Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2007,

–   ob upoštevanju člena 113 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 15 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priloga k Pogodbi,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 1998 o demokratičnem nadzoru tretje faze Evropske monetarne unije(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): uvedba novega cikla (2008–2010)(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije (KOM(2008)0238),

–   ob upoštevanju poročila ECB o finančni stabilnosti iz decembra 2007 in njenega poročila o finančnem povezovanju Evrope iz aprila 2008,

–   ob upoštevanju spomladanske gospodarske napovedi Komisije za obdobje 2008–2009,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0241/2008),

A.   ker se je BDP euroobmočja v letu 2007 povečal za 2,6 % (v primerjavi z 2,7 % v letu 2006) kljub povečani negotovosti, nastali s finančnimi pretresi v drugi polovici leta,

B.   ker je bila stopnja inflacije 2,1 % v primerjavi z 2,2 % v letu 2006 kljub gospodarskemu okolju s prisotnimi znatnimi pritiski na dvig cen,

C.   ker je ECB nadaljevala s prilagajanjem obrestnih mer v letu 2007, in sicer na 4,0 % v juniju 2007 z 3,5 % v decembru 2006 ter ohranjala to raven v celotnem drugem šestmesečju,

D.   ker izjavi Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pozivata k veliki previdnosti pri zviševanju obrestnih mer v euroobmočju,

E.   ker se je v letu 2007 nominalna vrednost eura povečala za 6,3 % in je povečanje vrednosti zlasti izrazito v primerjavi z ameriškim dolarjem (11,8 %),

F.   ker finančni pretresi in velika svetovna neravnovesja predstavljajo tveganja za svetovno gospodarsko rast in gibanje menjalnih tečajev,

G.   ker se za euroobmočje v letu 2008 pričakuje povečanje stopnje inflacije med 2,0 % in 3,0 %, kar v veliki meri odraža aktualni trend povečanja cen blaga, preden se bo stopnja inflacija umirila nekje med 1,2 % in 2,4 % v letu 2009,

H.   ker je glavni cilj ECB in Evropskega sistema centralnih bank zagotavljanje stabilnosti cen ob podpori splošnih gospodarskih politik Skupnosti, kot je opredeljeno v členu 105 Pogodbe ES; s tem v zvezi priznava popolne neodvisnost ECB in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB),

I.   ker je ECB v zadregi zaradi reševanja izzivov rastoče inflacije in prvih znakov upočasnitve gospodarske rasti zaradi finančnega pretresa iz preteklih mesecev,

J.   ker bi Parlament rad prispeval h krepitvi vloge in mednarodne pristojnosti ECB ter euroobmočja na mednarodni ravni,

ECB danes

1.   pozdravlja dejstvo, da sta si v desetih letih po vzpostavitvi ekonomske in monetarne unije (EMU) tako ECB kot euro pridobila ugled in splošno odobravanje v svetovnem gospodarstvu, ter ugotavlja, da je euro postal valuta svetovnega pomena, ki je skoraj enakovredna ameriškemu dolarju;

2.   opozarja, da Pogodba ES izrecno razlikuje med ciljem stabilnosti cen na eni strani in podporo splošnim ekonomskim politikam na drugi, in se zato omenjena cilja ne smeta obravnavati kot zamenljiva; priznava popolno neodvisnosti ECB pri izpolnjevanju svojega dvojnega mandata in pozdravlja dejstvo, da bi morala z Lizbonsko pogodbo ECB postati institucija EU s statusom pravne osebe in jasno opredeljenim neodvisnim političnim in finančnim položajem; meni, da priznanje ECB kot institucije EU povečuje odgovornost Parlamenta in zlasti odbora, ki je pristojen za gospodarske in monetarne zadeve, kot institucije kateri ECB odgovarja za svoje sklepe glede denarne politike;

3.   pozdravlja Ciper in Malto v EMU in ugotavlja njihov uspešen vstop;

