Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2011(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0212/2007

Predložena besedila :

A6-0212/2007

Razprave :

PV 20/06/2007 - 12
CRE 20/06/2007 - 12

Glasovanja :

PV 21/06/2007 - 8.7
CRE 21/06/2007 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0283

Sprejeta besedila
WORD 91k
Četrtek, 21. junij 2007 - Strasbourg Končna izdaja
Mladoletniško prestopništvo - vloga žensk, družine in družbe
P6_TA(2007)0283A6-0212/2007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o mladoletniškem prestopništvu – vloga žensk, družine in družbe (2007/2011(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, zlasti členov 37 in 40 Konvencije,

–   ob upoštevanju standardnih minimalnih pravil Združenih narodov o kazenskem pravosodju za mladoletnike (Pekinška pravila) iz leta 1985, ki so bila sprejeta z resolucijo Generalne skupščine št. 40/33 z dne 29. novembra 1985,

–   ob upoštevanju smernic Združenih narodov za preprečevanje mladoletniškega prestopništva (Rijadske smernice) iz leta 1990, ki so bile sprejete z resolucijo Generalne skupščine št. 45/112 z dne 14. decembra 1990,

–   ob upoštevanju pravil Združenih narodov za zaščito mladoletnih prestopnikov, ki jim je bila odvzeta prostost, ki jih je Generalna skupščina sprejela z resolucijo št. 45/113 z dne 14. decembra 1990,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije Sveta Evrope o uveljavljanju pravic otrok z dne 25. januarja 1996, zlasti člena 1 in členov 3 do 9 Konvencije,

–   ob upoštevanju priporočil Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 24. septembra 2003 o novih načinih spopadanja z mladoletniškim prestopništvom in vlogi kazenskega pravosodja za mladoletnike(1) ,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987 o odzivu družbe na mladoletniško prestopništvo(2) ,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 18. aprila 1988 o odzivu družbe na mladoletniško prestopništvo v družinah priseljencev(3) ,

–   ob upoštevanju Pogodbe EU, zlasti člena 6 in določb naslova VI o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah,

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, predvsem naslova XI o socialni politiki, izobraževanju, poklicnemu usposabljanju in mladini, še zlasti člena 137 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Okvirnega programa policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (AGIS), ki je prenehal veljati 31. decembra 2006, in Uredbe (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(4) ,

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 30. novembra 2006 o predlogu Sklepa Sveta o pooblastitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice za izvajanje dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji(5) ,

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 22. maja 2007 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi posebnega programa za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin za obdobje 2007-2013 (program Daphne III) v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje"(6) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti" (KOM(2006)0367),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 1992 o Evropski listini otrokovih pravic(7) , zlasti odstavkov 8.22 in 8.23 Listine,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/427/PNZ z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi evropske mreže za preprečevanje kriminala(8) ,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega socialno-ekonomskega odbora z dne 15. marca 2006 z naslovom "Preprečevanje mladoletniškega prestopništva, načini obravnavanja mladoletniškega prestopništva in vloga pravnega varstva mladoletnih oseb v Evropski uniji"(9) ,

–   ob upoštevanju sklepov konference, ki je bila v Glasgowu od 5. do 7. septembra 2005 v času predsedovanja Združenega kraljestva na temo "Mladi in kriminal: evropska perspektiva",

–   ob upoštevanju zadnjih letnih poročil Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0212/2007),

A.   ker je mladoletniško prestopništvo že izhodiščno bolj tvegano od prestopkov odraslih, saj vpliva na posebej ranljiv del populacije v fazi oblikovanja osebnosti, zaradi njega pa so mladoletniki že zgodaj izpostavljeni tveganju za socialno izključenost in stigmatizacijo,

B.   ker je nešolanost eden od dejavnikov, ki povečujejo tveganje za mladoletniško prestopništvo,

C.   ker nacionalne, evropske in mednarodne raziskave kažejo, da se je mladoletniško prestopništvo v zadnjih dveh desetletjih alarmantno povečalo,

D.   ker je mladoletniško prestopništvo zaskrbljujoče zaradi razširjenosti, ki je danes posledica vedno nižje starosti prestopnikov ob prvem dejanju, dviga števila dejanj, ki jih zagrešijo otroci, mlajši od 13 let, in dejstva, da se v dejanjih mladoletnikov kaže vedno večja krutost,

