Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2144(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0481/2007

Predložena besedila :

A6-0481/2007

Razprave :

PV 14/01/2008 - 15
CRE 14/01/2008 - 15

Glasovanja :

PV 15/01/2008 - 10.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0008

Sprejeta besedila
PDF 95kWORD 68k
Torek, 15. januar 2008 - Strasbourg Končna izdaja
Davčna obravnava izgub v čezmejnih primerih
P6_TA(2008)0008A6-0481/2007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih (2007/2144(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih (KOM(2006)0824),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o prispevku obdavčevanja in carinskih politik k lizbonski strategiji (KOM(2005)0532),

–   ob upoštevanju relevantne sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, in sicer primerov C-250/95, Futura Participations SA and Singer proti Administration des contributions (1) , C-141/99, AMID proti Belgische Staat (2) , združena primera C-397/98 in C-410/98 Metallgesellschaft Ltd. and Others proti Commissioners of Inland Revenue and HM Attorney General (3) , C-446/03, Marks & Spencer plc proti David Halsey (HM Inspector of Taxes )(4) in C-231/05, Oy AA (5) ,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci(6) v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2005 o obdavčitvi podjetij v Evropski uniji: skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe(7) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju programa Skupnosti za boljšo rast in zaposlovanje ter večjo konkurenčnost podjetij v EU: nadaljnji napredek v letu 2006 in naslednji koraki k predlogu o skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe (KOM(2007)0223),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o reviziji enotnega trga: premagovanje ovir in neučinkovitosti z boljšim izvajanjem in uveljavljanjem(8) ,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0481/2007),

A.   ker morajo nacionalni davčni sistemi držav članic vse bolj upoštevati globalizacijo gospodarstva in se soočati s pravili in delovanjem notranjega trga, da bi dosegli cilje lizbonske strategije glede rasti in konkurenčnosti,

B.   ker je globalizacija gospodarstva povečala davčno konkurenčnost tako, da so se povprečne stopnje davka na dobiček v industrializiranih državah v zadnjih tridesetih letih drastično znižale,

C.   ker se je zniževanje davčnih stopenj od zadnje širitve Evropske unije še okrepilo in ker v državah članicah obstaja jasen trend oblikovanja posebnih davčnih shem, s katerimi želijo pritegniti zlasti mobilna podjetja,

D.   ker obstoj 27 različnih davčnih sistemov v Evropski uniji preprečuje nemoteno delovanje notranjega trga ter zaradi upravnih stroškov in stroškov za zagotavljanje usklajenosti povzroča precejšnje dodatne stroške za čezmejno trgovino in tudi za podjetja, ogroža prestrukturiranje podjetij in povzroča dvojno obdavčenje,

E.   ker znižanje stroškov, ki pravnim osebam nastajajo zaradi različnih nacionalnih davčnih zakonodaj, preglednost pravil, odprava davčnih ovir, ki otežujejo čezmejne dejavnosti in oblikovanje enakih pogojev za podjetja EU, ki delujejo na notranjem trgu, lahko privedejo do velikih gospodarskih koristi EU zaradi dinamičnega poslovnega okolja,

F.   ker ustrezno usklajevanje davčnih stopenj na ravni EU, ki jih ne poskuša poenotiti, prispeva k izogibanju izkrivljanja konkurence in ustvari koristi, ki jih lahko v širšem obsegu izkoristijo podjetja, zaposleni v podjetjih, potrošniki, države članice in državljani,

G.   ker doseganje ciljev lizbonske strategije zahteva večje usklajevanje fiskalne politike v državah članicah,

H.   ker so v preteklosti države članice poskušale usklajevati svoje davčne režime s številnimi dvostranskimi davčnimi sporazumi, ki niso obravnavali vseh vprašanj, na primer čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgube; ker je znotraj Evropske unije dvostranski pristop manj učinkovit in privede do manjših doslednosti kot večstranski in usklajen pristop; ker je skupni pristop EU h konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe – kot je pristop skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe – najprimernejša rešitev za čezmejno izravnavo izgub in dobičkov na notranjem trgu in bo privedel do večje preglednosti, naložb in konkurenčnosti,