Finančna stabilnost

4.   priznava odlično delo ECB pri obvladovanju finančnega pretresa, ki ga je sprožila kriza v ZDA na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil, zlasti ukrepe, izvedene 9. avgusta 2007, s katerimi je trgom zagotovila likvidnost v znesku 95 milijard EUR po fiksni obrestni meri 4,00 %, pri čemer je uporabljala isti postopek kot pri svojih običajnih tržnih operacijah; ugotavlja, da je ta operacija, skupaj z operacijo finega uravnavanja in kasnejših obsežnih tedenskih operacij refinanciranja, uspela stabilizirati najbolj kratkoročne obrestne mere; meni, da je to ponoven dokaz, kako pomembna je skupna monetarna politika, ki jo izvaja ECB, za stabilizacijo gospodarstva v obdobjih nestabilnosti;

5.   soglaša s stališči ECB, da lahko vedno večja zapletenost finančnih instrumentov in nepreglednost izpostavljanja finančnih institucij povzročijo povečanje negotovosti glede stopnje vključenega tveganja, končnega nosilca tveganja in obsega potencialnih izgub;

6.   poudarja potrebo po oblikovanju okvira EU za finančni nadzor in poudarja, da je kljub temu, da Pogodba o ES ne nalaga ECB neposrednih odgovornosti, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema, treba v nadzor vključiti tudi ECB;

7.   verjame, da je ECB okrepilo uspešno reševanje nedavne finančne krize; pozdravlja povečano verodostojnost ECB in mednarodno priznanje; poziva Euroskupino, da sledi primeru ECB in okrepi svoje strokovno znanje ter usklajevanje pri zadevah, ki se nanašajo na urejanje in nadzor finančnih trgov;

8.   poudarja povečano potrebo po sodelovanju med centralnimi bankami in nadzornimi organi, da bi ohranili stabilnost na finančnih trgih, zlasti ob upoštevanju vedno bolj povezanih finančnih sistemov; poziva ECB, da nadaljuje s prizadevanji za večje povezovanje in komuniciranje znotraj EU kot tudi v odnosu z drugimi centralnimi bankami in pristojnimi institucijami, zlasti v primeru centralne banke Velike Britanije (Bank of England), saj je London najpomembnejši finančni center znotraj Evropske unije; poziva ECB, da igra aktivno vlogo na različnih forumih, kjer potekajo razprave o spremembah nadzora, kot je na primer Lamafalussijevo poročilo;

9.   priznava, da so osrednje centralne banke, kot sta ECB in centralna banka ZDA (US Federal Reserve), opozarjale na podcenjevanje tveganj v gospodarstvu, preden je počil balon internetnih podjetij v letu 2000/2001 ali preden se je pojavila kriza na trgih drugorazrednih hipotekarnih posojil v letu 2007; ugotavlja, da se finančni trgi niso bili sposobni učinkovito odzvati na ta opozorila; zato poziva ECB, da analizira njihov odziv in predlaga, načine za izboljšanje povezave med v prihodnost usmerjenimi opozorili in odzivi trga; poziva ECB, da glede na nedavni finančni pretres preveri in oceni posledice finančne krize ter preveri, ali ima zadosti instrumentov za obvladovanje čezmejne evropske finančne krize in katere pristojnosti potrebuje, da bi lahko izboljšala makrobonitetni nadzor v euroobmočju;

Gospodarska in denarna gibanja

10.   se seznanja s potekajočo razpravo o načinu opredelitve stabilnosti cen, v zvezi s čimer nekateri zagovarjajo neposredno obvladovanje inflacije; vendar meni, da je dvostebrni sistem, ki temelji na monetarnem agregatu M3, najbolj primeren za merjenje cenovne stabilnosti; poziva ECB, da sprejme ukrepe za stalno izboljševanje tega sistema; priznava dodano vrednost dodatnih informacij in zgodnjega opozarjanja pred inflacijskimi tveganji ter operativno preudarnost, ki jo takšen sistem zagotavlja;

11.   poudarja, da bi se lahko z razširjenim članstvom povečala tveganja v zvezi z asimetričnim gospodarskim razvojem znotraj euroobmočja, saj se povečujejo razlike v velikosti in zrelosti gospodarstev držav članic; poziva ECB, da posebno pozornost nameni tem razmeram in rešuje tveganja že v zgodnji fazi ter jih sporoča državam članicam;