E.   ker način zbiranja in predstavitve statističnih podatkov o mladoletniškem prestopništvu trenutno ne ustreza dejanskim potrebam niti razmeram, zaradi česar je še toliko bolj nujno pridobiti zanesljive nacionalne statistične podatke,

F.   ker je težavno brezpogojno kategorizirati vzroke, zaradi katerih se mladoletniki začnejo obnašati prestopniško, saj pot, ki privede do socialno deviantnega vedenja in na koncu do prestopništva, v vsakem posameznem primeru zaznamujejo posamezne in specifične okoliščine vsakega od mladostnikov ter bistveni elementi razvoja posameznega otroka in mladostnika, kot so družina, šola, prijatelji, hkrati pa ta razvoj poteka v širšem kontekstu njegovega socio-ekonomskega okolja,

G.   ker so glavni dejavniki, ki povzročajo mladoletniško prestopništvo, odsotnost opornih točk, slaba komunikacija in neustrezni družinski modeli zaradi pogoste odsotnosti staršev, psihopatološke težave, povezane s fizično in spolno zlorabo s strani posameznikov v družinskem okolju, neuspeh izobraževalnih sistemov pri posredovanju družbenih vrednot ter revščina, nezaposlenost, socialna izključenost in rasizem, k njemu pa pomembno prispevajo tudi močno nagnjenje k posnemanju, ki ga mladi razvijejo v fazi oblikovanja osebnosti, osebnostne motnje, povezane z uživanjem alkohola in mamil ter prikazovanje modelov nespametnega, pretiranega in neizzvanega nasilja v množičnih medijih, kot tudi na nekaterih internetnih straneh in z video igricami,

H.   ker deviantno vedenje pri mladih ne izvira vedno iz družinskega okolja,

I.   ker povečana raba marihuane in drugih drog in/ali alkohola pri mladostnikih sovpada s porastom mladoletniškega prestopništva,

J.   ker so priseljenci, zlasti mladoletni, mnogo bolj izpostavljeni družbenemu nadzoru, zaradi česar se zdi, da je mladoletniško prestopništvo bolj kot na splošno v družbi razširjeno med priseljenci, kar ni samo napačno, ampak družbeno nevarno mišljenje,

K.   ker mladoletniške tolpe in vedno več nasilja v šolskem okolju predstavljajo dve "sodobni" obliki mladoletniškega prestopništva; ta pojava sta posebej razširjena v nekaterih državah članicah, njuno preučevanje in morebitni način odpravljanja pa sta zapletena,

L.   ker so zaradi obsega pojavov, kot so organizirane nasilne mladoletniške tolpe, nekatere države članice sprožile razpravo o potrebi po revidiranju kazenskega prava za mladoletnike,

M.   ker so v nekaterih državah članicah soseske in celo šolska dvorišča, med njimi tista, v socialno bolj ugodnih soseskah, postali področja brezvladja (preprodajanje drog, nasilje, včasih tudi s hladnim orožjem, različna izsiljevanja in nevarne igre, kot je happy slapping (pretepanje za zabavo), objavljanje nasilnih prizorov, posnetih z mobilnimi telefoni, na spletnih straneh),

N.   ker že nekaj let spremljamo postopno reformo kazenskega prava za mladoletnike, ki bi morala biti osredotočena na na preprečevanje, sodne in izvensodne ukrepe, prevzgojne ukrepe in ukrepe za resocializacijo, ki v potrebnih primerih vključujejo terapijo; ker je treba kljub temu poudariti, da je izvajanje teh ukrepov v praksi vseeno pogosto ovirano zaradi pomanjkanja ustreznih, modernih namestitvenih centrov in posebej usposobljenih specialistov ter zaradi omejenega financiranja in včasih pomanjkanja volje vpletenih oseb ali pomanjkljivega sistema,

O.   ker poplava prizorov skrajnega nasilja in razširjanje pornografskega materiala preko avdiovizualnih komunikacijskih sredstev, kot so igre, televizija in internet, pa tudi izkoriščanje podobe mladoletnih prestopnikov in žrtev s strani medijev, pogosto meji na kršitve temeljnih pravic otrok in prispeva k banaliziranju nasilja,

