljudstev iz leta 1994,

–   ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju iz leta 1997,

–   ob upoštevanju smernic G3 za trajnostno poročanje Pobude za globalno poročanje iz leta 2006,

–   ob upoštevanju pobude ZN za globalni dogovor, ki se je začela julija 2000,

–   ob upoštevanju izjave z dne 6. oktobra 2006, da sta pobuda za globalni dogovor in pobuda za globalno poročanje oblikovali "strateško zavezo",

–   ob upoštevanju pravil ZN o odgovornosti čeznacionalnih družb in drugih podjetij v zvezi s človekovimi pravicami iz leta 2003,

–   ob upoštevanju izida svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, zlasti poziva k sprejetju medvladnih pobud o vprašanju odgovornosti podjetij, in sklepov Sveta z dne 3. decembra 2002 o nadaljnjem spremljanju sklepov vrha,

–   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja ZN z naslovom "Globalnemu partnerstvu naproti – okrepljeno sodelovanje med Združenimi narodi in vsemi zadevnimi partnerji, zlasti zasebnim sektorjem" z dne 10. avgusta 2005,

–   ob upoštevanju njegovega vmesnega poročila posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN o vprašanju človekovih pravic, čeznacionalnih družb in drugih podjetij z dne 22. februarja 2006 in prvega in drugega regionalnega posvetovanja, ki ju je pripravil dne 27. in 28. marca 2006 v Johanenesburgu in dne 26. in 27. junija 2006 v Bangkoku,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 1999 o standardih EU za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju: evropskemu kodeksu ravnanja nasproti(1) , v katerem priporoča evropski model kodeksa ravnanja, podprtega z evropsko platformo za spremljanje;

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(2) , ki je nadomestila Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, razen glede razmerij med Dansko in drugimi državami članicami,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)(3) ,

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 3. decembra 2001(4) o nadaljnjem spremljanju Zelene knjige o družbeni odgovornosti podjetij ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2002 o Zeleni knjigi Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost podjetij(5) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2003 o sporočilu Komisije v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij: prispevek podjetij k trajnostnemu razvoju(6) ,

–   ob upoštevanju priporočila Komisije 2001/453/ES z dne 30. maja 2001 o prepoznavanju, merjenju in razkritju okoljskih vprašanj v letnih računovodskih izkazih in letnih poročilih podjetij(7) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2002 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom "Spodbujanje temeljnih delovnih standardov in izboljšanju socialnega upravljanja v kontekstu globalizacije"(8) ,

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o družbeni odgovornosti podjetij(9) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o upravljanju in razvoju (KOM(2003)0615),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o letnih konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic(10) ,

–   ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev(11) ,

–   ob upoštevanju končnega poročila Evropskega foruma interesnih skupin (EFIS) za DOP z dne 29. junija 2004, zlasti podpornih ukrepov priporočila 7, ki spodbuja ustvarjanju pravnega okvira za DOP,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o socialni razsežnosti globalizacije – prispevek politike EU k razširitvi koristi na vse (KOM(2004)0383),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(12) ,

–   ob upoštevanju spomladanskega Evropskega sveta z dne 22. in 23. marca 2005, ki je ponovno oživil Lizbonsko strategijo, s čimer bo to partnerstvo med EU institucijami, državami članicami in civilno družbo osredotočeno na skupna prizadevanja za rast in delovna mesta,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2005 o izkoriščanju otrok v državah v razvoju s posebnim poudarkom na delu otrok(13) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu Strategije trajnostnega razvoja – izhodišča za ukrepanje (KOM(2005)0658) in prenovljeni Strategiji za trajnostni razvoj EU, ki jo je Evropski svet sprejel dne 15 in 16. junija 2006,

–   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije z dne 20. decembra 2005 o evropski razvojni politiki: "Evropsko soglasje"(14) ,

–   ob upoštevanju novega splošnega sistema preferencialov (GSP+), ki velja od 1. januarja 2006 in je bil prvič uveljavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov(15) in ki dovoljuje brezcarinski dostop ali znižanje tarif za vedno večje število proizvodov ter vključuje tudi nove spodbude za najbolj ogrožene države s posebnimi trgovinskimi, finančnimi ali razvojnimi potrebami,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o spodbujanju dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (KOM(2006)0249),

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o evropski pobudi za preglednost v Evropi (KOM(2006)0194),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o pravični trgovini in razvoju(16) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o posodabljanju prava gospodarskih družb in izboljšanju upravljanja podjetij v Evropski uniji – načrt za napredek (KOM(2003)0284) (akcijski načrt o upravljanju podjetij),