12.   poziva vse države članice, ki so del euroobmočja, države članice, ki niso prevzele eura, in države članice, ki so kandidatke za prevzem eura, da se seznanijo s temi izzivi in zato v celoti spoštujejo merila Pakta stabilnost in rasti ter izpolnjujejo maastrichtska merila, če je to primerno, saj je to poleg fiskalne konsolidacije in politike plač, ki je v skladu z razvojem glede rasti in produktivnosti, najpomembnejši element zaščite pred izzivi, ki jih predstavlja asimetrični razvoj;

13.   poudarja, da je zaradi nedavnega izboljšanja pričakovane rasti treba obrestne mere zviševati previdno, da gospodarska rast ne bi bila ogrožena; ugotavlja, da morajo države članice izvesti potrebne strukturne reforme in naložbene dejavnosti ter tako podpreti okrevanje gospodarstva;

14.   pričakuje, da bo Svet vse države članice, kandidatke za prevzem eura, obravnaval enakovredno in v celoti spoštoval ocene in priporočila ECB v zvezi z njihovo pripravljenostjo za pridružitev euroobmočju;

15.   se seznanja s povečanjem vrednosti eura, zlasti v razmerju do ameriškega dolarja; poudarja cilj cenovne stabilnosti, vendar priznava, da velike in hitre spremembe menjalnega tečaja eura ne bodo oslabile sposobnosti ECB za obvladovanje svoje monetarne politike, ki bi bila soočena z virom inflacije oziroma težkimi obeti rasti za države, ki so odvisne od izvoza; poziva ECB, da spremlja ta gibanja in ukrepa, če se ji to zdi potrebno, in poziva Euroskupino, Komisijo in ECB k izboljšanju medsebojnega usklajevanja na področju politike menjalnih tečajev;

16.   priznava naraščajoči pritisk inflacije, h kateri še zlasti prispevajo cene hrane in energije; poziva ECB, da okrepi svoj dialog z nacionalnimi centralnimi bankami glede spodbujanja večje osredotočenosti na globalno cenovno stabilnost;

Upravljanje in učinkovito sprejemanje odločitev

17.   ponovno poziva k večji transparentnosti v ECB, ki bi imela za rezultat povečano verodostojnost in predvidljivost, ter pozdravlja izboljšave, ki so že bile vpeljane na tem področju; s tem v zvezi priznava težave pri objavljanju zapisnikov Sveta ECB, saj bi bila lahko razhajanja v stališčih posameznikov razumljena kot zastopanje nacionalnih interesov, kar bi povečalo pritiske vlad držav članic na člane Sveta ECB; poziva ECB, da Parlamentu in javnosti posreduje letni povzetek ukrepov, ki jih je sprejela, da bi izboljšala svoje delovanje v skladu s to resolucijo;

18.   meni, da je bil dialog o monetarni politiki med Parlamentom in ECB uspešen, vendar ga je treba v še nadalje okrepiti; poudarja, da je naknadno uveljavljanje pristojnosti ECB ključnega pomena za zaupanje v finančne trge in zato za njihovo stabilnost; meni, da mora za enotnost Izvršilnega odbora in Sveta ECB javno predstavljanje še naprej biti zaupno; se zavzema za v cilje usmerjeno informacijsko politiko ECB do Parlamenta, Sveta, Komisije in Euroskupine; je razočaran zaradi nizke ravni zavez, ki jih je ECB pokazala v odziv na resolucijo Parlamenta z dne 12. julija 2007 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2006(3); izrecno poudarja, da se na zahteve po izboljšanju komunikacijske politike ECB ne sme gledati samo v okviru istočasnega ohranjanja neodvisnosti ECB in njenih organov;

19.   poziva ECB, da naj izjave, ki sledijo sklepom Sveta ECB, jasno odražajo ali je doseganje konsenza med razpravo potekalo enostavno ali pa so se mnenja ves čas razhajala, saj bi to trgom nudilo več informacij brez negativnih posledic za skupen evropski vidik za odločanje Sveta ECB;

