Kazalo   Prejšnje   Naslednje   Celotno besedilo

Postopek : 2006/2130(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A6-0036/2007
Predložena besedila : A6-0036/2007		Razprave : PV 28/03/2007 - 19 CRE 28/03/2007 - 19		Glasovanja : PV 29/03/2007 - 8.13 Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2007)0100

Sprejeta besedila	258k  109k
Četrtek, 29. marec 2007 - Bruselj
Prihodnost poklicnega nogometa v Evropi	P6_TA(2007)0100 A6-0036/2007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2007 o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi (2006/2130(INI))

Evropski parlament, –   ob upoštevanju poročila iz Helsinkov z dne 10. decembra 1999(1) in izjave iz Nice z dne 8. decembra 2000(2) o posebnih značilnostih športa in njegovi družbeni vlogi v Evropi, -   ob upoštevanju členov 17 in III-282 Pogodbe o ustavi za Evropo (ustavne pogodbe) -   ob upoštevanju pobude predsedstva Združenega kraljestva o evropskem nogometu, na podlagi katere je nastalo "Neodvisno poročilo o evropskem športu 2006", -   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, Sodišča prve stopnje in odločitev Komisije o zadevah, povezanih s športom, –   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, –   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0036/2007), A.   ker je Komisija v poročilu iz Helsinkov poudarila, da je sodelovanje med nogometnimi vodstvenimi organi in javnimi organi potrebno zaradi dobrega upravljanja tega športa, ki polno upošteva samoregulativno naravo poklicnega športa, B.   ker je evropski šport, zlasti nogomet, neodtujljiv del evropske identitete, kulture in državljanske zavesti; ker je evropski nogometni model, za katerega so značilna odprta športna tekmovanja s piramidno strukturo, v kateri je več tisoč amaterskih klubov ter milijoni prostovoljcev in igralcev podlaga za vrhunske poklicne klube, rezultat dolgoletne demokratične tradicije, in vseprisotne podpore v vsej Skupnosti, C.   ker ima nogomet pomembno družbeno in vzgojno vlogo ter je učinkovito sredstvo družbenega vključevanja in večkulturnega dialoga ter mora imeti dejavno vlogo pri preprečevanju diskriminacije, nestrpnosti, rasizma in nasilja, saj se veliko teh namerno povzročenih incidentov zgodi na stadionih ali v njihovi okolici; ker imajo poklicni nogometni klubi in lige bistveno družbeno in kulturno vlogo v lokalnih in nacionalnih skupnostih, D.   ker ima poklicni nogomet tako gospodarsko kot negospodarsko razsežnost, E.   ker za gospodarske vidike poklicnega nogometa velja zakonodaja Skupnosti in ker sodna praksa upošteva posebnost športa ter družbeno in izobraževalno vlogo nogometa v Evropi, F.   ker so torej nacionalne ter evropske politične in športne oblasti z oblikovanjem ustreznega pravnega ogrodja, ki v celoti spoštuje temeljna načela posebnosti poklicnega nogometa, avtonomnost njegovih organov in subsidiarnost, dolžne zagotoviti, da uporaba zakonodaje Skupnosti za evropski nogomet ne bo ogrozila njegove družbene in kulturne vloge, G.   ker je bilo zaradi vedno večjega pomena športa v različnih vrstah politike Evropske unije (prosti pretok, priznavanje kvalifikacij, konkurenca, zdravje in avdiovizualni mediji) sklenjeno, da se šport v ustavno pogodbo vključi kot področje pristojnosti EU (v skladu s členoma 17 in III-282); ker ustavne pogodbe niso ratificirale vse države članice, zgolj z izjavo iz Nice o športu v Uniji pa ni možno reševati sedanjih težav, ki presegajo nacionalno razsežnost in zato zahtevajo evropske rešitve, H.   ker sta vedno večja profesionalizacija in komercializacija športa na splošno, zlasti nogometa, povzročili, da je postala zakonodaja Skupnosti na tem področju veliko ustreznejša, kar se kaže v naraščajočem številu zadev, ki jih obravnavata Sodišče Evropskih skupnosti in Komisija,    – to je še zaostrilo pravno negotovost in v študiji, ki jo je naročilo več športnih ministrov v državah članicah in je bila nedavno objavljena z naslovom Neodvisno poročilo o športu 2006, je na zadevnih področjih pristop, da se obravnavajo le posamezne zadeve, označen kot vedno bolj nezadosten,    – ni na primer jasno, ali bi se pravilo Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA), v katerem je določeno, da mora biti v ekipah najmanjše določeno število doma vzgojenih igralcev – določba, ki je izredno pomembna za razvoj mladih –, izkazalo za skladno s členom 12 Pogodbe ES, če bi ga obravnavalo Sodišče Evropskih skupnosti,    I. ker zaradi te pravne negotovosti ni vidno, koliko samostojnosti imajo samoregulativni organi, kot so UEFA, nacionalne zveze in nacionalne lige, ter koliko jih pri izvajanju pravice do samoregulacije in regulativne vloge omejujejo nekatera načela zakonodaje Skupnosti, npr. o prostem pretoku, nediskriminaciji in konkurenci,