P.   ker statistike, objavljene v nekaterih državah članicah, kažejo, da 70 do 80 % mladoletnih prestopnikov, ki so bili kaznovani ob njihovem prvem kaznivem dejanju, ne zagrešijo ponovnih kaznivih dejanj,

Q.   ker študije in članki, objavljeni v nekaterih državah članicah, razkrivajo, da se je povečalo nasilje mladoletnikov nad svojimi starši, in stanje nemoči, v katerem se ti nahajajo,

R.   ker organizirane kriminalne mreže včasih uporabljajo mladoletne prestopnike za svoje dejavnosti,

S.   ker je bila v okviru evropske mreže za preprečevanje kriminala, nastale leta 2001, ustanovljena posebna delovna skupina za boj proti mladoletniškemu prestopništvu, ki je začela pripravljati poglobljeno primerjalno študijo v 27 državah članicah, ki bo podlaga za razvoj prihodnje politike EU na tem področju,

1.   poudarja, da se je proti mladostniškemu prestopništvu mogoče boriti le s sprejetjem celostne strategije na nacionalni in evropski ravni, v kateri bodo združena tri glavna načela: preprečevanje, sodni in izvensodni ukrepi ter ukrepi za resocializacijo vseh mladih;

Politika na nacionalni ravni

2.   poudarja, da je bistvenega pomena, da vse udeležene strani v družbi neposredno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju celostne nacionalne strategije, med njimi država kot osrednji upravljavec, pristojne osebe regionalnih in lokalnih organov, pristojne osebe šolske skupnosti, družina, nevladne organizacije, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z mladimi, civilna družba in vsak posameznik; se mu zdi bistveno imeti na voljo ustrezna finančna sredstva za učinkovito izvajanje ukrepov za odločen boj proti mladoletniškemu prestopništvu;

3.   vztraja, da je za boj proti ozadju mladoletniškega prestopništva potrebna celostna in učinkovita politika na področju šolanja, družbenem področju, v družini in izobraževanju, ki naj prispeva k posredovanju družbenih in državljanskih vrednost ter zgodnji socializaciji mladih; meni, da je med drugim potrebno opredeliti politiko, temelječo na boljši gospodarski in socialni koheziji, z namenom odpravljanja socialnih razlik ter boja proti socialni izključenosti in revščini, s posebnim poudarkom na revščini otrok;

4.   meni, da morajo družine, izobraževalci in družba prenesti na mlade vrednote od čim bolj zgodnje starosti;

5.   meni, da preprečevanje mladoletniškega prestopništva zahteva tudi javne politike na drugih področjih, vključno s stanovanjsko politiko, zaposlovanjem, poklicnim usposabljanjem, prostim časom in izmenjavami med mladimi;

6.   želi spomniti, da morajo družine, šole in družba na splošno sodelovati v boju proti vedno bolj razširjenem pojavu nasilja mladih;

7.   poudarja specifično vlogo družine v vsaki fazi boja proti mladoletniškemu prestopništvu ter poziva države članice, naj staršem nudijo ustrezno pomoč; ugotavlja, da je treba v nekaterih primerih starše bolje vključiti in povečati njihovo odgovornost;

8.   vzpodbuja države članice, naj v svojih nacionalnih politikah predvidijo možnost enoletnega starševskega dopusta ter tako omogočijo tistim družinam, ki to želijo, da na prvo mesto postavijo zgodnjo vzgojo otrok, ki je bistvenega pomena za njihov čustven razvoj;

9.   poziva države članice, naj nudijo posebno pomoč družinam, ki se soočajo z ekonomskimi in socialnimi težavami; poudarja, da sprejetje ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja osnovnih potreb glede stanovanja in prehrane, zagotavljanje dostopa za vse družinske člane, najprej pa za otroke, do temeljnega izobraževanje in zdravstvene oskrbe, prav tako kot ukrepi za enakopraven dostop vseh družinskih članov do trga dela ter do družbenega, gospodarskega in političnega življenja, prispevajo k zagotavljanju zdravega in pravičnega družinskega okolja za razvoj in prvotno socializacijo otrok;

10.   poziva države članice, naj zagotovijo potrebne vire za razširitev učinkovite pomoči na področju psihološkega in socialnega svetovanja, kamor spadajo kontaktne točke za družine, ki imajo težave s prestopništvom mladoletnikov;