I.   ker države članice uporabljajo različna pravila o dodelitvi davčnih olajšav zaradi izgub za podružnice, odvisne družbe in gospodarske subjekte poslovnih skupin in s tem prispevajo k izkrivljanju poslovnih odločitev in podjetniških politik na notranjem trgu, ki imajo posledice za njihove dolgoročne industrijske strategije in davčne prihodke,

J.   ker so v okviru skoraj vseh davčnih sistemov v Evropski uniji dobički in izgube obdavčeni asimetrično, z drugimi besedami, dobički se obdavčijo za davčno leto, v katerem se zaslužijo, davčna vrednost izgube pa se družbi ne povrne samodejno takrat, ko je nastala; ker novejša sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti neustrezno obravnava ta časovni vidik ter njegov pomen za vse večje čezmejne naložbe v Evropski uniji,

K.   ker bi bilo izvajanje režima čezmejne davčne olajšave zaradi izgub enakovredno odrekanju davka na dobiček v nekaterih državah članicah brez določenih pravnih zagotovil,

L.   ker se bodo izgube domačih podružnic samodejno upoštevale pri neto rezultatu matične družbe, medtem ko so razmere manj jasne v primeru izgub podružnic v tujini, prav tako v zvezi z domačimi in tujimi člani poslovnih skupin,

M.   ker odsotnost čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgube ovira vstop na nekatere trge in spodbuja ustanovitev podjetij v velikih državah članicah, kjer je obseg domačega trga dovolj velik in omogoča absorpcijo možnih izgub,

N.   ker so opisane razmere neugodne za mala in srednja podjetja, ki imajo pogosto na začetku izgubo ter manj možnosti za uresničitev naložb v tujini zaradi negotovosti v zvezi z davčnimi olajšavami zaradi izgube,

1.   izraža skrajno zaskrbljenost zaradi negativnega vpliva, ki ga ima različna obravnava čezmejnih izgub držav članic na delovanje notranjega trga;

2.   ugotavlja, da so vsi ukrepi, ki preprečujejo svobodo do ustanavljanja, v nasprotju s členom 43 Pogodbe ES in da mora biti namen ciljnega pristopa njihova ukinitev; ponovno opozarja, da različni davčni režimi ovirajo vstop na različne nacionalne trge, pravilno delovanje notranjega trga, izkrivljajo konkurenco in preprečujejo vzdrževanje enakih pogojev za podjetja na ravni EU, zato je treba temu vprašanju nameniti posebno pozornost;

3.   meni, da bi lahko bil glede davčne olajšave za čezmejne izgube ciljno usmerjen ukrep na ravni EU bolj koristen za delovanje notranjega trga;

4.   poudarja, da podpira sporočilo Komisije o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih, ki je pomemben korak k reševanju vprašanj s tega področja, in poziva k primernemu usklajevanju med državami članicami glede časovnega razporeda in rešitev;

5.   poudarja, da mora biti vsak ciljni ukrep, ki vpeljuje čezmejne davčne olajšave zaradi izgube, opredeljen ter ga je treba izvajati na podlagi večstranskega, skupnega pristopa in usklajenega ukrepa držav članic, da se zagotovi skladen razvoj notranjega trga; opozarja, da takšni ciljni ukrepi predstavljajo takojšnjo rešitev do sprejetja skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe ; meni, da konsolidirana davčna osnova za pravne osebe predstavlja celovito dolgoročno rešitev za davčne ovire, ki so povezane s čezmejno izravnavo izgub in dobičkov, pa tudi za transferne cene, čezmejne združitve in prevzeme ter dejavnosti prestrukturiranja in bo dopolnila dosežke notranjega trga s pošteno konkurenco;