J.   ker ta pravna negotovost ni težava le v gospodarskem smislu, ampak zlasti v zvezi z družbeno, kulturno in izobraževalno vlogo nogometa, hkrati pa zmanjšuje zanimanje oboževalcev in prizadevanje za izboljšanje podpore ter ogroža načelo poštene igre,

K.   ker je bila sprejeta odločitev o vključitvi športa v ustavno pogodbo kot pristojnost EU (člena 17 in III-282), da bi EU pooblastili za razvijanje evropske razsežnosti športa,

L.   ker poklicni nogomet ne deluje kot tipičen gospodarski sektor in ker klubi ne morejo delovati pod enakimi tržnimi pogoji kot drugi gospodarski sektorji, saj sta zaradi nenapovedljivosti izidov potrebna soodvisnost med športnimi nasprotniki in konkurenčno ravnotežje, in ker različni akterji v poklicnem nogometu, vključno z navijači, igralci, klubi, ligami in zvezami, ne delujejo kot običajni potrošniki ali podjetja,

M.   ker je prihodnost poklicnega nogometa v Evropi ogrožena zaradi vedno večje koncentracije gospodarskega premoženja in športne moči,

N.   ker lahko vedno večji pomen prihodkov od prodaje pravic do oddajanja ogrozi konkurenčno ravnotežje med klubi iz različnih držav, saj so ti prihodki večinoma odvisni od velikosti nacionalnih trgov oddajanja;

O.   ker poklicni nogomet že desetletja dobiva vedno večjo mednarodno razsežnost in ker so nanj vplivali različni mednarodni ureditveni in zakonodajni režimi,

P.   ker različna nacionalna zakonodaja in merila za podeljevanje dovoljenj v Evropi povzročajo neenake pogoje z gospodarskega in pravnega vidika, in ker to resno ovira poštena športna tekmovanja med ekipami v evropskih ligah in zato tudi med reprezentancami,

Q.   ker je udeležba žensk v športu na splošno še vedno bistveno manjša kot udeležba moških, ker so ženske še vedno premalo zastopane v športnih organih odločanja in ker so pri plačilu poklicnih športnikov še vedno primeri diskriminacije na podlagi spola;

R.   ker je odločitev v zadevi Bosman, čeprav je leta 1995 pozitivno vplivala na pogodbe igralcev in olajšala njihovo mobilnost – vendar je treba rešiti še veliko težav v zvezi z zaposlovanjem in socialnih težav –, imela več negativnih posledic za šport, vključno s povečano možnostjo najbogatejših klubov, da sklenejo pogodbe z najboljšimi igralci, tesnejšo povezavo med finančno močjo in športnim uspehom, spiralnim zvišanjem plač igralcev, manjšimi možnostmi, da bi igralci, ki trenirajo v lokalnem okolju, pokazali svojo nadarjenost na najvišji ravni, in zmanjšano solidarnostjo med poklicnim in ljubiteljskim športom,

