Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/2048(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0191/2007

Predložena besedila :

A6-0191/2007

Razprave :

PV 21/06/2007 - 5
CRE 21/06/2007 - 5

Glasovanja :

PV 21/06/2007 - 8.11
CRE 21/06/2007 - 8.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0287

Sprejeta besedila
WORD 81k
Četrtek, 21. junij 2007 - Strasbourg Končna izdaja
Zaupanje potrošnikov v digitalno okolje
P6_TA(2007)0287A6-0191/2007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje (2006/2048(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov (KOM(2006)0744) in Zbornika s primerjalno analizo potrošniške zakonodaje ES (EC Consumer Law Compendium – Comparative Analysis)(1) ,

–   ob upoštevanju javne obravnave, in izvedenskih raziskav, predstavljenih na njej, o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje, ki je potekala v Evropskem parlamentu dne 24. januarja 2007,

–   ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti členov 95 in 153 Pogodbe,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o evropskem pogodbenem pravu in spremembi pravnega reda Skupnosti: pot naprej(2) in resolucije z dne 7. septembra 2006 o evropskem pogodbenem pravu,(3)

–   ob upoštevanju veljavne zakonodaje Skupnosti na področju varstva potrošnikov, e-poslovanja in razvoja informacijske družbe,

–   ob upoštevanju Listine nemškega predsedstva z naslovom "Suverenost potrošnikov v digitalnem svetu",

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o boju proti neželeni elektronski pošti ter vohunski in zlonamerni programski opremi (KOM(2006)0688),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o pregledu regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (KOM(2006)0334),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0191/2007),

A.   ker je digitalna tehnologija del vsakdanjega življenja, industrija informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ima pomembno vlogo pri zagotavljanju platform, naprav, programske opreme, informacijskih storitev, komunikacije, zabave in kulturnih dobrin, meja med blagom in storitvami postaja vse bolj nejasna, združujejo se različne oblike IKT, vse več je različnih načinov nakupovanja, potrošniki pa vse pogosteje oblikujejo vsebino izdelkov ali prispevajo k njihovi dodani vrednosti; poleg tega je v tej novi in zapleteni strukturi vse težje opredeliti, kdo zagotavlja določen del storitve, in razumeti učinek posebnih tehnologij ter novih poslovnih modelov;

B.   ker je zaupanje evropskih potrošnikov in podjetnikov v digitalno okolje zelo majhno in ker Evropa na določenih področjih e-poslovanja zaostaja za Združenimi državami in Azijo,

C.   ker je kljub možnostim, ki jih ponuja digitalna komunikacija, le 6 % potrošnikov udeleženih v čezmejnem e-trgovanju z blagom, storitvami in vsebino, ta številka pa narašča,

D.   ker kljub potencialom, ki jih nudi alternativno reševanje sporov (ARS), takšne sisteme redno uporabljajo le 3 % trgovcev na drobno, 41 % trgovcev pa ni seznanjenih z možnostmi za uporabo teh instrumentov,

E.   ker bi razvoj digitalnega trga EU občutno povečal konkurenčnost EU v svetovni trgovini,

F.   ker je treba vprašanje o nevtralnosti omrežja podrobno preiskati in natančno spremljati na evropski ravni, da se sprosti in v celoti izkoristi njegov potencial, ki lahko občutno poveča izbiro potrošnikov ter omogoči novim podjetjem enak dostop do notranjega trga,

G.   ker razdrobljenost dela elektronskega trga EU ogroža pravice, ki jih zagotavlja pravni red Skupnosti,

H.   ker ima digitalni razkorak socialne in ozemeljske razsežnosti, prav tako prikrajšana in podeželska območja pogosto zaostajajo za razvojem digitalnih tehnologij,

I.   ker je evropski potrošniki in podjetja pri čezmejnem e-poslovanju v EU uživajo precej manjšo pravna varnost kakor pri nacionalnih transakcijah in transakcijah zunaj EU,

J.   ker za posamezno elektronsko transakcijo veljajo številni predpisi, ki postavljajo različne zahteve, tako da ne podjetja ne potrošniki ne morejo računati z jasnimi pravili, ki bi jih bilo preprosto izvajati,

