(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Republike Avstrije (15437/2006),

–   ob upoštevanju členov 30, 32 in 34(2)(c) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0058/2007),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0507/2007),

1.   odobri pobudo Republike Avstrije, kakor je bila spremenjena;

2.   poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Republike Avstrije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Republike Avstrije.

Besedilo, ki ga predlaga Republika Avstrija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 4 (4)  Nobena posamezna država članica nima na voljo zadostnih virov, sredstev in strokovnega znanja za učinkovito reševanje z vsemi vrstami obsežnih kriznih razmer, ki zahtevajo posebno posredovanje. Možnost, da lahko vsaka država članica za pomoč zaprosi drugo državo članico, je zato bistvenega pomena. (4)  Nobena posamezna država članica nima na voljo zadostnih virov, sredstev in strokovnega znanja za učinkovito reševanje vseh vrst specifičnih ali obsežnih kriznih razmer, ki zahtevajo posebno posredovanje. Možnost, da lahko vsaka država članica za pomoč zaprosi drugo državo članico, je zato bistvenega pomena. Sprememba 2 Uvodna izjava 5 (5)  Ta sklep določa nekatera splošna pravila o odgovornosti, vključno s civilno in kazensko odgovornostjo, z namenom zagotovitve pravnega okvira v primeru, ko bi se zadevne države članice odločile zaprositi in nuditi pomoč. Obstoj tega pravnega okvira in izjave, v kateri se navedejo pristojni organi, bosta državam članicam v primeru kriznih razmer omogočila hiter odziv in prihranek časa – (5)  Sklep Sveta 2007/…/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnem kriminalu (Sklep k Prümski pogodbi) in predvsem člen 18 tega sklepa, ureja oblike policijske pomoči med državami članicami pri množičnih prireditvah, podobnih pomembnih dogodkih, katastrofah in težkih nesrečah. Ta sklep ne obravnava množičnih prireditev, naravnih katastrof ali težkih nesreč v smislu člena 18 Sklepa k Prümski pogodbi, temveč dopolnjuje tiste določbe Sklepa k Prümski pogodbi, ki opredeljujejo oblike policijske pomoči med državami članicami prek posebnih enot za posredovanje v drugačnih razmerah, tj. kriznih razmerah, ki jih povzroči človek, ali v primeru terorističnih napadov, ki predstavljajo resno neposredno fizično grožnjo osebam, premoženju, infrastrukturi ali institucijam, zlasti zajemanje talcev, ugrabitve in podobni incidenti. Ob upoštevanju tega bi morala vsaka država članica določiti pristojni nacionalni organ, katerega lahko druge zadevne države članice zaprosijo za pomoč ali posredovanje. Sprememba 3 Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Obstoj tega pravnega okvira in seznama, v katerem se navedejo pristojni organi, bo državam članicam v primeru takšnih kriznih razmer omogočil hiter odziv in prihranek časa. Za povečanje sposobnosti držav članic, da preprečijo take krizne situacije – predvsem teroristične napade – in se nanje odzovejo, je poleg tega pomembno, da se posebne enote za posredovanje zaradi izmenjave izkušenj redno sestajajo in organizirajo skupna usposabljanja. Sprememba 4 Člen 1 Ta sklep določa splošna pravila in pogoje, ki posebnim enotam za posredovanje ene države članice omogočajo, da na ozemlju druge države članice (v nadaljnjem besedilu "država članica prosilka") nudijo pomoč in/ali delujejo v primeru, ko jih slednja država članica k temu pozove ter so na to pristale z namenom reševanja kriznih razmer. Ta sklep določa splošna pravila in pogoje, ki posebnim enotam za posredovanje ene države članice (v nadaljnjem besedilu "zaprošena država članica") omogočajo, da na ozemlju druge države članice (v nadaljnjem besedilu "država članica prosilka") nudijo pomoč in/ali delujejo v primeru, ko jih slednja država članica k temu pozove ter so na to pristale z namenom reševanja kriznih razmer. O praktičnih podrobnostih in izvedbenih ukrepih, ki dopolnjujejo ta sklep, se neposredno dogovorita država članica prosilka in zaprošena država članica. Sprememba 6 Člen 2, točka 2 2) "krizne razmere" pomenijo razmere, ki jih v državi članici povzroči človek in predstavljajo resno neposredno fizično grožnjo osebam ali institucijam te države članice, predvsem pa zajemanje talcev, ugrabitve in podobni incidenti. (2) "krizne razmere" pomenijo razmere, ki jih v državi članici povzroči človek in zaradi katerih se utemeljeno domneva, da je bilo, je ali bo storjeno kaznivo dejanje, ki predstavlja resno neposredno fizično grožnjo osebam, premoženju, infrastrukturi ali institucijam te države članice, predvsem pa razmere iz člena 1(1) Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu1. ____________________ 1 UL L 164, 22.6.2002, str. 3. Sprememba 7 Člen 2, točka 2 a (novo) (2a) "pristojni organ" pomeni nacionalni organ, ki lahko zaprosi ali da dovoljenje za napotitev posebnih enot za posredovanje. Sprememba 8 Člen 3, odstavek 1 1.  