S.   ker je veliko kriminalnih dejavnosti (dogovorjene tekme, korupcija itd.) posledica spiralne porabe, pretiranega povečevanja plač in posledične finančne krize številnih klubov,

T.   ker je Komisija v uradnih odločitvah potrdila združljivost skupne prodaje medijskih pravic s konkurenčno zakonodajo Skupnosti,

Splošno ozadje

1.   poudarja povezanost z evropskim nogometnim modelom, v katerem je med amaterskim in poklicnim nogometom simbiotično razmerje;

2.   poudarja pomembnost medsebojno povezanih nacionalnih piramidnih struktur evropskega nogometa, ki spodbujajo osnovno nadarjenost in tekmovanja, saj so nacionalne lige in tekmovanja tudi korak do evropskih tekmovanj, med nacionalno osnovo igre in evropsko ravnijo pa je treba vzpostaviti pravo ravnotežje, da bi nogometne lige in zveze lahko učinkovito sodelovale;

3.   priznava, da je potrebno prizadevanje nogometnih vodstvenih organov in političnih oblasti na več ravneh, da bi odpravili nekatere negativne pojave, kot sta prevelika komercializacija in nepoštena konkurenca med klubi, zato da se zagotovi pozitivna prihodnost poklicnega nogometa z zanimivimi tekmovanji, visoka stopnja istovetenja privržencev s klubi in velika dostopnost tekmovanj za javnost – med drugim tudi s posebno ceno vstopnic za mlade in družine, zlasti na velikih mednarodnih tekmah;

4.   pozdravlja delo zgoraj navedenega Neodvisnega poročila o evropskem športu 2006 in študijo "Poklicni šport na notranjem trgu", ki jo je naročil Evropski parlament, in poziva države članice, evropske in nacionalne nogometne vodstvene organe in Komisijo pri pripravi naslednje bele knjige o športu, naj nadaljujejo prizadevanje, ki ga je sprožilo predsedstvo Združenega kraljestva za oceno potrebe po ukrepih politike ob ustreznem spoštovanju načela subsidiarnosti, in naj preučijo načela in glavna priporočila iz poročila;

5.   izraža željo, da se o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi ne bi odločalo samo za vsak primer in da bi se okrepila pravna varnost;

6.   soglaša s temeljnim načelom, da gospodarski vidiki poklicnega športa spadajo v področje uporabe Pogodbe ES, ob upoštevanju posebnosti športa, kakor je opredeljeno v izjavi iz Nice; v zvezi s tem meni, da so omejevalni učinki športnih pravil skladni z zakonodajo EU, če ima pravilo zakonit cilj, povezan z naravo in namenom športa in če so njegovi omejevalni učinki namenjeni uresničevanju tega cilja in sorazmerni z njim;

7.   poziva Komisijo, naj poskrbi za usmerjanje, kako to načelo uporabiti, in naj začne posvetovalni postopek z evropskimi in nacionalnimi nogometnimi vodstvenimi organizacijami, da bi vzpostavili uradni okvirni sporazum med EU ter evropskimi in nacionalnimi nogometnimi vodstvenimi organi;

8.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom, državami članicami, evropskimi in nacionalnimi nogometnimi vodstvenimi organi ter ostalimi zainteresiranimi stranmi v prihodnji beli knjigi zajame načela in priporočila iz te resolucije ter naj pripravi z akcijski načrt za evropski šport na splošno, zlasti za nogomet, v katerem bodo navedena vprašanja, ki jih mora obravnavati Komisija, in instrumente, ki jih je treba uporabiti, da se okrepijo pravna varnost in enaki pogoji;

9.   poziva Komisijo k nadaljevanju strukturiranega dialoga z vodstvenimi nogometnimi organi, vključno z nacionalnimi zvezami in ligami ter drugimi zainteresiranimi stranmi, da se premaga težava pravne negotovosti;

10.   pozdravlja uspešnost ženskega nogometa in veliko zanimanje zanj v Evropi ter poudarja njegov naraščajoči družbeni pomen;

