Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2004(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0076/2007

Predložena besedila :

A6-0076/2007

Razprave :

PV 25/04/2007 - 20
CRE 25/04/2007 - 20

Glasovanja :

PV 26/04/2007 - 8.12
CRE 26/04/2007 - 8.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0168

Sprejeta besedila
PDF 197kWORD 67k
Četrtek, 26. april 2007 - Strasbourg
Javne finance v EMU v letu 2006
P6_TA(2007)0168A6-0076/2007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. aprila 2007 o javnih financah v EMU v letu 2006 (2007/2004(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Javne finance v EMU v letu 2006 – Prvo leto revidiranega Pakta stabilnosti in rasti" (KOM(2006)0304),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Stockholmu 23. in 24. marca 2001, ki je pozval k redni reviziji dolgoročne vzdržnosti javnih financ, vključno s pričakovanimi pritiski, ki jih bodo povzročile prihodnje demografske spremembe,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ v EU (KOM(2006)0574),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1056/2005 z dne 27. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(1),

–   ob upoštevanju konvergenčnega poročila Komisije iz decembra 2006 (KOM(2006)0762),

–   ob upoštevanju priporočil Komisije glede programov držav članic za stabilnost in konvergenco za obdobje 2006–2007,

   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 22. in 23. marca 2005 o reviziji pakta za stabilnost in rast,

   ob upoštevanju sporočila Komisije v zvezi z drugim poročilom o praktičnih pripravah za prihodnjo širitev euroobmočja (KOM(2005)0545) in sporočila Komisije v zvezi z letno izjavo o območju eura (KOM(2006)0392) za leto 2006,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euroobmočja(2) in resolucije z dne 14. novembra 2006 o letnem poročilu o euroobmočju za leto 2006(3),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0076/2007),

A.   ker se pričakuje, da bodo države članice ohranile proračunski primanjkljaj nižji od 3 % BDP v skladu s pravili, na katerih temelji enotna valuta, in ker se to pravilo redno krši; ker bo proračunski primanjkljaj, kadarkoli bo višji od 3 %, ocenjen ugodneje, če ga bosta spremljala visoka rast in zmanjševanje deleža javnega dolga (izvzemši privatizacijske prihodke), ki bosta znižala letni primanjkljaj pod mejo 3 % v srednjeročnem obdobju,

B.   ker je OECD v zvezi s primanjkljajem nedavno opozorilno pozval države članice, naj se osredotočijo na reforme za utrditev gospodarskega napredka ter izkoristijo okrevanje gospodarstva za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev in oblikovanje konkurenčnejših trgov dela,

C.   ker je povprečni delež javnega dolga v euroobmočju znašal 70,6 % leta 2005, približno 69,4 % leta 2006 in ker je predvideno, da se bo v letu 2007 znižal na 68 %; ker je razmik med najnižjim in najvišjim deležem javnega dolga v letih 2005 in 2006 presegel 100 odstotnih točk BDP in ker se pričakuje, da bo razmik ostal enak v letu 2007; ker so te številke še vedno veliko višje od referenčne vrednosti 60 % za razmerje med BDP in javnim dolgom, ki je eden od dveh stebrov pakta za stabilnost in rast,

D.   ker je povprečni primanjkljaj v euroobmočju znašal -2,6 % BDP leta 2005, približno -2,0 % leta 2006 in ker je predvideno, da se bo v letu 2007 znižal na -1,5 %; ker je razmik med deleži primanjkljajev znašal skoraj 9 odstotnih točk v letih 2005 in 2006 in ker je predvideno, da bo v letu 2007 padel na približno 7 odstotnih točk,

E.   ker je bila leta 2005 povprečna rast BDP v euroobmočju 1,4-odstotna, leta 2006 približno 2,6-odstotna, in ker je predvideno, da bo v letu 2007 znašala 2,1 %; ker je v letih 2005 in 2006 razmik med stopnjami rasti znašal približno 5 odstotnih točk in ker je predvideno, da bo v letu 2007 še vedno znašal približno 5 odstotnih točk; ker so te stopnje rasti še vedno očitno nižje od tistih v drugih svetovnih območjih,