K.   ker je za prihodnost informacijske družbe zelo pomemben izziv, ki vključuje zagotavljanje ustreznega varstva osebnih podatkov ter visoko stopnjo varnosti elektronskega okolja,

1.   poziva Komisijo, naj podpre ustrezen okvir za razvoj e-poslovanja, ki bi okrepil trenutno majhno zaupanje potrošnikov v digitalno okolje, ustvaril privlačnejše poslovne razmere, povečal kakovost zakonodaje, utrdil pravice potrošnikov in položaj malih podjetij na trgu ter ustavil drobljenje notranjega trga na področju digitalne tehnologije; v zvezi s tem pozdravlja Sporočilo Komisije o strategiji potrošniške politike EU 2007–2013 z naslovom "Usposabljanje potrošnikov, izboljševanje blaginje potrošnikov, učinkovito varstvo potrošnikov" (KOM(2007)0099);

2.   poziva Komisijo, naj se poleg prizadevanja za izboljšanje kakovosti potrošniške zakonodaje osredotoči na razvoj ustreznih pravil za čezmejno e-poslovanje v obliki standardov, ki jih bodo imetniki evropskega znaka zaupanja za čezmejno e-poslovanje prostovoljno spoštovali;

3.   poziva Komisijo, naj na osnovi izkušenj, pridobljenih v okviru pobude "e-zaupanje"(4) , predlaga strategijo za povečanje zaupanja potrošnikov v digitalno okolje v celoti;

4.   izraža prepričanje, da je treba nemudoma začeti praktično izvajanje pobude "e-vključenost"; zato poziva Komisijo, naj odločno pozove države članice, ki so podpisnice te vseevropske pobude, da sprejmejo ukrepe na tem področju;

5.   izraža prepričanje, da bi bilo treba pojem "potrošnik" opredeliti širše in ga bolje prilagoditi informacijski družbi;

6.   izraža prepričanje, da je treba malim podjetjem nameniti posebno pozornost, da se izboljša njihov položaj na različnih trgih informacijske družbe;

7.   poudarja, da obstajajo dejavniki, ki zmanjšujejo zaupanje potrošnikov v digitalno okolje, zato izraža prepričanje, da je treba izvajati dejavno politiko in podpirati posebne mehanizme za povečanje zaupanja potrošnikov, ki zagotavljajo varno in pravilno izvrševanje transakcij v digitalnem okolju;

8.   v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov)(5) poziva Komisijo, naj sklene sporazume o sodelovanju na področju varstva potrošnikov s tretjimi državami (zlasti s tistimi, ki so članice OECD), kar bi olajšalo uresničevanje pravic potrošnikov v digitalnem okolju;

9.   pozdravlja pobudo Komisije o pregledu in posodobitvi pravnega reda Skupnosti, zlasti njeno zavzeto osredotočenost na področju e-poslovanja;

Povečanje zaupanja potrošnikov v digitalno okolje

10.   meni, da bi nova pobuda za e-zaupanje lahko povečala zaupanje potrošnikov, zlasti z doseganjem napredka na naslednjih področjih:

   oblikovanje programa nepovratnih sredstev in uporaba obstoječih finančnih programov za projekte, ki naj bi utrdili zaupanje potrošnikov v digitalno okolje, vključno z izobraževalnimi in informacijskimi akcijami ter projekti za preverjanje spletnih storitev v praksi (kakor je "anonimno nakupovanje"),
   priprava modula za elektronsko učenje, ki se neposredno navezuje na varstvo potrošnikov ter na pravice uporabnikov v digitalnem okolju v povezavi s projektom Dolceta (Development of On-Line Consumer Education Tools for Adults) in hkrati upošteva posebne interese mladih potrošnikov v digitalnem okolju,
   podpora projektov na področju izobraževanja in obveščanja, ki so namenjeni dvigu ozaveščenosti malih in srednjih podjetij o njihovih obveznostih pri čezmejnem zagotavljanju ali dobavi blaga, storitev ali vsebin v digitalnem okolju,
   krepitev tradicionalnih instrumentov za varstvo potrošnikov, da se zagotovi njihova učinkovita uporaba tudi v digitalnem okolju, zlasti s povečanjem ciljev evropskih centrov za potrošnike,
   odstranjevanje ovir, s katerimi se soočajo podjetniki pri čezmejnem delovanju v digitalnem okolju, na primer s standardiziranjem pravil EU o čezmejnem elektronskem izdajanju računov ("e-izdajanje računov"),
   oblikovanje vseevropskega foruma strokovnjakov, ki si bodo izmenjevali najboljšo nacionalno prakso ter pripravili dolgoročno zakonodajno in nezakonodajno strategijo za povečanje zaupanja potrošnikov v digitalno okolje,
   izvajanje študij o vplivu vseh zakonodajnih predlogov na notranjem trgu, da se ocenijo njihovi učinki na potrošnike v digitalnem okolju,
   usklajevanje in podpora evropskim samoregulativnim kodeksom, ki so v skladu z najboljšim ravnanjem ter najpomembnejšimi vidiki učinkovite samoregulacije (vključno z ocenjevanjem njihovega dejanskega vpliva na izboljšanje položaja potrošnikov na trgu v digitalnem okolju),
   uvedba zahteve za izvajanje zunanje revizije v zvezi z nekaterimi posebnimi vrstami elektronskih storitev, kjer je še posebej pomembno zagotoviti, da so te storitve popolnoma varne, zaščititi osebne informacije in podatke (na primer na področju spletnega bančništva) in tako dalje,
   podpora obvezni uporabi najvarnejše tehnologije za plačevanje na spletu,
   vzpostavitev evropskega sistema za zgodnje opozarjanje in boj proti goljufijam v digitalnem okolju, ki bo med drugim obsegal podatkovno zbirko; ta bi morala vključevati možnost, da potrošnik z uporabo preprostega obrazca v elektronski obliki prijavi goljufijo,
   poziv k začetku evropske informacijske kampanje o ponarejanju zdravil, ki se prodajajo na internetu, ter opozarjanje na resne posledice na področju javnega zdravja, ki jih lahko povzroči takšna trgovina;

11.   opozarja na pomen pravočasnega in učinkovitega prenosa Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(6) s strani vseh držav članic, saj je ta direktiva ključen instrument, ki zagotavlja varstvo potrošnikov pri opravljanju čezmejnih transakcij;

12.   meni tudi, da ponovni začetek pobude e-zaupanje ne bi smel obravnavati le varstva potrošnikov, ampak bi moral tudi vzpostaviti usklajen pristop k celovitemu vprašanju digitalnega okolja, vključno z analizo netržnih dejavnikov, kot je zaščita zasebnosti, dostop širše javnosti do informacijske tehnologije ("e-vključenost"), varnost na internetu in tako dalje;

13.   vztraja, da je pravica evropskih prebivalcev do dostopa do digitalnega okolja izjemno pomembna in v tem smislu opozarja na pomen izvajanja ustreznih finančnih in pravnih instrumentov, da se spodbudi e-vključenost, zlasti z izvajanjem in, če je potrebno, tudi s povečanjem obveznosti glede splošnih storitev na področju elektronskih komunikacij, ter z zagotavljanjem finančnih sredstev za naložbe pri razvoju infrastrukture za digitalno komuniciranje;

14.   izraža prepričanje, da se je treba o prihodnjih korakih posvetovati z zainteresiranimi stranmi (predstavniki industrije in potrošniških organizacij);

Kultura e-poslovanja

15.   poziva Komisijo, naj začne pripravljati neobvezujoče evropske standarde, ki bodo namenjeni izboljšanju čezmejnega e-poslovanja, in sicer evropske standarde, ki bodo pomagali premostiti jezikovne razlike in odstopanja na področju veljavne zakonodaje v različnih državah članicah – kar je dejavnik, ki zelo ovira potrošnike ter mala in srednja podjetja pri celovitem izkoriščanju potencialov notranjega trga v digitalnem okolju;

16.   poziva Komisijo, naj podpre pripravo neobveznih standardiziranih pogodb in neobvezujočih standardiziranih splošnih pogojev trgovanja na področju e-poslovanja, da se zagotovi uravnoteženo razmerje ob upoštevanju dejstva, da ponavadi niti potrošniki niti podjetja niso pravni ali tehnični strokovnjaki, vendar naj vpletenim stranem omogoči svobodo pri sklenitvi pogodb, ki temelji na osnovnem načelu civilnega prava o svobodi sklepanja pogodb;