Vodenje

11.   poziva vse nogometne vodstvene organe, naj bolje opredelijo in uskladijo svoje pristojnosti, odgovornosti, vloge in postopke odločanja, da se v korist vsega nogometnega sektorja povečajo njihova demokratičnost, preglednost in zakonitost; poziva Komisijo, naj zagotovi navodila o tem, katero zakonito in ustrezno samoregulacijo se podpira, pri tem pa upošteva nacionalno zakonodajo in finančno podporo za zveze in združenja, s katero naj bi razvijali in vzgajali mlade nogometaše in državne reprezentance;

12.   poziva UEFA, naj v proces odločanja vključi zastopniške organizacije, ki predstavljajo igralce, klube in lige;

13.   meni, da bo boljše vodenje privedlo do bolj usklajene samoregulacije na nacionalni in evropski ravni in zmanjšalo težnjo po obračanju na Komisijo in Sodišče Evropskih skupnosti;

14.   priznava strokovnost in legitimnost športnih sodišč, dokler upoštevajo pravico državljanov do poštenega sojenja, kakor je določeno v členu 47(2) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije;

15.   meni, da izbira rednih sodišč ne more biti sankcionirana z disciplinskimi ukrepi, četudi izbira v športnem smislu ni upravičena; v zvezi s tem obsoja samovoljne odločitve Federacije mednarodnih nogometnih zvez (FIFA);

16.   poziva UEFA in FIFA, naj v v svojih statutih sprejmeta pravico do sprožitve postopka na rednih sodiščih, vendar priznava, da načelo samoregulacije vključuje in upravičuje strukture evropskega modela športa ter temeljna načela, ki urejajo organizacijo športnih tekmovanj, vključno s protidopinškimi predpisi in disciplinskimi ukrepi;

17.   vztraja, da je načelo sorazmernosti bistveno za vse nogometne vodstvene organe, kadar izvajajo samoregulativno pristojnost, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo v sodnih zadevah v zvezi s športom uporabljalo to načelo;

18.   poziva FIFA, naj izboljša svojo notranjo demokracijo in preglednost svojih struktur;

19.   meni, da bi lahko zadeva Charleroi, ki je zdaj pred Sodiščem Evropskih skupnosti, resno ogrozila zmožnost sodelovanja malih in srednje velikih nacionalnih nogometnih zvez na mednarodnih tekmovanjih in spodkopala glavne naložbe nacionalnih zvez v nogomet na osnovni ravni; v zvezi s tem meni, da bi morali klubi svojim igralcem omogočiti, da opravijo svojo dolžnost v reprezentanci, ne da bi bili upravičeni do odškodnine; spodbuja UEFA, FIFA in evropske klube ter lige, naj se sporazumejo o pogojih, ki veljajo za igralce, ki se poškodujejo med zastopanjem svojih držav, ter o razvoju sistema za skupinsko zavarovanje;

20.   podpira sistem UEFA za izdajo dovoljenj klubom, katerega cilj je zagotoviti enake pogoje za klube in pripomoči k njihovi finančni stabilnosti, ter jo poziva, naj še naprej razvija ta sistem izdajanja dovoljenj v skladu z zakonodajo Skupnosti ter s tem zagotovi finančno preglednost in ustrezno upravljanje;

21.   priporoča, da nacionalne in evropske politične in športne oblasti organizirajo dejavno kampanjo, s katero bodo zagotovile večjo preglednost in dobro upravljanje evropskega poklicnega nogometa;

22.   podpira prizadevanje za zaščito celovitosti v tem športu, tako da izključi nasprotje interesov med glavnimi zainteresiranimi v klubih ali vodstvenih organih;

23.   poziva Komisijo, naj ob posvetovanju z nogometnimi vodstvenimi organi, ligami in klubi preuči uvedbo evropskega pravnega statusa za športne družbe, da bi tako upoštevala gospodarske dejavnosti velikih nogometnih klubov ter hkrati ohranila njihove posebne športne značilnosti; ta status bi omogočil vzpostavitev pravil za spremljanje gospodarskih in finančnih dejavnostih tovrstnih družb, vključenost navijačev in udeležbo Skupnosti;