11.   poudarja posebno vlogo šole in šolske skupnosti pri oblikovanju osebnosti otrok in mladostnikov; poudarja dve bistveni značilnosti današnjih šol, ki sta kulturna raznolikost in večanje razlik med socialnimi razredi, kar lahko, če v izobraževalnem sistemu niso vzpostavljene strukture za posredovanje, podporo in približevanje učencem, privede do nasilja v šoli;

12.   zato poziva države članice, naj na šolske organe naslovijo smernice za moderno reševanje konfliktov v šolskem okolju s pomočjo mediacije, v kateri sodelujejo učenci, starši, učitelji in pristojne službe lokalnih organov;

13.   meni, da je nujno treba zagotoviti ustrezno usposabljanje za učitelje, da bi znali heterogeno voditi razred, uporabljati pedagoški pristop brez moraliziranja, vendar sposoben preprečevanja in temelječ na solidarnosti, ter da bi znali preprečiti zaznamovanje in odrivanje na rob tako mladoletnih prestopnikov kot njihovih vrstnikov žrtev;

14.   poleg tega poziva države članice, naj v politiko na področju izobraževanja vključijo nudenje psihološke pomoči in svetovanje, posebej namenjeno otrokom s težavami pri socializaciji, naj omogočijo nudenja zdravniške oskrbe v vsaki šolski ustanovi, imenujejo socialnega delavca za omejeno število šolskih ustanov, sociologa-kriminologa, pedopsihiatra in strokovnjaka za otroško prestopništvo, naj zagotovijo strog nadzor nad uživanjem alkohola in zlorabo mamil s strani učencev, se borijo proti vsakršni obliki diskriminacije v šolski skupnosti, imenujejo mediatorja, ki bo skrbel za stike med šolo in skupnostjo ter sodelovanje med različnimi šolskimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju programov proti nasilju;

15.   poziva države članice in pristojne regulativne organe za nacionalne in regionalne načrte, naj zagotovijo strogo spoštovanje zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje na področju opozarjanja na vsebino televizijskih oddaj in drugih programov, ki bi lahko vsebovali izredno nasilne prizore ali ki niso primerne za mladoletnike; poleg tega poziva države članice, naj skupaj s pristojnimi osebami medijev sprejmejo načrt za zaščito pravic otrok, še zlasti mladoletnih prestopnikov, tako da prepovedo predvajanje prizorov skrajnega nasilja v določenem delu dneva in da ne razkrivajo identitete mladoletnikov, vpletenih v prestopniška dejanja;

16.   priporoča državam članicam, naj okrepijo vlogo in kvalitativno presojo centrov za mlade, ki veljajo za prostor izmenjav mladih ter poudarja, da vključitev mladoletnih prestopnikov v te centre prispeva k njihovi socializaciji in krepi njihov občutek pripadnosti družbi;

17.   poudarja, da imajo lahko mediji odločilno vlogo pri preprečevanju mladoletniškega prestopništva, tako da sprejmejo pobude za obveščanje in osveščanje javnosti, predvajajo visokokakovostne oddaje, ki ovrednotijo pozitiven prispevek mladih v družbi, hkrati pa naj nadzorujejo predvajanje nasilnih in pornografskih prizorov in prikazovanje uživanja drog; to naj storijo na podlagi sporazumov, ki so del "načrtov" za zaščito pravic otrok;

18.   prav tako poudarja, da je v okviru boja proti mladoletniškemu prestopništvu v interesu vseh, da se v državah članicah razvijejo ukrepi, ki naj predvidijo nadomestne kazni za zapor in ki naj bodo pedagoškega značaja, ki bi bili prosto na razpolago nacionalnim sodnikom: ponudba za delo v korist javnosti, resocializacija in mediacija z žrtvami ter tečaji poklicnega usposabljanja in vedenja, posebna, odvisno od vrste kaznivega dejanja, starosti prestopnika, njegove osebnosti in zrelosti;