–   ob upoštevanju predstavitve z naslovom "Družbena odgovornost podjetij – ali obstaja evropski pristop?", ki jo je organiziral Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve dne 5. oktobra 2006,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0471/2006),

A.   ker podjetja ne bi smela nositi odgovornosti namesto organov oblasti za njihovo neizvajanje nadzora nad izpolnjevanjem družbenih in okoljskih standardov;

1.   je prepričan, da je naraščajoča družbena in okoljska odgovornost podjetij, ki je povezana z načelom odgovornosti podjetij, bistvena sestavina evropskega socialnega modela, evropske strategije za trajnostni razvoj in pri spoprijemanju z družbenimi izzivi gospodarske globalizacije;

2.   pozdravlja dejstvo, da sporočilo Komisije o DOP zagotavljanja nov zagon za razpravo EU o družbeni odgovornosti podjetij (DOP), vendar ugotavlja, da so nekatere ključne interesne skupine izrazile zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti in uravnoteženosti pri posvetovanjih pred sprejetjem;

3.   ugotavlja, da med različnimi interesnimi skupinami razprava o ustrezni opredelitvi DOP še ni zaključena in da lahko koncept, da DOP pomeni "preseganje predpisov" omogoči nekaterim podjetjem, da se sklicujejo na DOP, obenem pa kršijo lokalne ali mednarodne zakone; meni, da so pomoč EU vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, ki so v skladu z mednarodnimi konvencijami, in učinkoviti sistemi inšpekcijskih pregledov nujne dopolnitve za spodbujanje DOP po vsem svetu;

4.   se strinja z definicijo Komisije, da DOP pomeni prostovoljno vključevanje okoljskih in socialnih vidikov v poslovanje podjetij, ki presegajo pravne zahteve in pogodbene obveznosti; meni, da bi bilo treba politiko DOP spodbujati glede na njene lastne zasluge in ne kot nadomestek za primerno ureditev na zadevnih področjih, pa tudi ne kot prikrit pristop za uvedbo takšne zakonodaje;

5.   ugotavlja, da bi raznolikost prostovoljnih pobud za DOP lahko razumeli kot oviro za sprejetje politike DOP, in ki podjetja odvrača od prizadevanj za verodostojnejše ukrepe v zvezi DOP ali smelejše politike DOP, čeprav bi lahko tudi zagovarjali mnenje, da takšna raznolikost podjetja dodatno spodbuja; poziva Komisijo, naj spodbuja razširjanje dobrih praks, ki izhajajo iz prostovoljnih pobud za DOP; meni, da bi morala Komisija razmisliti tudi o pripravi seznama meril, ki jih morajo podjetja spoštovati, če se opredelijo za odgovorna;

6.   je prepričan, da je verodostojnost prostovoljnih pobud za DOP še naprej odvisna od prizadevanj za uporabo obstoječih mednarodno sprejetih standardov in načel, ter od pristopa interesnih skupin, kot je priporočil FIS, pa tudi od izvajanja neodvisnega spremljanja in preverjanja;

7.   meni, da je razprava o DOP v EU dosegla točko, ko bi bilo treba preusmeriti poudarek s postopkov na rezultate, kar bo imelo za posledico izmerljiv in pregleden prispevek podjetij v boju proti socialni izključenosti in degradaciji okolja v Evropi in drugod po svetu;

8.   priznava, da si številna podjetja že znatno in vedno bolj prizadevajo za uresničevanje svoje družbene odgovornosti;

9.   ugotavlja, da so trgi in podjetja po Evropi na različnih stopnjah razvoja; zato meni, da metoda, s katero bi se vsilil enoten model za vedenje podjetij, ni ustrezna in da se zaradi nje podjetja ne bodo pogosteje odločala za DOP; poleg tega meni, da bi bilo treba dati večji poudarek razvoju civilne družbe in zlasti ozaveščenosti potrošnikov o odgovorni proizvodnji za spodbujanje sprejemanja odgovornosti podjetij, ki bi bila dolgotrajna in ustrezna v določenih nacionalnih ali regionalnih okoliščinah;

10.   poudarja, da bi morala DOP obravnavati nova področja, kot so vseživljenjsko učenje, organizacija dela, enake možnosti, socialna vključenost, trajnostni razvoj in etika, da bi delovala kot dodaten instrument za soočanje z industrijskimi spremembami in prestrukturiranjem;