17.   poziva Komisijo, naj od podjetnikov, ki prostovoljno uporabljajo standardizirane pogodbe in standardizirane splošne pogoje trgovanja, zahteva, da izpostavijo določbe, ki se od teh razlikujejo;

18.   poziva Komisijo, naj predlaga dopolnitev pravil o elektronskih komunikacijah, da se za končne uporabnike izboljšata preglednost in objavljanje informacij;

Evropski znak zaupanja za čezmejno e-poslovanje

19.   poziva Komisijo, da po odstranitvi ovir za povezovanje na notranjem trgu na področju trgovine na drobno oceni možnosti za pripravo logotipa in določanje pogojev za pridobitev evropskega znaka zaupanja, da se zagotovi večjo zanesljivost na področju čezmejnega e-poslovanja, v povezavi s tem pa zagotovi tudi splošen pravni okvir za prostovoljne znake zaupanja, ker je k temu pozvala tudi Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)(7) ; v zvezi s tem priporoča naslednje:

   cenovno ugoden sistem,
   nekonkurenčnost obstoječim znakom zaupanja ali kakovosti,
   nastanek stroškov samo v primeru spora,
   načelo samoregulacije (znaka ne podeljujejo institucije, temveč ga trgovci uporabljajo, če lahko javno dokažejo, da so pravočasno zagotovili obvezne informacije, da uporabljajo priporočene pogodbe, da pritožbe obravnavajo brez zamud, da uporabljajo sisteme za alternativno reševanje sporov in da upoštevajo druge evropske standarde),
   kazni za zlorabe;

20.   seznanjen je tudi z naslednjimi težavami pri izvajanju učinkovitih shem za znake zaupanja:

   zainteresirane strani niso pripravljene vlagati v trženje in oglaševanje tovrstnih shem;
   ob odsotnosti ustreznega nadzora obstajajo povečane možnosti goljufij;

21.   izraža prepričanje, da so najučinkovitejši načini za spodbujanje zaupanja potrošnikov naslednji:

   sektorske sheme, ki jih odločno podpira in nadzira trgovinski organ s celovito podporo malih in velikih podjetij;
   sektorski kodeksi ravnanja za ponudnike storitev v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(8) (Direktiva o storitvah);
   objava neodvisnih mnenj potrošnikov na spletu, ki novim potrošnikom pomaga pri odločanju o izbiri;
ter poziva Komisijo k prizadevanju za lažjo izmenjavo najboljših praks glede takšnih shem;

22.   ugotavlja, da Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah obravnava goljufije z znaki zaupanja ali drugimi znaki, prav tako goljufije, ki vključujejo lažna mnenja potrošnikov; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalni centri za varstvo potrošnikov pozorni na takšne zlorabe;

23.   poziva Komisijo, da oceni že pridobljene izkušnje v zvezi z obstoječimi in prihodnjimi znaki zaupanja, zlasti tistimi, ki se uporabljajo v več državah članicah (na primer Euro-Label), ter da tovrstne izkušnje uporabi pri pripravi znakov zaupanja EU za čezmejno e-poslovanje (vključno s preverjanjem, ali bi bilo širjenje znakov zaupanja v novih državah članicah ogroženo zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev za financiranje uvedbe takšnih znakov);

24.   izraža trdno prepričanje, da znaki zaupanja ponujajo zlasti malim in srednjih podjetjem veliko priložnost za povečanje zaupanja potrošnikov v digitalno okolje;

Evropska listina pravic uporabnikov v informacijski družbi

25.   poziva Komisijo, naj po posvetovanju z organizacijami potrošnikov predstavi Evropsko listino pravic uporabnikov, ki bo pojasnila pravice in obveznosti udeležencev v informacijski družbi, vključno s potrošniki, zlasti glede pravic uporabnikov v zvezi z digitalno vsebino (na primer pravic in obveznosti uporabnikov pri uporabi digitalne vsebine), pravice uporabnikov, ki zagotavljajo osnovne standarde interoperabilnosti, ter pravice nekaterih uporabnikov, ki so še posebej ranljivi (na primer izboljšanje dostopa do internetnih strani za invalidne osebe); če zaradi dinamičnega razvoja na tem področju listine začasno ne bi bilo mogoče pripraviti, poziva Komisijo, naj predstavi vodilo, ki pojasnjuje pravice in obveznosti udeležencev v informacijski družbi v veljavnem pravnem redu Skupnosti;