24.   poziva države članice in nogometne vodstvene organe, naj dejavno spodbujajo družbeno in demokratično vlogo nogometnih navijačev, ki podpirajo načela poštene igre, tako da podprejo vzpostavitev in razvoj združenj privržencev (v znak priznavanja njihove odgovornosti), ki bi bila lahko udeležena pri lastništvu in upravljanju klubov, tako da imenujejo varuha varuha pravic v nogometu in predvsem z razširitvijo modela gibanja "Supporters Direct" na evropski ravni;

25.   poziva UEFA, naj preuči, kako bi lahko združenja privržencev, če so urejena na evropski ravni, sodelovala kot pomembne interesne skupine in naj preuči, ali bi bilo izvedljivo ustanoviti organ za gibanje "Supporters Direct".

26.   meni, da je treba poklicne športnike, njihove sindikalne predstavnike, klube in lige z boljšim socialnim dialogom bolj vključiti v upravljanje nogometa;

Boj proti kriminalnim dejavnostim

27.   podpira prizadevanje evropskih in nacionalnih nogometnih vodstvenih organov za uvedbo večje preglednosti nad lastniško strukturo klubov in poziva Svet, naj oblikuje in sprejme ukrepe za boj proti kriminalnim dejavnostim, ki ogrožajo poklicni nogomet, vključno s pranjem denarja, nezakonitimi stavami, uporabo nedovoljenih poživil in dogovorjenimi tekmami ter prisilno prostitucijo v času pomembnih nogometnih dogodkov;

28.   poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo subjekti v nogometnem sektorju v celoti spoštovali zakonodajo o preglednosti in pranju denarja;

29.   poziva države članice k uvedbi mehanizmov, ki bodo spodbujali sodelovanje med klubi, policijo in organizacijami privržencev k boju proti nasilju in huliganstvu ter drugim oblikam prestopništva pred nogometnimi tekmami, med njimi in po njih, ter k izmenjavi najboljše prakse;

30.   poziva Svet, naj tudi pri nacionalnih tekmah okrepi usklajevanje preventivnih ukrepov in kazni za huligane; poziva Svet, naj izvaja svoj Sklep 2002/348/PNZ o varnosti na nogometnih tekmah mednarodnega značaja in, če je potrebno, odobri dodatne ukrepe zaradi nedavnih nasilnih izgredov na nogometnih stadionih in zunaj njih;

31.  31 poziva države članice, evropske nogometne organe in federacije ter lige, naj izvedejo obsežno evropsko akcijo osveščanja privržencev, da bi zajezile nasilje na stadionih in zunaj njih;

Družbena, kulturna in izobraževalna vloga nogometa

32.   poudarja pomembnost izobraževanja prek športa in možnosti, da nogomet pomaga socialno ranljivim mladim pri vračanju na pravo pot, ter poziva države članice, naj si v zvezi s tem izmenjujejo najboljše primere dobrega ravnanja;

33.   poziva Komisijo in države članice, naj podprejo tudi projekte družbenega vključevanja prek nogometnih klubov;

34.   jasno izraža podporo ukrepom UEFA, namenjenim spodbujanju izobraževanja mladih igralcev, tako da zahtevajo najmanjše število doma vzgojenih igralcev v ekipi poklicnega kluba in določajo omejitve pri velikosti ekip; meni, da so ti spodbujevalni ukrepi sorazmerni in poziva poklicne klube, naj to pravilo strogo izvajajo;

35.   meni, da so potrebni dodatni dogovori za zagotovitev, da pobuda o doma vzgojenih igralcih ne bo povzročila trgovine z otroki, če bi nekateri klubi sklepali pogodbe z zelo mladimi igralci (mlajšimi od 16 let);