F.   ker je bila leta 2005 stopnja brezposelnosti v euroobmočju 8,6 % (12.600.000) in se je leta 2006 znižala na 8,1 % (11.900.000); ker je predvideno, da bo v letu 2007 stopnja brezposelnosti padla na 7,7 % (11.500.000), in ker predvideni padec kaže, da zmanjšanje primanjkljaja krepi gospodarsko dejavnost in zmanjšuje brezposelnost,

G.   ker je predvideno, da se bodo izdatki, povezani s staranjem, povečali za 4 % BDP do leta 2050; ker se bodo zato v številnih državah članicah javni izdatki, povezani s staranjem, povečali od 5 % na 13 % BDP, kar bo povzročilo velik pritisk na vzdržnost njihovih javnih financ, medtem ko se predvideva zmanjšanje rasti z 2,4 % v obdobju od 2004 do 2010 na 1,9 % v obdobju od 2011 do 2030 ter na zgolj 1,2 % v obdobju od 2031 do 2050; ker zmanjševanje rasti in povečani izdatki v zvezi s staranjem lahko ogrozijo gospodarsko in socialno blaginjo evropskih državljanov, socialno kohezijo naših družb in lahko ustvarijo pritisk, usmerjen v razkroj evropskih institucij in skupnih politik,

H.   ker Komisija in ECB vsako drugo leto ocenjujeta izpolnjevanje maastrichtskih meril za prevzem eura v vseh državah članicah, za katere velja odstopanje,

Izkušnje v zvezi z revidiranim paktom za stabilnost in rast

1.   opozarja, da je glavni cilj pakta za stabilnost in rast srednjeročno ustvariti proračunske razmere, ki so blizu proračunskemu presežku ali vsaj uravnoteženemu proračunu, ter trajnost in stabilnost javnih financ, kar je pomembno z vidika prihodnjih demografskih izzivov;

2.   pozdravlja dejstvo, da si je veliko držav članic močno prizadevalo izpolniti svoje obveznosti glede pakta za stabilnost in rast; vendar poudarja, da je še vedno prezgodaj za oceno rezultatov, doseženih po začetku veljavnosti revidiranega pakta za stabilnost in rast;

3.   deli skrb Komisije glede izvajanja preventivnega dela pakta za stabilnost in rast, zlasti z ozirom na države članice, ki še niso uspele uravnotežiti svojih javnih financ;

4.   skrbi ga, da revidirani pakt za stabilnost in rast, zlasti če se njegov korektivni del ne uporablja dosledno, lahko pomeni resno tveganje za uravnotežene javne finance in zaposlitvene možnosti;

5.   poudarja, da bo odnos držav članic do revidiranega pakta za stabilnost in rast nazadnje odločal o njegovem uspehu ali neuspehu; opozarja, da javnost in gospodarski udeleženci verjetno ne bodo sprejeli nadaljnje revizije;

6.   je zaskrbljen, ker se različni razmiki med državami članicami glede primanjkljaja, javnega dolga in rasti lahko poglobijo, kar bi lahko ogrožalo enotno valuto, zaustavilo gospodarsko rast in zmanjšalo možnosti zaposlovanja; spodbuja države članice, naj izvajajo usklajene gospodarske politike, ki zmanjšujejo ugotovljene razmike in vodijo do nadaljnje konvergence v smeri manjšega primanjkljaja in dolga ter višje rasti;

7.   je zaskrbljen zaradi počasnega zmanjševanja javnega dolga v nekaterih državah članicah; nasprotuje neskončnim in neuspešnim postopkom zmanjševanja primanjkljaja in zato poziva Svet in Komisijo, naj ukrepata učinkovito in odločno; predlaga, da se obdrži kredibilnost postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem in da se države članice še naprej presojajo na podlagi enotnega standarda;

8.   se sprašuje, v kolikšni meri je rast evropskega gospodarstva ciklična in poudarja, da je treba okrepiti možnosti rasti evropskega gospodarstva, da bi omogočili nastanek novih delovnih mest; opozarja države članice, da morata povečana rast in večja zaposlenost voditi k znatnemu povečanju prihodkov od davkov, kar naj bi zmanjšalo nevarnost čezmernega primanjkljaja in hkrati omogočilo občutno zmanjšanje javnega dolga;