20.   poziva ECB, da predstavi svoje ideje za spremembo sestave Sveta ECB, saj bodo od 1. januarja 2009 guvernerji presegli število 15; ugotavlja, da se bo potreba po reformah povečevala z vedno večjim številom držav članic euroobmočja; podpira predhodni predlog ECB, da bi morala biti gospodarska teža sodelujočih držav članic najpomembnejši dejavnik za sistem glasovanja na podlagi kroženja, in da bi moralo število nosilcev odločitev ostati majhno, s čimer bi se zagotovila učinkovitost;

21.   meni, da sta se neodvisnost ECB in postopek imenovanja članov Izvršilnega odbora izkazala za uspešna; poudarja, da člen 112(2)(b) Pogodbe ES določa, da so člani Izvršilnega odbora ECB imenovani na podlagi priznanega ugleda in poklicnih izkušenj na monetarnem ali bančnem področju; prav tako poudarja, da njihova narodnost ne sme biti pomembna in da se še naprej ocenjujejo na podlagi strogih meril, ki so določena v Pogodbi o ES, kot tudi njihove usposobljenosti; meni, da bi se predhodni demokratični nadzor in preglednost lahko izboljšala, če bi Svet ocenil več morebitnih kandidatov in če bi kandidate, ki jih je predlagal Svet, z glasovanjem potrdil Parlament;

22.   verjame, da je treba glede na prihodnji status, ki ga bo imela ECB v okviru Lizbonske pogodbe, okrepiti vlogo Parlamenta pri imenovanju članov Izvršilnega odbora; poudarja, da je v sodelovanju z drugimi institucijami pripravljen začeti s preučevanjem možnih izboljšav postopka pred naslednjim imenovanjem Izvršilnega odbora leta 2010;

23.   priznava vedno večjo vlogo Euroskupine in njenega predsednika pri določanju večine gospodarskega programa znotraj Evropske unije, zlasti bolj uradno sestavo in osrednjo vlogo pri usklajevanju gospodarske politike znotraj Euroskupine, kot to določa člen 136 Pogodbe ES, kot je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo, tudi za države članice, ki ne sodelujejo v euroobmočju; podpira krepitev razvoja euroobmočja tako, da bo na mednarodnih forumih nastopalo z enim glasom, kot je predvideno v členu 138 Pogodbe ES, kot je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo, ki naj bi ga zastopal predsednik Euroskupine;

24.   pozdravlja sodelovanje med ECB, Komisijo in sektorjem finančnih storitev pri uspešni uvedbi enotnega območja plačil v evrih (SEPA) in evropskih kratkoročnih vrednostnih papirjev (STEP); meni, da je to pozitiven prispevek sektorja finančnih storitev k napredku finančnega povezovanja Evropske unije;

25.   pozdravlja začetek operacij plačilnega sistema Target 2 in končan prehod na enotno skupno platformo; meni, da je uporaba posamičnega skupnega okvirja pomemben korak k finančnemu povezovanju in zmanjšanju stroškov obračuna in poravnave; meni, da je nujno, da ECB sedaj oblikuje upravljavsko strukturo T2S (Target 2 securities);

Zunanja vloga eura

26.   ugotavlja, da se euro vedno bolj uveljavlja kot mednarodna valuta; poudarja, da zastopanje Evropske unije na mednarodnih forumih v zvezi z gospodarskimi in monetarnimi zadevami le medlo odraža dejanski gospodarski pomen euroobmočja in da je to morebitna ovira za večji vpliv v mednarodnih finančnih zadevah; zato poziva k sprejetju konkretnih ukrepov za uvedbo enotnega zastopanja euroobmočja v mednarodnih finančnih institucijah, kot je Mednarodni denarni sklad;

27.   spodbuja ECB, da nadaljuje s krepitvijo svoje vloge usklajevanja v mednarodnem finančnem okviru; je prepričan, da bo večji pomen eura v mednarodnem merilu prinesel koristi za euroobmočje, kar bo spodbudilo države članice, ki trenutno niso del euroobmočja, da to postanejo;

o
o   o

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Euroskupini in Evropski centralni banki.

(1) UL C 138, 4.5.1998, str. 177. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0058. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0349.