36.   poudarja, da je treba mladim igralcem ob klubskih dejavnostih in treningih dati tudi priložnost za splošno izobrazbo in poklicno usposabljanje ter da morajo klubi mladim igralcem iz tretjih držav zagotoviti varno vrnitev domov, če na svoji nogometni poklicni poti v Evropi ni uspejo;

37.   vztraja, da je treba pri zaposlovanju tujih mladih nadarjenih igralcev vedno spoštovati zakonodajo o priseljevanju, in poziva Komisijo, naj obravnava trgovino z otroki v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi(3) in/ali v okviru izvajanja Direktive Sveta št. 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu(4); poudarja, da je treba mladim igralcem ob dejavnosti v klubu in na treningih dati priložnost za splošno izobrazbo in poklicno usposabljanje, da ne bodo odvisni zgolj od klubov; poziva k ukrepom, s katerimi bi preprečili socialno izključenost mladih ljudi, ki na koncu niso izbrani;

38.   poziva nogometne vodstvene organe in klube, naj se spopadejo s trgovino z ljudmi tako, da:

39.   poudarja pomembno družbeno in izobraževalno vlogo središč za treniranje ter pomembno vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju dobrega stanja klubov in prihodnjem razvoju nadarjenih igralcev, ter podpira finančne spodbude za klube s središčem za treniranje, če so združljive s pravili Pogodbe o državni pomoči, in poziva Komisijo, naj pri razvijanju smernic o državni pomoči upošteva to pomembno vlogo;

40.   poudarja potrebo, da se ustvari okolje, v katerem se bodo mladi igralci lahko razvijali in odraščali v duhu odkritosti in poštene igre;

41.   poziva države članice k uvedbi vidika spolov v vse plasti športne politike, da se bodo še zmanjšale stalne razlike med moškimi in ženskami glede zastopanosti v športnih organih in pri plačilu, pa tudi pri dejanskem sodelovanju v športu, in se tako izenačile osebne in družbene koristi športa;

Zaposlovanje in socialna vprašanja

42.   obžaluje razlike v socialni in davčni zakonodaji med državami članicami, ki povzročajo neenakost med klubi, in pomanjkanje pripravljenosti držav članic, da bi to vprašanje rešile na evropski ravni;

43.   poudarja pomembnost vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v drugi državi članici, za prost pretok delavcev;

44.   prepričan je, da morajo nogometna vodstvena telesa zaradi dejanskih gospodarskih razmer, v katerih sedaj delujejo zastopniki igralcev, na vseh ravneh in v posvetovanju s Komisijo izboljšati pravila o zastopnikih nogometašev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre prizadevanje UEFA, da bi uredila njihovo delo, po potrebi s predstavitvijo predloga direktive o zastopnikih igralcev, ki bi zajemala: stroge standarde in merila za preverjanje, preden lahko kdo začne zastopati nogometnega igralca, preglednost zastopnikovih poslov, minimalne usklajene standarde za pogodbe zastopnikov, učinkovit nadzorni in disciplinski sistem pri evropskih vodstvenih telesih, vpeljavo sistema za izdajo dovoljenj zastopnikom in register zastopnikov; s tem bi napravila konec dvojnemu zastopanju in temu, da zastopnika plačuje igralec.

45.   poziva UEFA in Komisijo, naj si še bolj prizadevata za okrepitev socialnega dialoga na evropski ravni o vprašanjih, kot so trajanje pogodb, opredelitev obdobja za prestope, možnosti za prekinitev pogodbe pred iztekom in odškodnine za matične klube, saj se s tem lahko prepreči in odpravi napetosti med igralci in delodajalci;

46.   pozdravlja potezo Mednarodne zveze poklicnih nogometašev (FIFPro), UEFA in Združenja evropskih profesionalnih nogometnih lig (EPFL), s katero so razširile pravice igralcev in zagotovile, da igralci vedno dobijo pisno pogodbo z nekaterimi minimalnimi zahtevami;

47.   priznava, da je potrebno učinkoviteje izvajati zakonodajo o zaposlovanju v vseh državah članicah in tako zagotoviti, da bodo poklicni igralci dobili pravice, ki jim pripadajo, in da bodo izpolnili obveznosti, ki jih imajo kot zaposleni;

48.   poziva Komisijo, naj dejavno podpre pobude in kampanje za boj proti delu otrok v gospodarskih panogah, povezanih z nogometom, in preuči politične in pravne možnosti za zagotovitev spoštovanja pravic vseh delavcev, vključno z otroki.