Razprava EU o DOP

11.   je seznanjen z odločitvijo Komisije, da bo v partnerstvu s številnimi poslovnimi omrežji vzpostavila Evropsko zvezo za družbeno odgovornost podjetij (Zveza); priporoča, da Komisija sama zagotovi enotno točko usklajevanja, s čimer se ohrani poznavanje članstva in dejavnosti zveze, ter sprejmejo jasni cilji, časovni razpored in strateška vizija, ki bodo vodili delo Zveze; spodbuja vsa velika in mala evropska podjetja in podjetja tretjih držav, ki delujejo v Evropi, naj sprejmejo to pobudo, in meni, da je treba Zvezo okrepiti s sodelovanjem drugih interesnih skupin;

12.   meni, da je socialni dialog učinkovito sredstvo za uveljavljanje pobud za DOP in da so imeli evropski sveti delavcev konstruktivno vlogo pri razvoju najboljših praks DOP;

13.   predlaga, da bi izrazito večje sprejemanje DOP v podjetjih v EU, novi modeli najboljših praks, ki jih glede različnih vidikov DOP razvijejo vodilna podjetja in sindikati, opredelitev in spodbujanje posebnih ukrepov in predpisov EU v podporo DOP ter presoja vpliva teh pobud na okolje in človekove in socialne pravice lahko bili osrednja merila uspešnosti zveze; predlaga tudi, da se zastavi dvoletni rok za zaključek dela "laboratorijev", ki so vzpostavljeni pod njenim okriljem, kot predlaga Evropska mreža za spodbujanje DOP;

14.   ugotavlja, da je bil ponoven sklic FIS kasneje dodan sporočilu Komisije o DOP ter da bi bili potrebni ukrepi za vzpostavitev zaupanja različnih interesnih skupin, da bo pristen dialog vodil k resničnemu vplivu politik in programov EU pri spodbujanju in uporabi DOP v gospodarstvu EU; meni, da bi se bilo treba nekaj naučiti iz preteklega dvoletnega delovanja FIS, ki je bilo pozitivno v smislu pravila "no fame, no shame" in zlasti uporabe neodvisnih poročevalcev; vendar poudarja, da so potrebne izboljšave glede doseganje soglasja; poleg tega poziva predstavnike Komisije, da se dejavneje vključujejo v razpravo;

15.   poziva Komisijo, naj povabi predstavnike iz številnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad, ki so se obvezale, da bodo za spodbujanje DOP uporabljale javna naročila in druga orodja javne politike, oblikovale svoj "laboratorij" v okviru Zveze in svoje dobljene rezultate vključile v njeno nadaljnje delo;

16.   podpira prizadevanja Komisije, da se članstvo FIS razširi na vlagatelje, izobraževalni sektor in javne oblasti, obenem pa vztraja, da mora ostati možnost, da se s trajnim dialogom dosežejo dogovorjeni cilji;

17.   poziva Komisijo, da v okviru spremljanja napredka glede DOP spodbuja večjo udeležbo žensk na FIS ter izmenjavo informacij in dobre prakse na področju enakosti med spoloma;

18.   podpira pozive za obvezno razkritje lobistov podjetij in drugih lobistov ter za uravnotežen dostop skupin podjetij in drugih interesnih skupin do samega političnega odločanja EU;

Povezava med DOP in konkurenčnostjo

19.   pozdravlja cilj sporočila Komisije o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta, da se DOP poveže z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi cilji Lizbonske strategije, avno zato, ker meni, da lahko resen pristop podjetij k DOP prispeva k večjemu številu delovnih mest, izboljšanju delovnih pogojev ter zagotavljanju spoštovanja pravic delavcev in spodbujanju raziskav in razvoja tehnoloških inovacij; podpira načelo "odgovorne konkurenčnosti" kot sestavnega dela Programa Komisije za inovacije in konkurenčnost (PIK); poziva evropska podjetja, naj v svojih poročilih navedejo, kako prispevajo k lizbonskim ciljem;

20.   priznava, da so učinkovita pravila o konkurenci v Evropi in zunaj nje bistven element za zagotavljanje odgovorne poslovne prakse, zlasti z omogočanjem pravične obravnave in dostopa za lokalna MSP;

21.   ponovno poudarja, da izvajanje odgovornih in nediskriminacijskih postopkov zaposlovanja, ki spodbujajo zaposlovanje žensk in prikrajšanih oseb, v okviru DOP prispeva k doseganju lizbonskih ciljev;