9.   poudarja, da bi lahko kršitve pakta za stabilnost in rast nazadnje ogrozile skupno monetarno politiko in pripomogle k zvišanju obrestnih mer; poudarja, da je neodvisna Evropska centralna banka pomembna za ohranjanje stabilnosti cen, saj na ta način ustvarja pogoje za gospodarske politike, ki prispevajo k visoki stopnji rasti in zaposlenosti;

10.   zato ugotavlja, da morajo države članice nujno prilagoditi svoje fiskalne politike zahtevam skupne ekonomske in monetarne politike, da bi nadalje povečevale blaginjo evropskih državljanov, poleg tega pa mora za vse države članice veljati skupni proračunski časovni razpored in okvir;

11.   pozdravlja dejstvo, da revidirani pakt za stabilnost in rast omogoča razvoj programov reform s stvarnimi roki in srednjeročnimi proračunskimi cilji;

12.   strinja se, da morajo programi reform, prilagojeni potrebam držav članic, omogočati boljše izvajanje preventivnega dela pakta za stabilnost in rast;

13.   obžaluje, da države članice ne izkoristijo dovolj svojega dobrega gospodarskega položaja, da bi izvedle pomembne strukturne reforme, ki povečujejo učinkovitost trgov blaga, storitev, dela in kapitala ter bi dolgoročno zagotavljale fiskalno konsolidacijo, gospodarsko rast in večjo zaposlenost;

Prihodnji izzivi

14.   opozarja, da je pakt za stabilnost in rast glavni in najmočnejši instrument za usklajevanje gospodarskih politik v Evropski uniji; poudarja, da bodo gospodarske politike vodile k večji rasti in zaposlenosti, dokler se bo pakt za stabilnost in rast izvajal dosledno in učinkovito;

15.   je vznemirjen zaradi napovedi Komisije, ki kažejo dramatično povečanje izdatkov, povezanih s staranjem, medtem ko dolgoročne napovedi glede rasti kažejo padec v prihodnosti, kar bo skupaj neizogibno ustvarilo velik pritisk na vzdržnost javnih financ držav članic;

16.   je zaskrbljen, ker naj bi bilo šest držav članic izpostavljenih visokemu tveganju glede dolgoročne vzdržnosti svojih javnih financ zaradi posledic proračunskega vpliva staranja prebivalstva, medtem ko naj bi se deset drugih držav članic soočalo s srednje visokim tveganjem ter le devet držav članic z nizkim tveganjem;

17.   poziva k reševanju tako pomembnega izziva za proračun EU; opozarja, da se mora zmanjševanje javnega dolga pospešiti v obdobjih gospodarske rasti, izogniti pa se je treba procikličnim ukrepom ter izvajanju strukturnih in davčnih reform za izboljševanje gospodarske uspešnosti držav članic; spodbuja države članice, da izkoristijo trenutni razmah na področju gospodarstva za izvajanje potrebnih reform na trgu dela, v storitvenem sektorju in za zmanjšanje upravne obremenitve, ki jo imajo podjetja; meni, da je za nadaljnje pospeševanje investicijskih dejavnosti še prostor in da je to še potrebno, zato poziva k strukturnim reformam in dodatnim ukrepom za trajno izboljšanje razmer za naložbe in za njihovo povečanje;

18.   poziva k preusmeritvi javne porabe k akumulaciji fizičnega in človeškega kapitala in vzpostavljanju javno-zasebnih partnerstev, ki bi delovala na področjih kot so inovacije, obnovljivi viri energije, izobraževanje in usposabljanje, raziskovanje, informacijske tehnologije, telekomunikacije in prometna omrežja;

19.   pozdravlja dejstvo, da napovedi držav članic za leti 2007 in 2008 vključujejo 0,5-odstotno zmanjšanje primanjkljaja BDP, ki je predvideno v revidiranem paktu za stabilnost in rast; deli skrb Komisije, da povprečna letna strukturna prilagoditev za leto 2006 ne dosega tega cilja; prepričan je, da lahko strukturne prilagoditve ob dobrih gospodarskih obetih v večini držav članic znatno presežejo priporočenega 0,5 %.