6.   poudarja, da nekatere države članice uporabljajo različne metode odpravljanja dvojnega obdavčevanja, in sicer s financiranjem davkov, plačanih v tujini (kreditna metoda), ali z izvzetjem dohodka iz tujine iz davčne osnove (metoda izvzetja); ugotavlja, da le nekatere države članice, ki uporabljajo metodo izvzetja, ne zagotavljajo davčne olajšave zaradi izgube, ki so jo utrpele tuje podružnice;

7.   opozarja na dejstvo, da če se izgube, ki nastanejo v stalnih poslovnih enotah, ne smejo izravnati z dobički sedeža družbe, to pomeni, da se različno obravnavajo tovrstni in nacionalni primeri, kar je v nasprotju s svobodo do ustanavljanja;

8.   meni, da bi moral biti ukrep v korist skupine družb, ki poslujejo v mnogih državah članicah, prednostna naloga, ker ravno te skupine najbolj trpijo zaradi različne obravnave čezmejnih izgub, v primerjavi s skupinami družb, ki poslujejo le v eni državi članici;

9.   meni zlasti, da izkrivljanje, ki izhaja iz razlik v nacionalnih sistemih kaznuje predvsem mala in srednja podjetja v primerjavi z njihovimi možnimi konkurenti in zato Komisijo poziva, naj sprejme posebne ukrepe na tem področju;

10.   ponovno opozarja, da obstaja malo celovitih dogovorov za davčne olajšave zaradi izgub med odvisnimi in matičnimi družbami (skupinami) v tujini, zato se znotraj ene skupine družb izgube ne upoštevajo samodejno in na enak način kot izgube v eni družbi;

11.   poudarja, da večina držav članic za skupine zagotavlja davčne olajšave zaradi izgub in jih s tem dejansko obravnava kot en subjekt, medtem ko le malo držav članic na enak način obravnava čezmejne primere; opozarja, da odsotnost čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgube za skupine družb lahko vpliva na pristransko sprejetje odločitev glede lokacije in pravne oblike naložbe (podružnica ali odvisno podjetje);

12.   priznava, da je preprosta razširitev domačih režimov na čezmejne primere težavna, saj obstajajo različne davčne osnove;

13.   poziva, da je treba priznati ustreznost čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgub, čeprav je treba poudariti, da je nujna nadaljnja poglobljena definicija sheme čezmejnih davčnih olajšav zaradi izgub; predlaga, da je treba sprejeti odločitev o tem, ali naj bodo čezmejne davčne olajšave zaradi izgube omejene na odvisne družbe do matične ali obratno, in da je zato treba opraviti podrobno oceno vplivov sheme na proračun s čimer se dobičke odvisnih družb lahko odšteje od izgub matične družbe;

14.   meni, da sodba Sodišča Evropskih skupnosti v primeru Marks & Spencer dodeljuje državam članicam pravico do ohranitve svojih davčnih sistemov, zlasti kar zadeva vprašanje o izogibanju davkov;

15.   ugotavlja, da sodba Sodišča v primeru Oy AA kaže, da različni nacionalni davčni sistemi različno obravnavajo izgube, zato ni jasno, ali je izgubo znotraj skupine mogoče konsolidirati v vseh čezmejnih primerih znotraj skupine, celo takrat, ko so izgube dokončne in povzročajo neuravnotežene razmere, kot kaže primer Marks & Spencer ;

16.   meni, da bi morali poslovne skupine obravnavati kar se da na enak način, ne glede na to, ali so prisotne v eni sami ali v več državah članicah; poudarja, da je treba storiti naslednje: v primeru čezmejnih izgub zunanjih odvisnih družb je treba preprečiti dvojno obdavčenje matične družbe, med državami članicami je treba enakomerno razdeliti pristojnost na področju davkov, izgube se ne smejo dvojno izravnavati in treba je preprečiti izogibanje davkom;

17.   meni, da bi bilo primerno začeti razpravo o opredelitvi in značilnostih poslovnih skupin v Evropski uniji, ob tem pa upoštevati obstoj skupnih evropskih institucij, kot sta evropsko podjetje in evropska zadruga, brez namena omejevanja področja uporabe ukrepov za čezmejne davčne olajšave zaradi izgube izključno za te institucije;