22.   opaža nasprotja med konkurenčnimi nabavnimi strategijami podjetij, ki si nenehno prizadevajo za večjo prilagodljivost in manjše stroške na eni strani, ter prostovoljnimi zavezami za DOP, s katerimi si prizadevajo za odpravo izkoriščevalnih delovnih razmerij in spodbujajo dolgoročne odnose z dobavitelji na drugi strani; pozdravlja nadaljnji dialog na to temo;

23.   v zvezi s tem predlaga, da se razširita ocenjevanje in spremljanje evropskih podjetij, ki so priznana za odgovorna, da bosta vključevala njihove dejavnosti in dejavnosti njihovih podizvajalcev tudi zunaj Evropske unije, zato da se zagotovi, da bo DOP koristila tretjim državam in zlasti državam v razvoju, v skladu s konvencijami ILO, še posebej tistim o svobodi ustanavljanja sindikatov, prepovedi dela otrok in prepovedi prisilnega dela, ter še posebej o ženskah, migrantih, domorodnih ljudstvih in manjšinah;

24.   priznava, da je DOP pomembno gonilo podjetij in poziva k vključitvi družbenih politik, kot so spoštovanje pravic delavcev, politika poštenega plačila, preprečevanje diskriminacije, vseživljenjsko učenje itd., ter okoljskih vprašanj, ki so osredotočena zlasti na dinamično spodbujanje trajnostnega razvoja v podporo novim proizvodom in postopkom prek inovacijskih in trgovinskih politik, pa tudi pri oblikovanju sektorskih, podregijskih in mestnih strategij konkurenčnosti;

25.   poudarja, da podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno, pomembno prispevajo k odpravi neenakosti, ki na trgu dela prizadenejo zlasti ženske in prikrajšane osebe, vključno z invalidnimi osebami, zlasti v zvezi z dostopom do zaposlitve, socialnih ugodnosti, usposabljanja, poklicnega napredovanja in v zvezi s politiko poštenega plačila; poudarja, da bi morala biti politika zaposlovanja podjetij skladna z Direktivo Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(17) ;

Instrumenti DOP

26.   pozdravlja trend, v skladu s katerim večja podjetja zadnja leta objavljajo prostovoljna družbena in okoljska poročila; ugotavlja, da je od leta 1993 število teh poročil naraščalo, vendar se je zdaj ustalilo, in da le malo poročil uporablja mednarodno priznane standarde in načela, pokriva celotno dobavno verigo ali vključuje neodvisno spremljanje in preverjanje;

27.   opozarja Komisijo na poziv Parlamenta, naj predstavi predlog spremembe Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe(18) (Četrta direktiva na področju prava družb) o tem, da bi se poleg zahtev po poročanju o finančnem položaju vključilo tudi poročanje o socialnem in okoljskem položaju; meni, da je pomembno izboljšati ozaveščenost o določilih v zvezi s poročanjem o socialnem in okoljskem položaju, ki so navedena v Priporočilu Komisije 2001/453/ES o razkritju okoljskih podatkov iz leta 2001, Direktivi 2003/51/ES o posodobitvi računov ter Direktivi 2003/71/ES(19) o prospektu, podpira njihov pravočasen prenos v vseh državah članicah, ter poziva k izvedbi raziskav o njihovem učinkovitem izvajanju za dosego boljše ozaveščenosti;

28.   priznava trenutne omejitve "industrije" DOP v zvezi z merjenjem vedenja podjetij, družbeno revizijo in certificiranjem, zlasti kar zadeva stroške, primerljivost in neodvisnost, ter meni, da bo treba razviti strokovni okvir, ki bo vključeval posebne kvalifikacije na tem področju;

29.   priporoča, da Komisija razširi odgovornost direktorjev podjetij z več kot 1 000 zaposlenimi, da bo vključevala obveznost samih direktorjev, da čim bolj zmanjšajo vse dejavnosti podjetja s škodljivim družbenim in okoljskim učinkom;

30.   ponovno izraža podporo sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo, zlasti njegovi zahtevi za zunanje preverjanje, in obveznosti držav članic, da spodbujajo ta sistem, ter meni, da bi bilo smotrno razviti podobne sisteme za varovanje delovnopravnih, socialnih in človekovih pravic;

31.   podpira kodeks dobre prakse Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo in označevanje kot glavni zgled, ki daje sodelovanju med obstoječimi pobudami za označevanje prednost pred novimi socialnimi oznakami na nacionalni ali evropski ravni;

32.   poziva Komisijo, naj izvaja mehanizem, s katerim bodo lahko žrtve, vključno z državljani tretjih držav, uporabile pravna sredstva proti evropskim podjetjem na mednarodnih sodiščih držav članic;