26.   poziva Komisijo, naj opredeli osnovne svoboščine in pravice uporabnikov v informacijski družbi; meni, da bi v zvezi s tem morale nekatere svoboščine in pravice uporabnikov biti opredeljene v okviru prihodnjega sporočila o spletnih vsebinah na notranjem trgu;

27.   meni, da spletno okolje in tudi digitalna tehnologija omogočata potrošnikom dostop do številnih novih izdelkov in storitev, ter da intelektualna lastnina sestavlja pravo osnovo za te storitve; meni, da potrošniki - da bi storitve polno izkoristili in izpolnili svoja pričakovanja - potrebujejo jasno informacijo o tem, kaj lahko in kaj ne morejo storiti glede digitalne vsebine, upravljanja digitalnih pravic in zadeve v zvezi z tehnološko zaščito; prepričan je, da bi morali biti potrošniki upravičeni do interoperabilnih rešitev;

28.   poziva Komisijo k razširjanju Evropske listine pravic uporabnikov in k spodbujanju držav članic ter zadevnih organizacij k obsežnemu razdeljevanju in razširjanju navedene listine med vse uporabnike interneta, da se zagotovi seznanjenost teh uporabnikov z njihovimi pravicami ter možnostmi za uveljavljanje teh pravic;

Razdrobljenost digitalnega notranjega trga

29.   poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bodo ustavili drobljenje digitalnega notranjega trga (tj. nedostopnost blaga, storitev in vsebine onkraj državnih meja), saj so zaradi tega občutno prikrajšani zlasti potrošniki v novih in manjših državah članicah, in sicer samo zaradi narodnosti, prebivališča oziroma dejstva, da je bila njihova plačilna kartica izdana v določeni državi članici; poziva jo tudi, naj Parlament redno obvešča o napredku na tem področju;

30.   izraža trdno prepričanje, da je nesprejemljivo, da določeni podjetniki, ki dostavljajo blago ali zagotavljajo storitve in vsebine po internetu v določenih državah članicah, potrošnikom preprečujejo dostop do lastnih spletnih strani v drugih državah članicah in zato morajo ti uporabljati spletne strani v svoji matični državi ali državi, kjer prebivajo;

31.   poziva Komisijo, naj pripravi določbo o dostopu do izdelkov, ki se dostavljajo na čezmejni ravni v skladu s členom 20 Direktive o storitvah;

32.   poziva Komisijo, da natančno spremlja učinkovitost člena 20 Direktive o storitvah, zlasti kar zadeva objektivna merila;

33.   pozdravlja dejstvo, da Komisija preučuje vprašanje o tem, na kakšen način so ekskluzivne ozemeljske pogodbe ali praksa izdaje ozemeljskih licenc v nasprotju z notranjim trgom; spodbuja takšno prizadevanje in Komisijo poziva, naj celovito obvešča Parlament o rezultatih te preiskave;

34.   poudarja, da je pomembno zagotoviti, da imajo evropski podjetniki na digitalnem področju interes za ponujanje blaga, storitev in vsebin na čezmejni ravni na celotnem notranjem trgu;

35.   ugotavlja, da je interoperabilnost ključen gospodarski dejavnik ter poudarja pomen industrijsko usmerjenih, dostopnih in interoperabilnih standardov na tehnični in pravni ravni, da se omogočijo ekonomije obsega, da se za potrošnike zagotovi nediskriminatoren dostop do naprav, storitev in vsebine, da se spodbudi hitra vzpostavitev tehnologije in prepreči razdrobljenost trga; poudarja, da je treba vsaj na ravni potrošnikov (končnih uporabnikov) spodbujati dejansko interoperabilnost naprav, storitev in vsebine;