19.   poziva države članice, naj sprejmejo nove inovativne ukrepe pravosodnega odziva, kot so neposredno sodelovanje staršev in mentorjev mladoletnika v kazenskem postopku, od faze sodne obravnave do izvajanja ukrepov prevzgoje in intenzivne psihološke pomoči, izbira skrbniške družine, ki je, če je potrebno, zadolžena za izobraževanje mladoletnika in pomoč pri svetovanju in obveščanju staršev, učiteljev in učencev, v primeru nasilnega vedenja mladoletnikov v šolskem okolju;

20.   želi spomniti, da morata na področju mladoletniškega prestopništva potek in trajanje sodnega postopka ter izbiro sprejetih ukrepov in njihovo posledično izvajanje usmerjati višji interes otroka in spoštovanje postopkovnega prava posamezne države članice; zato poudarja, da naj bo odvzem prostosti le zadnje možno sredstvo in naj se izvede v centrih, prilagojenim mladoletnim prestopnikom;

21.   poziva države članice, naj znotraj celostnega pristopa k mladoletniškemu prestopništvu predvidijo posebna in avtonomna proračunska sredstva za sprejem ukrepov za preprečevanje le-tega, za povečanje sredstev za programe ponovne socialne in poklicne vključitve mladih ter več sredstev za ponovno oceno in posodobitev namestitvenih centrov za mladoletne prestopnike na osrednji in regionalni ravni, pa tudi sredstev za specializirano usposabljanje in vseživljenjsko usposabljanje vseh strokovnjakov in pristojnih oseb;

Za evropsko strategijo

22.  priporoča državam članicam, naj ob sodelovanju s Komisijo nemudoma izoblikujejo in sprejmejo nekatere minimalne standarde in vodilna načela glede mladoletniškega prestopništva, skupna vsem državam članicam in osredotočena na tri osnovne stebre, ki so preprečevanje (prvi steber), sodni in izvensodni postopki (drugi steber) ter vključevanje in resocializacija (tretji steber), na podlagi načel, ki so bila mednarodno vzpostavljena s Pekinškimi pravili in Rijadskimi smernicami ter drugimi mednarodnimi konvencijami s tega področja;

23.   vztraja pri tem, da bi moral biti osnovni cilj skupnega evropskega pristopa opredelitev modelov posredovanja v primerih mladoletniškega prestopništva in njegove obravnave, zaporne kazni pa bi morale biti zadnji izhod in se uporabiti le takrat, ko je to res nujno;

24.   meni, da sta vključitev in udeležba mladih pri vseh vprašanjih in odločitvah, ki jih zadevajo, nujni za opredelitev skupnih rešitev, ki bodo prinesle uspeh; meni, da je treba zaradi tega v fazi posredovanja izvedencev sodišč za otroke poskrbeti, da ne bodo imeli izkušenj zgolj na področju izobraževanja mladih, ampak bodo osveščeni glede problematike nasilja in mladih;

25.   poziva Komisijo, naj opredeli specifična merila za vse države članice za zbiranje nacionalnih statistik, da bi zagotovili njihovo primerljivost in posledično uporabnost v času načrtovanja ukrepov na evropski ravni; poziva države članice, naj dejavno sodelujejo pri delu Komisije, tako da spodbujajo in zbirajo podatke pristojnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, združenj, nevladnih organizacij in drugih organizacij civilne družbe s tega področja;

26.   poziva Komisijo ter nacionalne in lokalne organe držav članic, naj se zgledujejo po primerih najboljše prakse iz držav članic, ki uspejo mobilizirati celotno družbo ter ki vsebujejo pozitivne ukrepe in posredovanja združenj staršev učencev in nevladnih organizacij v šolah in stanovanjskih četrtih; prav tako naj naredijo povzetek izkušenj v posameznih državah članicah glede sporazumov o sodelovanju med policijskimi organi, šolskimi ustanovami, lokalnimi organi, mladinskimi organizacijami in socialnimi službami na lokalni ravni, pri čemer naj upoštevajo pravilo skupne tajnosti, ter naj se seznanijo z nacionalnimi strategijami in programi pomoči mladim; poziva države članice, naj se učijo iz primerov najboljših praks druga druge in se tako borijo proti zaskrbljujočemu širjenju uživanja drog med mladoletniki in s tem povezanega prestopništva, tako kot tudi iz najboljših rešitev, uporabljenih v primeru težav z uživanjem, zlasti glede zdravniške oskrbe;