33.   ugotavlja, da vprašanje družbeno odgovornih naložb ni bilo vključeno v sporočilo o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta; podpira polno sodelovanje vlagateljev kot interesnih skupin v razpravi o DOP na ravni EU, vključno z razpravo na FIS; in podpira pozive industrije k preglednosti namesto predpisovanja, kar se doseže z uvedbo "načel izjave o naložbi" za naložbene sklade po vsej Evropski uniji;

34.   poudarja, da imajo potrošniki pomembno vlogo pri ustvarjanju pobud za odgovorno proizvodnjo in odgovorno poslovno prakso; vendar meni, da je za potrošnike sedanji položaj nepregleden, saj obstajajo nejasnosti glede številnih nacionalnih standardov za izdelke in sistemov označevanja izdelkov, zaradi česar imajo sedanje socialne oznake izdelkov manjši pomen; opozarja, da imajo obenem podjetja visoke stroške zaradi menjavanja številnih različnih nacionalnih zahtev in standardov; poudarja tudi, da oblikovanje nadzornih mehanizmov za spremljanje socialnega označevanja izdelkov veliko stane, kar velja zlasti za manjše države;

35.   podpira prizadevanja Eurostata, da bi razvil kazalce za merjenje učinkovitosti DOP v okviru strategije trajnostnega razvoja EU, in tudi namen Komisije, da razvije nove kazalnike za merjenje ozaveščenosti in porabe evropskih proizvodov, označenih z znakom za okolje in deleža proizvodnje podjetij, registriranih v sistemu EMAS;

36.   opozarja na predhodni razmislek o imenovanju varuha človekovih pravic za DOP, ki bi na zahtevo podjetij ali katere koli interesne skupine opravljal neodvisne preiskave v zvezi z vprašanji DOP; vabi k nadaljnjemu razmisleku o tem in podobnih predlogih v prihodnje;

Boljša zakonska ureditev in DOP

37.   meni, da je politiko DOP mogoče okrepiti z večjo ozaveščenostjo in uporabo veljavnih pravnih instrumentov; poziva Komisijo, naj organizira in spodbuja kampanje ozaveščanja ter spremlja uvedbo neposredne odgovornosti v tujini v skladu z Bruseljsko konvencijo in uporabo direktiv 84/450/EGS(20) o zavajajočem oglaševanju ter 2005/29/ES o nepošteni poslovni praksi, da bo podjetja spodbudila k spoštovanju prostovoljnih kodeksov ravnanja glede DOP;

38.   ponovno izraža potrebo po uporabi preprostega in razumljivega jezika, da se podjetja spodbudi k uveljavljanju DOP;

39.   ponovno ugotavlja, da bi si morale Komisija in vlade držav članic bolj prizadevati na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi izkoristile priložnosti, ki jih je omogočila revizija direktiv o javnih naročilih leta 2004, za podporo DOP s spodbujanjem družbenih in okoljskih meril pri potencialnih dobaviteljih ob priznavanju potrebe po izogibanju dodatnemu administrativnemu obremenjevanju majhnih podjetij, ki bi jih to lahko odvrnilo od prijave na razpise, ter z vključitvijo družbenih in okoljskih določb v pogodbe, z izključitvijo podjetij, če je to potrebno, vključno v primerih korupcije; poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj k uporabi strogih družbenih in okoljskih meril, podprtih z jasnimi pritožbenimi postopki, pri vseh subvencijah in posojilih, dodeljenih podjetjem v zasebnem sektorju, pri čemer je treba graditi na primeru, ki povezuje javna naročila in spoštovanje temeljnih konvencij ILO ter smernic OECD za večnacionalna podjetja na Nizozemskem ter s standardom SA8000 DOP v številnih italijanskih provincah; ponovno opozarja, da morajo države članice sprejeti ukrepe, da zagotovijo, da so kakršne koli kreditne garancije za izvoz skladne z najvišjimi okoljskimi in družbenimi merili in se ne uporabljajo za projekte, ki so v nasprotju z dogovorjenimi cilji politike EU, na primer v zvezi z energetiko ali oboroževanjem;

Vključitev DOP v politiko in programe EU

40.   pozdravlja zaveze Komisije, ki so bile ponovljene v njenem sporočilu o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta, da bo podprla in spodbujala DOP na vseh področjih svojega delovanja, in poziva k večjim prizadevanjem, da se te zaveze vedno pretvorijo v dejanja;