Država članica lahko zaprosi za pomoč posebne enote za posredovanje druge države članice z namenom reševanja kriznih razmer. Država članica lahko tako zaprosilo sprejme ali zavrne ali predlaga drugačno obliko pomoči. 1.  Država članica lahko z zaprosilom pristojnih organov, v katerem je opredeljena narava zaprošene pomoči ter operativna potreba po pomoči, zaprosi za pomoč posebne enote za posredovanje druge države članice z namenom reševanja kriznih razmer. Pristojni organ zaprošene države članice lahko tako zaprosilo sprejme ali zavrne ali predlaga drugačno obliko pomoči. Sprememba 9 Člen 4 Splošna pravila o odgovornosti Civilna in kazenska odgovornost 1.  Kadar uradniki države članice v skladu s tem sklepom delujejo na ozemlju druge države članice, je slednja država članica odgovorna za vso škodo, ki jo povzročijo med svojim delovanjem. Kadar uradniki države članice delujejo znotraj ozemlja druge države članice in/ali se uporablja oprema v skladu s tem sklepom, se uporabljajo določbe o civilni in kazenski odgovornosti iz členov 21 in 22 Sklepa k Prümski pogodbi. 2.  Kadar škoda nastane zaradi ukrepov, ki so bili v nasprotju z navodili države članice prosilke ali izven meja pooblastil zadevnih uradnikov v skladu z njihovim nacionalnim pravom, se z odstopanjem od odstavka 1uporabljajo naslednja pravila: (a) država članica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda, škodo poravna pod pogoji, ki veljajo za škodo, ki jo povzročijo njeni uradniki; (b) država članica, katere uradniki povzročijo škodo kateri koli osebi na ozemlju druge države članice, tej državi članici v celoti povrne zneske, ki jih je ta izplačala oškodovancem ali osebam, ki so upravičene do povrnitve škode namesto njih; (c) brez poseganja v izvrševanje njenih pravic nasproti tretjim osebam in z odstopanjem od točke (b) se vsaka država članica v okoliščinah iz tega odstavka vzdrži od druge države članice zahtevati povračilo škode, ki jo je utrpela. Sprememba 10 Člen 5 Člen 5 črtano Kazenska odgovornost Med ukrepanjem iz člena 3 se uradniki, ki delujejo na ozemlju druge države članice, glede kaznivih dejanj, storjenih proti njim ali ki jih sami storijo, obravnavajo kot uradniki te države članice. Sprememba 11 Člen 6 Države članice zagotovijo, da se njihovi ustrezni organi po potrebi sestajajo ter organizirajo skupna usposabljanja in vaje, da bi tako izmenjali izkušnje in strokovno znanje, pa tudi splošne, praktične in tehnične informacije o zagotavljanju pomoči v kriznih razmerah. Vse sodelujoče države članice zagotovijo, da se njihove posebne enote za posredovanje sestajajo ter redno organizirajo skupne tečaje usposabljanja in vaje, da bi tako izmenjali izkušnje in strokovno znanje, pa tudi splošne, praktične in tehnične informacije o zagotavljanju pomoči v kriznih razmerah. Takšna srečanja, usposabljanja in vaje se lahko financirajo v okviru nekaterih finančnih programov Unije, da se pridobijo nepovratna sredstva iz proračuna Evropske unije. Države članice, ki predsedujejo EU, si v zvezi s tem prizadevajo zagotoviti, da potekajo takšna srečanja, usposabljanja in vaje. Sprememba 12 Člen 7 Vsaka država članica krije svoje stroške, razen če se zadevne države članice ne dogovorita drugače. Država članica prosilka krije operativne stroške posebnih enot za posredovanje zaprošene države članice v okviru uporabe člena 3, vključno s prevoznimi stroški in stroški bivanja, razen če se zadevni državi članici ne dogovorita drugače. Sprememba 13 Člen 8, odstavek 4 a (novo) 4a.  Nič v tem sklepu se ne razlaga tako, da bi dovoljevalo uporabo teh pravil za sodelovanje med organi pregona držav članic pri odnosih z zadevnimi organi tretjih držav, zato da bi se izognili obstoječim pravilom, ki se uporabljajo za mednarodno policijsko sodelovanje v skladu z nacionalnimi pravnimi sistemi.