Boj proti nasilju, rasizmu in drugim oblikam diskriminacije

49.   poziva Komisijo, države članice in vse, ki sodelujejo v poklicnem nogometu, naj sprejmejo svojo odgovornost za nadaljevanje in okrepitev boja proti rasizmu in ksenofobiji s tem, da obsodijo vsako obliko diskriminacije na stadionu in zunaj njega, saj tudi za nogometaše velja zakonska pravica do delovnega okolja brez rasizma in drugih oblik diskriminacije; zahteva strožje kazni za kakršno koli diskriminacijsko dejanje v nogometu; poziva UEFA ter nacionalne zveze in lige, naj disciplinske predpise uporabljajo na celovit, zanesljiv in usklajen način, ne da bi pri tem zanemarile finančno stanje klubov;

50.   v zvezi s tem poziva Komisijo, UEFA in druge zainteresirane strani, naj ukrepajo v zvezi z izjavo Parlamenta z dne 14. marca 2006 o boju proti rasizmu v nogometu(5); čestita UEFA in FIFA za vključitev strožjih sankcij v njune statute in sprejete ukrepe ter pričakuje nadaljnje ukrepe vseh zainteresiranih strani v nogometnem sektorju;

51.   poziva Komisijo, UEFA in druge zainteresirane strani, naj preprečijo nekaznovanje drugih oblik diskriminacije, kot je diskriminacija na podlagi spola, porekla, spolne usmerjenosti itd., na nogometnem stadionu in zunaj njega;

52.   obsoja vse oblike nasilnega vedenja na nogometnih stadionih, spodbuja države članice, naj uporabijo najstrožje ukrepe, ki jih imajo na razpolago, da zmanjšajo in odstranijo vse oblike nasilja na športnem igrišču in izraža podporo ukrepom UEFA, ki ga skušajo odpraviti;

Konkurenčna zakonodaja in notranji trg

53.   je trdno prepričan, da je lahko uvedba prilagojenega sistema za nadzorovanje stroškov način za okrepitev finančne stabilnosti in konkurenčnega ravnotežja med ekipami, na primer če je vključen v posodobljen sistem za izdajo dovoljenj klubom;

54.   meni, da mora nogomet zagotavljati soodvisnost tekmecev in da je na tekmovanjih potrebno zagotoviti negotovost izidov, s čimer bi športne organizacije na tržišču lahko upravičile poseben okvir za izvedbo in prodajo športnih dogodkov; meni pa, da take posebnosti ne zagotavljajo samodejnega izvzemanja iz zakonodaje Skupnosti o pravilih konkurence za kakršno koli gospodarsko dejavnost, ki izhaja iz poklicnega nogometa, saj gospodarski obseg tovrstnih dejavnosti narašča;

55.   poziva Komisijo, naj oblikuje jasne smernice o uporabi pravil za državno pomoč in tako opredeli, kakšna vrsta javne podpore je sprejemljiva in zakonita za družbeno, kulturno in izobraževalno vlogo, ki jo ima nogomet, kot je finančna ali druga pomoč javnih oblasti za gradnjo ali posodabljanje nogometnih stadionov ali objektov;

56.   poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z mednarodnimi, evropskimi in nacionalnimi nogometnimi vodstvenimi organi pri preučevanju posledic, ki bi jo povzročila liberalizacija trga stav, in mehanizmov za zavarovanje financiranja športa na splošno, zlasti pa nogometa, ter naj preučijo ukrepe za zaščito neokrnjenosti nacionalnih in evropskih nogometnih tekmovanj;

57.   priznava pomen blagovnih znamk v športni industriji, razen kadar se jih uporablja za oviranje prostega pretoka blaga;