41.   meni, da razprava o DOP ne sme biti ločena od vprašanj odgovornosti podjetij in da bi morala biti vprašanja družbenega in okoljskega vpliva podjetij, odnosov z interesnimi skupinami, zaščita pravic manjšinskih delničarjev in dolžnosti direktorjev podjetij v zvezi s tem v celoti vključena v akcijski načrt Komisije za upravljanje podjetij; poudarja, da bi morala biti ta vprašanja del razprave o DOP; poziva Komisijo, naj upošteva te točke in pripravi trdne predloge za njihovo obravnavanje;

42.   pozdravlja neposredno finančno podporo Komisije pobudam za DOP, zlasti za spodbujanje inovacij, omogočanje udeležbe interesnih skupin in pomoč potencialnim skupinam žrtev v zvezi z domnevnim nepravilnim ravnanjem, vključno z obratovalno povzročitvijo smrti; spodbuja Komisijo, naj zlasti razvije mehanizme, ki bodo skupnostim, ki so jih prizadela evropska podjetja, zagotovila možnost pravičnega in dostopnega sodnega postopka; poudarja pomen proračunske postavke B3-4000 (postavka 04 03 03 01) za pilotne projekte, kot so tisti v zvezi z delovanjem zaposlenih v korist skupnosti, hipotekarnih sredstev za podpiranje DOP v okviru PIK ter tega, da se 3 % družboslovnih in humanističnih raziskav nameni podjetjem v družbi v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj si dejavneje prizadeva za podpiranje DOP v odnosu do podjetij EU, ki delujejo v tretjih državah, prek programov zunanje pomoči;

43.   pozdravlja zavezo, da bo izobraževanje eno od osmih prednostnih področij ukrepanja; poziva h globlji integraciji DOP v program Socrates, zagotovitvi širokega spektra gradiv o DOP v bodočem evropskem središču za samostojno učenje in k oblikovanju evropskega spletnega imenika poslovnih šol in univerz o DOP in trajnostnem razvoju;

44.   spodbuja pobude na ravni EU in držav članic za izboljšanje poučevanja odgovornega podjetništva in proizvodnje v evropskih poslovnih šolah;

45.   poudarja, da družbena in okoljska odgovornost veljata za vladne in nevladne organizacije in za podjetja ter poziva Komisijo, naj izpolni zavezo, da bo objavila letno poročilo o vplivu svojih neposrednih dejavnosti na družbo in okolje in da bo razvila politike, s katerimi bo spodbudila osebje institucij EU, da delujejo v korist skupnosti;

46.   meni, da bi podjetja v okviru DOP lahko bila pokrovitelji kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki bi ponudile dodano vrednost evropskim politikam na področju kulture in vseživljenjskega učenja;

47.   poziva Komisijo, naj ob upoštevanju pravil STO in brez ustvarjanja neupravičenih trgovinskih ovir DOP bolje vključi v svoje trgovinske politike in poskuša uvesti določbe v zavezujoče člene vseh svojih dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumov v skladu z mednarodno sprejetimi standardi DOP, kot so smernice OECD o večnacionalnih podjetjih, tristranska deklaracija ILO in načela iz Ria, pa tudi pridržek regulativnih pooblastil o vprašanjih človekovih pravic, družbene in okoljske odgovornosti; pozdravlja podporo tem ciljem v Sporočilu o dostojnem delu; ponovno poziva delegacije Komisije v tretjih državah, ki delujejo v okviru svojih pristojnosti, naj razširjajo smernice OECD in delujejo kot kontaktne točke v zvezi s temi smernicami; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo delovanje nacionalnih kontaktnih točk, zlasti pri obravnavanju primerov domnevnih kršitev pri poslovanju in dobavnih verigah evropskih podjetij v svetu;

48.   opaža prispevek mednarodnega gibanja pravične trgovine pri uvajanju odgovorne poslovne prakse (že šestdeset let) in dokazovanju, da je taka praksa izvedljiva in trajnostna v celotni dobavni verigi; poziva Komisijo, naj upošteva izkušnje gibanja pravične trgovine in sistematično preuči, kako bi te izkušnje lahko uporabila v zvezi z DOP;

49.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da nadnacionalne družbe s sedežem v EU s proizvodnimi zmogljivostmi v tretjih državah, zlasti v tistih, ki so vključene v shemo GSP+, spoštujejo temeljne standarde ILO, družbene in okoljske konvencije ter mednarodne sporazume, da dosežejo svetovno ravnovesje med gospodarsko rastjo in višjimi socialnimi in okoljskimi standardi;