Povečanje pravne varnosti potrošnikov v digitalnem okolju

36.   izraža prepričanje, da bi potrošniki bolj zaupali v digitalno okolje, če bi jih varoval preprostejši in boljši pravni red Skupnosti, ki bi temeljil na horizontalnih pravnih instrumentih in na uskladitvi določenih vidikov potrošniškega pogodbenega prava; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju Direktive o elektronskem poslovanju, v katerem naj opredeli vprašanja, povezana z zaupanjem potrošnikov;

37.   pozdravlja pobudo Komisije iz Zelene knjige o pregledu pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov v zvezi s tem, da se digitalne datoteke vključijo v področje uporabe Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij(9) ;

38.   meni, da bi izvrševanje režima o nepoštenih pogodbenih pogojih morali okrepiti na področju licenčnih pogodb za končne uporabnike in bi moralo vključevati tudi "tehnične pogodbene pogoje";

39.   poziva Komisijo, naj predlaga takšno ureditev, da bodo pravila za pogodbe na daljavo veljala tudi za pogodbe, sklenjene med potrošniki in poklicnimi trgovci na dražbenih spletnih mestih, ter pogodbe za turistične storitve (letalske vozovnice, bivanje v hotelih, najem avtomobilov, storitve za prosti čas itd.), ki jih sklenejo posamezniki prek interneta;

40.   poziva Komisijo, naj poenostavi in standardizira zahteve za obvezne informacije, ki jih mora kupcu zagotoviti prodajalec pri e-poslovanju, ter da se v okviru teh informacij osredotoči na bistvene obvezne informacije;

41.   poziva Komisijo, naj poskrbi za večjo preglednost dobavne verige v digitalnem okolju, tako da bo potrošnik vedno poznal identiteto dobavitelja in da bo vedel, ali je posrednik ali končni dobavitelj;

42.   trdno verjame, da je nesprejemljivo, da se potrošnike brez ustreznega opozorila preusmerja od spletne strani prodajalca k drugim spletnim stranem, saj to prikriva pravo identiteto dejanskega dobavitelja blaga, storitev ali vsebine;

43.   poziva Komisijo, naj okrepi varstvo potrošnikov v primerih, ko ti prevzamejo vsa pogodbena tveganja (npr. vnaprejšnje plačilo), zlasti pri elektronskem sklepanju pogodb;

44.   poziva Komisijo, naj pospešeno preuči ukrepe v zvezi s kolektivnimi mehanizmi za odškodnino pri čezmejnih sporih med podjetji in potrošniki v digitalnem okolju;

45.   opozarja na pozitivne izkušnje s sistemom SOLVIT in z mrežo evropskih centrov za potrošnike ter poziva k vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema za e-potrošnike, ki bi za vse tovrstne potrošnike zagotovil natančne informacije in smernice o pravicah potrošnikov in podjetij v digitalnem okolju ter praktične nasvete o možnostih za ARS v splošnih in, če je potrebno, v posameznih primerih;

46.   poziva Komisijo, naj z regulativnimi in tehničnimi ukrepi ustrezno zaščiti potrošnike pred napadi na njihovo varnost in zasebnost v digitalnem okolju;

47.   poziva Komisijo, naj natančno spremlja trende na področju varstva potrošnikov pri e-poslovanju z mobilnimi telefoni ter se med drugim osredotoči na varstvo mladih potrošnikov;

48.   poziva države članice, da skupaj sodelujejo pri prizadevanju za visoko stopnjo varstva potrošnikov v digitalnem okolju na celotnem notranjem trgu;

49.   poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament (na primer enkrat na leto) o doseženem napredku na področju varstva potrošnikov v digitalnem okolju, vključno s praktičnimi koraki, ki so bili narejeni za uresničitev te resolucije;

o
o   o

50.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://ec.europa.eu/consumers/cons_int/safe_shop/acquis/comp_analysis_en.pdf
(2) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 109.
(3) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 247.
(4) Glej delovni dokument Komisije z naslovom "Consumer Confidence in E-Commerce: lessons learned from the e-confidence initiative".
(5) UL L 364, 9.12.2004, str. 1.
(6) UL L 149, 11.6.2005, str. 22.
(7) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(8) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(9) UL L 171, 7.7.1999, str. 12.

Zadnja posodobitev: 26. februar 2008Pravno obvestilo