27.   pozdravlja nacionalne pobude, ki vsebujejo pozitivne ukrepe za vključevanje s pomočjo "izvenšolskih animatorjev", kakršni v nekaterih regijah, kot je španska Rioja, že delujejo;

28.   poziva Komisijo in države članice, naj za začetek zberejo obstoječa sredstva in evropske programe in vanje vključijo ukrepe za boj proti mladoletniškemu prestopništvu in njegovo preprečevanje, ter naj poskrbijo na normalno resocializacijo prestopnikov in njihovih žrtev; zato želi opozoriti na:

   poseben program "Preprečevanje in boj proti kriminalu" za obdobje 2007-2013, ki temelji na preprečevanju kriminala in zaščiti žrtev,
   poseben program "Kazensko pravosodje" za obdobje 2007-2013, namenjen pravosodnemu sodelovanju na področju kazenskega prava na podlagi vzajemnega priznavanja in zaupanja, s krepitvijo stikov in izmenjavo podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi,
   program DAPHNE III za boj proti nasilju nad otroki in mladimi,
   program "Mladi v akciji" za obdobje 2007-2013, katerega glavna naloga je pomoč mladim z omejenimi možnostmi ali iz okolja z omejenimi možnostmi,
   dejavnosti Evropskega socialnega sklada in programa Equal za krepitev socialnega vključevanja in boj proti diskriminaciji ter olajšanje dostopa do trga dela za osebe z omejenimi možnostmi,
   program pobude Urbact, ki ga podpira EU in ki temelji na izmenjavi najboljših praks med evropskimi mesti z vidika za evropske državljane bolj trajnostnega okolja, ki vključuje ukrepe za oblikovanje bolj varnega urbanega okolja za mlade ter ukrepe za socialno vključevanje mladih z omejenimi možnostmi, ki temelji na njihovi socializaciji in udeležbi;
   programe meddržavnih pobud, kot je "Let bind safe net for children and youth at risk" (Gradimo varnostno mrežo za izpostavljene otroke in mlade), ki temeljijo na sprejemanju ukrepov v korist ogroženih ali socialno izključenih otrok in mladih; v teh programih lahko in morajo sodelovati partnerji iz čim večjega števila držav;
   evropska telefonska linija za izginule otroke, med katerimi so tudi žrtve mladoletniškega prestopništva;

29.   poudarja, da je potrebno tesno sodelovanje med vsemi sodnimi in policijskimi organi na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter njihovo povezovanje v mreže pri preiskovanju in reševanju primerov pogrešanih otrok, ki so žrtve mladoletniškega prestopništva, pri čemer se za osnovo vzamejo specifični cilji strategije EU o otrokovih pravicah, kot so predstavljeni v sporočilu Komisije;

30.   izpostavlja dejstvo, da je eden od sestavnih delov boja proti mladoletniškemu prestopništvu oblikovanje komunikacijske politike, ki omogoča osveščanje javnosti o tej problematiki, izkoreninjenje nasilja v medijih in podporo tistim avdiovizualnim medijem, katerih programih niso izključno osredotočeni na nasilne vsebine; posledično poziva, naj se določi evropske standarde za omejevanje predvajanja nasilja, tako v avdiovizualnih medijih kot v tisku;

31.   opozarja, da Direktiva 89/552/EGS(10) o televiziji brez meja natančno omejuje predvajanje nasilnih podob in bolj na splošno podob, ki so odsvetovane za vzgojo otrok, kar je ustrezen ukrep za preprečevanje nasilja mladoletnikov do vrstnikov; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe te vrste in razširi to dolžnost na sektor mobilne telefonije in internet, katerih dejavnosti morajo postati temeljne prednostne politične naloge v okviru prej omenjenega sporočila Komisije o pravicah otrok;

32.   pozdravlja pričetek veljave evropskega okvirja samoregulacije evropskih podjetij za varnejšo rabo mobilnih telefonov s strani mladostnikov in otrok ter poudarja, da mora Komisija glede obveščanja in osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih telefonov podati konkretne predloge in zaveze na evropski ravni;

33.   poziva Komisijo, naj vzpodbuja vzpostavitev zelene evropske številke za otroke in mladostnike v težavah, saj takšne telefonske linije lahko občutno prispevajo k preprečevanju mladoletniškega prestopništva;