50.   pozdravlja zavezo Evropskega soglasja o razvoju, da prednostno podpre DOP; poziva Generalni direktorat Komisije za razvoj, da prevzame dejavno vlogo pri razpravi, preuči delovne pogoje in pogoje pri uporabi naravnih virov v državah v razvoju in da sodeluje z domačimi podjetji, pri čezmorskih dejavnostih podjetij EU, s podizvajalci in njihovimi interesnimi skupinami, odpravi zlorabe in malomarno ravnanje v dobavni verigi ter da se bori proti revščini in doseže uravnoteženo rast;

51.   predlaga, da si Komisija prek skupnega dela s posredniškimi organi prizadeva za sodelovanje MSP pri DOP in da ponudi posebno podporo za sodelovanje zadrug in podjetij socialnega gospodarstva v okviru njihovih posebnih združenj, da uporabi omrežja evropskih informacijskih centrov za neposredno spodbujanje pobud za DOP in pretehta možnost imenovanja odposlanca za DOP v Generalnem direktoratu Komisije za podjetništvo in industrijo, podobno kot pri posebnem odposlancu za MSP;

52.   priporoča, da Komisija opravi natančno vseevropsko raziskavo o različnih načinih, na katere lahko MSP sodelujejo pri DOP, in o pobudah zanje, da prostovoljno in na podlagi posameznih primerov sprejmejo načela DOP, ter da uporabi znanje, pridobljeno iz izkušenj in dobre prakse na tem področju;

53.   pozdravlja zavezo v sporočilu Komisije o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta, da se v DOP poveča udeležba zaposlenih in njihovih sindikatov, ter ponovno poziva Komisijo in socialne partnerje, naj gradijo na uspešnih pogajanjih zdaj 50 mednarodnih okvirnih sporazumov in 30 evropskih okvirnih sporazumov, pretežno v zvezi s temeljnimi delovnimi standardi za posamezna podjetja ali sektorje, kot na obliki pristopa za oblikovanje odgovornosti podjetij v Evropi in po svetu; omenja, da so evropski sveti delavcev posebej primerni za uveljavljanje DOP in zlasti za spodbujanje temeljnih pravic delavcev v večnacionalnih podjetjih;

54.   vztraja, da je vloga socialnih partnerjev pomembna pri spodbujanju zaposlovanja žensk in v boju proti diskriminaciji; spodbuja socialne partnerje, da v okviru DOP prevzamejo pobude za večjo udeležbo žensk v upravnih odborih podjetij, delavskih svetih in organih socialnega dialoga;

55.   priporoča, da se prihodnje raziskave o DOP ne omejijo samo na podjetniški vidik DOP in da se osredotočijo na povezavo med konkurenčnostjo in trajnostnim razvojem na makro ravni (EU in države članice), srednji ravni (industrijski sektorji in dobavne verige) in mikro ravni (MSP) ter na medsebojno delovanje med njimi, pa tudi na vpliv sedanjih pobud za DOP in možne kršitve načel DOP; podpira vodilno vlogo, ki jo ima pri tem Evropska akademija za podjetništvo v družbi; poziva Komisijo, naj objavi referenčno "letno stanje na področju družbene odgovornosti podjetij", ki ga pripravi v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in raziskovalci s primerjanjem razpoložljivih informacij, opisovanjem novih trendov in zagotovitvijo priporočil za prihodnje ukrepe;

Prispevek Evrope h globalni DOP

56.   meni, da je možni učinek politike DOP še vedno največji pri globalni dobavni verigi podjetij, saj omogoča odgovorne naložbe podjetij, ki pripomorejo v boju proti revščini v državah v razvoju, spodbuja primerne delovne pogoje, podpira načela pravične trgovine in dobrega upravljanja države, pa tudi zmanjša število kršitev mednarodnih standardov, vključno z delovnimi standardi, s strani velikih podjetij v državah, kjer je področje zakonodajno slabo urejeno ali pa sploh ni;

57.   poziva Komisijo, naj izvede posebne raziskave učinka politik DOP in predloži predloge za povečanje odgovornega vlaganja podjetij in njihove odgovornosti;

58.   priznava, da so številne mednarodne pobude na področju DOP globlje ukoreninjene in zrelejše, kar velja tudi za smernice "G3 za trajnostno poročanje Pobude za globalno poročanje", ki jih je nedavno objavila pobuda za globalno poročanje, izključitev 200 podjetij iz globalnega sporazuma ZN in imenovanje posebnega predstavnika ZN za poslovne dejavnosti in človekove pravice;