58.   ugotavlja, da pogosto pride do neusklajenosti med ponudbo vstopnic za pomembnejše nogometne dogodke in povpraševanjem po njih, kar je v korist pokroviteljem in v škodo potrošnikom; poudarja, da je treba interese potrošnikov pri razdeljevanju vstopnic v celoti upoštevati in na vseh ravneh zagotoviti pravično prodajo vstopnic brez diskriminacije; vendar ugotavlja, da bi bilo razdeljevanje vstopnic po potrebi lahko omejeno na člane navijaških klubov, potovalnih klubov ali podobnih shem, v katerih je mogoče članstvo pridobiti na nediskriminacijski podlagi;

Prodaja televizijskih pravic in konkurenčna zakonodaja

59.   vztraja, da je skupna prodaja bistvena za zaščito finančnega solidarnostnega vzorca evropskega nogometa; pozdravlja javno razpravo in nadaljnjo preiskavo Komisije o tem, ali je treba ta vzorec sprejeti za vseevropska in domača tekmovanja po vsej Evropi, kot predlaga Neodvisno poročilo o evropskem športu 2006; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj natančno oceni, kakšen je gospodarski in športni vpliv njenih odločitev o medijskih pravicah in koliko so bile uspešne ali neuspešne;

60.   poudarja, da morajo biti komercialne pogodbe, ki jih dodeljujejo evropske nacionalne nogometne lige, vedno popolnoma v skladu s konkurenčno zakonodajo Skupnosti, da mora biti v njih upoštevana posebna narava športa in da se je treba o televizijskih pravicah vedno pogajati pregledno in da se morajo tudi dodeljevati pregledno; ob tem pa meni, da bi morali biti nogometni prenosi dostopni kar največjemu številu ljudi, če je le mogoče, prek nekodiranih televizijskih kanalov;

61.   poudarja, da je člen 3a sedanje "Direktive o televiziji brez meja" 97/36/ES(6) izredno koristen;

62.   poudarja, da je za poklicni nogomet zelo pomembno, da se prihodki od televizijskih pravic razdelijo na pravičen način, ki bo zagotavljal solidarnost med poklicnimi in ljubiteljskimi tekmami ter med tekmovalnimi klubi na vseh tekmovanjih; ugotavlja, da sedanja razdelitev televizijskih prihodkov v Ligi prvakov UEFA odraža predvsem velikost trga nacionalne televizije, ki predvaja tekme klubov; ugotavlja, da je to ugodno za velike države, s tem pa se zmanjšuje moč klubov iz manjših držav;

63.   zato poziva UEFA, naj skupaj s Komisijo še naprej preučuje mehanizme za ustvarjanje večjega konkurenčnega ravnotežja na tem področju s širšo porazdelitvijo;

64.   poudarja, da se televizijski prenosi športnih tekmovanj vedno pogosteje predvajajo na kodiranih ali plačljivih kanalih in da zato taka tekmovanja številnim potrošnikom postajajo nedosegljiva;

Uporaba nedovoljenih poživil

65.   priporoča državam članicam, naj se močno zavzamejo za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in boj proti njim; poziva, da je treba oblikovati politiko za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in za boj proti njim ter poudarja, da se je treba proti nepravilnostim boriti s preverjanji, raziskavami, testiranjem in dolgoročnim nadzorom, ki jih izvajajo neodvisni zdravniki, ter z izobraževanjem in obenem s preprečevanjem in usposabljanjem; poziva poklicne klube, naj se zavežejo boju proti uporabi nedovoljenih poživil in z notranjim nadzorom preverjajo, ali se to spoštuje;

o
o   o

66.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, UEFA, FIFA, EPFL, Evropskemu klubskemu forumu in FIFPro.

(1) KOM(1999)0644. (2) Sklepi predsedstva, zasedanja Evropskega sveta v Nici 7.–9. decembra 2000, Priloga IV. (3) UL L 203, 1.8.2002, str. 1. (4) UL L 216, 20.8.1994, str. 12. (5) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 143. (6) UL L 202, 30.7.1997, str. 60.