18.   poudarja pomen opredelitve koncepta poslovna skupina, da se podjetjem prepreči preračunljivo prerazporejanje dobičkov in izgub med državami članicami; meni, da bi bilo za namene opredeljevanja poslovne skupine primerno opredeliti posebne značilnosti podjetja, kakor to predvideva Direktiva 94/45/ES o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti;

19.   pozdravlja tri možnosti, ki jih predlaga Komisija v sporočilu o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih; opozarja, da podpira ciljne ukrepe, ki bi omogočili učinkovit in takojšen odbitek izgub zunanjih odvisnih družb (na osnovi letnih in ne le dokončnih izgub, kot v primeru Marks and Spencer ), ki se jih ponovno nadomesti z ustreznim dodatnim obdavčenjem matične družbe, ko odvisna družba ponovno ustvari dobiček;

20.   priporoča, naj se za izvajanje predlogov na način, da se prepreči utaja davkov upošteva primernost oblikovanja samodejnega sistema za izmenjavo informacij, podobnega sistemu izmenjave informacij o DDV (VIES), da lahko države članice preverijo ali so odvisne družbe v drugih državah članicah navedle negativne davčne osnove;

21.   vseeno poziva Komisijo, naj nadalje preuči možnosti, kako podjetjem zagotoviti konsolidirane davčne osnove za njihove dejavnosti na ravni celotne EU;

22.   ugotavlja, da je nadaljnja podrobna analiza zelo pomembna za oceno obsega, do katerega se lahko spodbujajo predlagane čezmejne davčne olajšave zaradi izgube čezmejne dejavnosti malih in srednje velikih podjetij;

23.   poudarja, da kakršni koli ciljni ukrepi, ki zadevajo davčno obravnavo izgub v čezmejnih primerih in jih izvajajo posamezne države članice, sami ne bodo rešili problema izkrivljanja konkurence in visokih stroškov usklajevanja podjetij EU, delujočih na notranjem trgu, ki izhajajo iz ohranjanja 27 različnih davčnih sistemov;

24.   poudarja potrebo po usklajenem napredku držav članic pri nadaljevanju ciljnih ukrepov za davčne olajšave za čezmejne izgube enega podjetja ali skupine; opozarja na potrebo po večjem usklajevanju o davčnih zadevah med državami članicami in poziva Komisijo, naj prevzame proaktivno vlogo;

25.   podpira prizadevanje Komisije za ustanovitev vseevropske enotne skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe; meni, da bi takšna davčna osnova podjetjem omogočila poslovanje pod enakimi pravili v matični državi in tujini, kar bi omogočilo enake pogoje in povečalo konkurenčnost podjetij EU, s čimer bi se povečali preglednost in učinkovitost ter obseg čezmejne trgovine in naložb, s tem bi pa ustvarili pogoje za uživanje koristi notranjega trga kar zadeva naložbe in rast, prav tako bi s tem občutno zmanjšali upravne stroške bremen in usklajevanja ter možnosti goljufij in utaje davkov;

26.   opozarja, da enotna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe vključuje skupna pravila v zvezi z davčno osnovo in nikakor ne omejuje svobode držav članic, da tudi v naprej same določajo višino davčnih stopenj;

27.   pozdravlja namero Komisije, da začne z izvajanjem konsolidirane davčne osnove za pravne osebe tudi v okviru okrepljenega sodelovanja; vendar poudarja, da je to druga najboljša rešitev, saj se zaradi odsotnosti celovitega vseevropskega sistema lahko delno zmanjšajo koristni učinki, ki nastajajo z večjo preglednostjo ter nižjimi upravnimi stroški;

28.   naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) [1997] ECR I-2471.
(2) [2000] ECR I-11619.
(3) [2001] ECR I-1727.
(4) [2005] ECR I-10837.
(5) Sodba z dne 18. julija 2007.
(6) UL L 254, 30.9.1994, str. 64.
(7) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 229.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0367.

Zadnja posodobitev: 15. september 2008Pravno obvestilo