59.   izraža razočaranje, da Komisija v svojem sporočilu o izvajanju partnerstva za rast in delovna mesta ni posvetila več pozornosti spodbujanju globalnih pobud, in jo poziva, da v sodelovanju z državami članicami in interesnimi skupinami oblikuje strateško vizijo in prispeva k razvoju DOP na svetovni ravni, ter si bolj prizadeva za bistveno povečanje sodelovanja podjetij EU pri teh pobudah;

60.   poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo in spodbujajo spoštovanje temeljnih standardov ILO, ki so dejavnik DOP na področjih, kjer ta delujejo;

61.   meni, da bi morala mednarodna razsežnost DOP spodbuditi pripravo smernic za spodbujanje razvoja takšnih politik po vsem svetu;

62.   poziva Komisijo, da v letu 2007 skupaj z drugimi zadevnimi partnerji organizira večjo mednarodno pobudo za zaznamovanje pete obletnice sprejema obveznosti na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju in za začetek medvladnih pobud na področju odgovornosti podjetij;

63.   poziva Komisijo, naj posnema zgled uspešnega čezatlantskega poslovnega dialoga o DOP, ki je potekal leta 1990, tako da organizira podoben dialog med EU in Japonsko;

64.   spodbuja nadaljnji razvoj mednarodnih pobud za popolno preglednost nad prihodki evropskih podjetij iz njihovih dejavnosti v tretjih državah, za popolno spoštovanje človekovih pravic pri njihovem delovanju na območjih sporov in za zavračanje lobiranja, vključno s "sporazumi z državo gostiteljico", ki jih podjetja sklepajo, da bi omilila zakonodajne zahteve v teh državah oziroma se jim izognila;

65.   poziva Komisijo in države članice, naj pripomorejo k podpiranju in krepitvi smernic OECD za večnacionalna podjetja, zlasti z izvajanjem pregleda učinkovitosti evropskih nacionalnih kontaktnih točk in njihove vloge pri posredovanju pri reševanju sporov med interesnimi skupinami; poziva k razvoju modela za evropske kontaktne točke, vključno z najboljšo prakso glede njihove zakonske ureditve, prepoznavnosti, dostopnosti za vse interesne skupine in obravnave pritožb; poziva k širši razlagi opredelitve naložb pri uporabi smernic OECD, da se zagotovi vključitev vprašanj dobavne verige v izvedbene postopke;

66.   poziva, da se oblikovanje pobude za globalno poročanje podpre tako, da se vodilna podjetja EU povabi k sodelovanju v novih sektorskih pristopih, ki pokrivajo področja, kot so gradbeništvo, kemična industrija in kmetijstvo; da se spodbudi raziskave o sodelovanju MSP, terensko delo s ciljnimi skupinami zlasti v srednje- in vzhodnoevropskih državah in oblikuje trajnostne indekse v povezavi z borzami na razvijajočih se trgih;

67.   poziva Komisijo, naj v prihodnje sporazume o sodelovanju z državami v razvoju vključi poglavja o raziskavah, spremljanju in pomoči za odpravljanje družbenih, človeških in okoljskih problemov pri delovanju podjetij s sedežem v EU v tretjih državah in pri njihovi dobavni verigi;

68.   načeloma pozdravlja razprave v Mednarodni organizaciji za standardizacijo o oblikovanju standarda družbene odgovornosti in poziva k evropskemu zastopanju, da se zagotovi skladnost vseh rezultatov z mednarodnimi standardi in sporazumi in s priložnostjo za razvoj vzporednih metod zunanjega ocenjevanja in certificiranja;

o
o   o

69.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vsem ustanovam in organizacijam, ki so v njej imenovane.

(1) UL C 104, 14.4.1999, str. 180.
(2) UL L 12, 16.1.2001, str. 1.
(3) UL L 114, 24.4.2001, str. 1.
(4) UL C 86, 10.4.2002, str. 3.
(5) UL C 187 E, 7.8.2003, str. 180.
(6) UL C 67 E, 17.3.2004, str. 73.
(7) UL L 156, 13.6.2001, str. 33.
(8) UL C 271 E, 12.11.2003, str. 598.
(9) UL C 39, 18.2.2003, str. 3.
(10) UL L 178, 17.7.2003, str. 16.
(11) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
(12) UL L 149, 11.6.2005, str. 22.
(13) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 84.
(14) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(15) UL L 169, 30.6.2005, str. 1
(16) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0320.
(17) UL L 39, 14.2.1976, str. 40. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).
(18) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 224, 16.8.2006, str. 1).
(19) UL L 345, 31.12.2003, str. 64.
(20) UL L 250, 19.9.1984, str. 17.

Zadnja posodobitev: 10. junij 2008Pravno obvestilo