34.   poziva Komisijo, naj po izvedbi potrebnih študij na evropski ravni predlaga celosten okvirni program Skupnosti s preventivnimi ukrepi, podporo pobudam nevladnih organizacij in nadnacionalnemu sodelovanju ter financiranjem pilotskih programov na regionalni in lokalni ravni, ki bo temeljil na najboljših nacionalnih praksah in s katerimi se bo poskušalo te prakse širiti po Evropi, program pa bo pokrival tudi zahteve po usposabljanju in infrastrukturi na socialnem in pedagoškem področju;

35.   poudarja, da bi morala Skupnost nemudoma ukrepati v dveh glavnih smereh:

   financiranje preventivnih ukrepov v okviru obstoječih programov Skupnosti ter oblikovanje nove proračunske postavke za integrirane ukrepe in mreže za boj proti mladoletniškemu prestopništvu,
   objava študije in nato sporočila Komisije o razsežnostih pojava v Evropi ter ustrezna priprava preko mreže nacionalnih strokovnjakov osnutka celostnega okvirnega programa za boj proti mladoletniškemu prestopništvu;

36.   poziva Komisijo, naj v tem kontekstu pripravi program sofinanciranih ukrepov, ki naj:

   upošteva najboljše prakse preprečevanja ter učinkovite in inovativne rešitve na podlagi večsektorskega pristopa,
   meri in analizira morebitno dolgoročno učinkovitost nedavno razvitih sistemov obravnave mladoletnih prestopnikov, na primer povračilne pravice,
   vključuje izmenjavo najboljših praks na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, ob upoštevanju izredno pozitivnih izkušenj programa Daphne proti nasilju, ki lahko služijo kot primer dobre prakse za številne učinkovite projekte boja proti nasilju,
   zagotavlja, da se te službe in prakse osredotočijo na višji interes otrok in mladostnikov, na zaščito njihovih pravic ter na to, da se naučijo svojih dolžnostih in spoštovanja zakona,
   vzpostavi evropski model zaščite mladih, ki bo osredotočen na tri osnovne stebre: preprečevanje, sodne in izvensodne ukrepe ter resocializacijo in na širjenje vrednot spoštovanja in enakosti, pa tudi pravic in dolžnosti vseh,
   vključuje oblikovanje programov izobraževanja in poklicnega usposabljanja z namenom njihove ponovne vključitve v družbo in zagotovi dejansko enakopravne možnosti preko vseživljenjskega učenja za vse; vključuje naj tudi usposabljanje, ki je učinkovito takoj in za vse, ter dosega Barcelonske cilje, ki so predpogoj za učinkovito preprečevanje nasilja; podpira naj že obstoječe pobude, ki jih v tem kontekstu izvajajo mladinske organizacije;
   vsebuje pripravo usklajenega programa kontinuiranega usposabljanja nacionalnih varuhov človekovih pravic, policistov in zaposlenih v sodstvu, pristojnih nacionalnih organov in nadzornih teles,
   poveže pristojne službe lokalnih in regionalnih skupnosti, mladinske organizacije in šolske skupnosti;

37.   priporoča Komisiji, naj pri pripravi evropske opazovalnice mladoletniškega prestopništva in z njo povezanega okvirnega programa nemudoma predlaga naslednje ukrepe za spodbujanje pridobivanja in širjenja izkušenj in znanja:

   podatki o rezultatih nacionalnih politik naj se preučijo skupaj in posredujejo drugim,
   organizirajo naj se konference in forumi z udeležbo nacionalnih strokovnjakov,
   spodbuja naj se komuniciranje in obveščanje med pristojnimi organi in družbenimi akterji preko svetovnega spleta ter oblikovanje spletne strani, namenjene tem vprašanjem,
   ustanovi naj se mednarodni center odličnosti;

o
o   o

38.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(1) (Rec(2003)20).
(2) (Rec(87)20).
(3) (Rec(88)6).
(4) UL L 53, 22.2.2007, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0510.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0188.
(7) UL C 241, 21.9.1992, str. 67.
(8) UL L 153, 8.6.2001, str. 1.
(9) UL C 110, 9.5.2006, str. 75.
(10) UL L 298, 17.10.1989, str. 23.

Zadnja posodobitev: 26. februar 2008Pravno obvestilo