20.   poziva države članice, naj se izogibajo neutemeljenim proračunskim napovedim ter vzdržijo enkratnih ukrepov in ustvarjalnega računovodstva; svetuje Svetu, naj zagotovi, da bodo države članice, ki imajo nevzdržen javni dolg, nov javni dolg določile za neustaven ali nezakonit do leta 2015 in tako uporabile najboljšo prakso nekaterih držav članic in regij v Evropski uniji; priporoča Komisiji, da pripravi študijo o najboljši praksi na področju statističnega upravljanja poročanja o fiskalnih podatkih ter računovodenja javnih sredstev in obveznosti v državah članicah;

21.   pozdravlja nedavno sprejete dogovore v okviru euroskupine o vzpostavitvi skupne razprave o proračunskih napovedih zaradi predhodne opredelitve ustrezne fiskalne strategije za naslednje leto ter izraža prepričanje, da bi v Evropskem parlamentu morala potekati javna razprava o teh napovedih skupaj s predstavniki nacionalnih parlamentov;

22.   priporoča, da se preuči možnost določitve enotnega koledarja za proračunske postopke v celotni EU, ob razširitvi proračunskega načrtovanja prek trenutnega enoletnega obdobja; zavzema stališče, da mora proračunsko načrtovanje držav članic temeljiti na skupnih predpostavkah glede ključnih ekonomskih parametrov, ki jih je treba enotno oceniti in določiti po vsej Evropski uniji;

23.   opozarja države članice, naj Komisiji predložijo kakovostne statistične podatke, da se zagotovi primerljivost javnega primanjkljaja in dolga; spodbuja Komisijo, naj učinkovito preverja kakovost statističnih podatkov držav članic; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s kazenskimi, da bodo države članice zagotavljale visokokakovostne, zanesljive, enotne in primerljive statistične podatke, vključno z vsemi sedanjimi in prihodnjimi obveznostmi (kot so pokojnine in zdravstveno varstvo); poziva Komisijo, naj svoje delo hitro zaključi;

24.   strinja se s Komisijo, da imajo neodvisne institucije in posebna pravila o proračunskem ravnovesju pozitiven vpliv na srednjeročne cilje držav članic in dolgoročno stabilnost uravnoteženih javnih financ;

25.   ugotavlja, da Komisija v svojem zadnjem konvergenčnem poročilu iz decembra 2006 meni, da je večina ocenjenih držav članic napredovala, vendar trenutno nobena ne izpolnjuje vseh potrebnih pogojev za sprejem eura;

26.   ponovno opozarja, da je treba maastrichtska merila, na podlagi katerih Komisija pripravi oceno, uporabljati na enak način, tj. ne da bi v posebnih okoliščinah oteževali državam članicam vstop v euroobmočje ali popustljivo razlagali merila;

27.   spodbuja Komisijo, naj preuči prednosti ustanovitve nacionalnih neodvisnih organov, zadolženih za določanje letne ravni primanjkljaja, ki še omogoča dosego srednjeročnega cilja uravnoteženega proračuna;

28.   pozdravlja prizadevanja Sveta in Komisije za izboljšanje statističnega upravljanja poročanja o fiskalnih podatkih s priporočilom državam članicam glede standardnih pogojev z veljavnostjo na celotnem območju EU v zvezi s statističnimi inštituti, vključno z načeli strokovne neodvisnosti, zaupnosti, zanesljivosti in pravočasnosti podatkov ter ustreznosti sredstev statističnih inštitutov in večjih pravic Komisije glede spremljanja;

29.   meni, da je še možno izboljšati računovodstvo javnih sredstev in implicitnih obveznosti, da se poveča preglednost in primerljivost ter da se zagotovijo trdnejši temelji za odločanje; meni, da Komisija lahko sproži pobudo na tem področju;

30.   obžaluje pomanjkanje političnega usklajevanja v euroobmočju, opozarja na razhajanje med fiskalnimi politikami držav članic v euroobmočju in izraža zaskrbljenost glede možnih nasprotnih učinkov pomanjkanja usklajenosti; spodbuja nadaljnje raziskovanje različnih vrst in ukrepov v zvezi s strukturno in makroekonomsko reformo ter njihovim medsebojnim delovanjem in vzajemnim učinkom v različnih fazah gospodarskega ciklusa, da se opredelijo najboljša možna sredstva za okrepitev javnih financ in obenem dosežejo cilji lizbonske strategije;

o
o   o

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 174, 7.7.2005, str. 5.
(2) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 249.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0485.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov