Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ("Dublinska uredba")(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije(2) ("Uredba Eurodac"),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite(3),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil(4) ("Direktiva o sprejemu"),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih(5),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o dostopu policijskih organov in organov kazenskega pregona držav članic ter Europola do sistema Eurodac(6),

–   ob upoštevanju Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o položaju beguncev na Malti(8),

–   ob upoštevanju poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o svojih obiskih v centrih za pridržanje v več državah članicah,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o azilu: sodelovanje v praksi in kakovost odločanja na področju skupnega evropskega azilnega sistema(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008: strategiji EU o otrokovih pravicah naproti(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o primeru iranskega državljana Seyeda Mehdija Kazemija(11),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0287/2008),

A.   ker ima vsak prosilec za azil pravico, da se njegova prošnja preuči posamično in temeljito,

B.   ker se zakonodaja o azilu in praksa v posameznih državah še vedno zelo razlikujeta in so zaradi tega prosilci za azil v posameznih državah članicah v okviru dublinskega sistema različno obravnavani,

C.   ker dublinski sistem temelji na vzajemnem zaupanju in zanesljivosti in ker je zaradi neizpolnjenosti teh pogojev, tj. v primeru resnih pomanjkljivosti pri zbiranju podatkov in neskladnosti v procesu odločanja v določenih državah članicah, ogrožen celoten sistem,

D.   ker obstajajo dokazi, da nekatere države članice ne zagotavljajo dejanskega dostopa do postopka za določanje statusa begunca,

E.   ker nekatere države članice Direktive o sprejemu ne uporabljajo učinkovito ne za prosilce za azil, ki čakajo na predajo v drugo državo v skladu z Dublinsko uredbo, ne ob njihovi vrnitvi v pristojno državo članico,

F.   ker nekatere države članice sistematično pridržujejo osebe, ki spadajo pod dublinski sistem,

G.  ker visoko število večkrat vloženih prošenj in nizko število opravljenih predaj kažeta na pomanjkljivost dublinskega sistema in nujno potrebo po vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema,

H.   ker lahko pravilno izvajanje Dublinske uredbe povzroči neenakomerno porazdelitev odgovornosti za osebe, ki iščejo zaščito, v škodo nekaterih držav članic, ki so zaradi geografske lege zlasti izpostavljene migracijskim tokovom,

I.   ker ocena Komisije kaže, da je moralo leta 2005 13 držav članic na zunanjih mejah Unije obravnavati vedno večje izzive, ki so posledica dublinskega sistema,

J.   ker morajo južne države članice sprejemati prošnje za azil nezakonitih priseljencev, ki jih rešijo, ko na poti v Evropo zaidejo v težave,

K.   ker morajo južne države članice sprejemati prošnje za azil nezakonitih priseljencev brez kakršne koli pomoči tretjih držav, čeprav so k temu zavezane v skladu z mednarodnim pravom,

L.   ker morda izpolnjevanje obveznosti glede evidentiranja nezakonitih priseljencev v zbirko podatkov Eurodac ni v interesu držav članic, ker se zaradi tega lahko poveča število prošenj za azil, ki jih bodo morale obravnavati,

M.   ker Dublinska uredba uvaja sistem, ki je namenjen določitvi države članice, pristojne za obravnavanje prošnje za azil, vendar na začetku ni bil vzpostavljen kot mehanizem za porazdelitev bremena, zato tudi temu ne služi,

N.   ker mora kakršna koli ocena dublinskega sistema vključevati konkreten, trajen, pravičen in funkcionalen mehanizem za porazdelitev bremena,

O.   ker je načelo države prvega vstopa v okviru dublinskega sistema zelo pritiskalo na države članice na zunanjih mejah,

P.   ker se v posameznih državah članicah stopnje priznavanja kandidatov za status begunca za nekatere državljane tretjih držav razlikujejo od približno 0 % do 90 %,

Q.   ker je bistveno, da so posamezniki, ki vlagajo prošnje, v celoti seznanjeni z dublinskim postopkom in njegovimi možnimi posledicami v jeziku, ki ga razumejo,

R.   ker člen 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da morajo javni organi ali zasebne ustanove pri ukrepanju v zvezi z otroki vedno upoštevati predvsem koristi otroka,

S.   ker čeprav Dublinska uredba kot prvo merilo, ki ga je treba uporabiti, navaja enotnost družine, se ta določba pogosto ne uporablja,

T.   ker so statistični podatki o predajah očitno pomanjkljivi, saj na primer ne vključujejo informacij o številu zahtev za sprejema prosilca za azil zaradi nezakonitega prehoda meje, ali deleža "sprejemov" v primerjavi z deležem "ponovnih sprejemov",

U.   ker je leta 2005 devet od novih držav članic objavilo, da so zabeležile več predaj v državo v okviru izvajanja Dublinske uredbe, in ker so države članice, ki nimajo zunanjih kopenskih meja Unije, objavile, da so zabeležile več predaj iz države,

V.   ker Komisija ni uspela oceniti stroškov dublinskega sistema in je ta podatek pomemben, da se lahko oceni njegovo učinkovitost,

W.   ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve na zasedanju v Luksemburgu 12. in 13. junija 2007 Komisijo pozval, da čim prej predloži predlog spremembe k Uredbi Eurodac, da se policijskim organom in organom kazenskega pregona držav članic ter Europolu pod določenimi pogoji omogoči dostop do zbirke podatkov Eurodac, ki je bila prvotno vzpostavljena kot orodje za izvajanje Dublinske uredbe,

Učinkovitost sistema in porazdelitev odgovornosti

1.   je trdno prepričan, da je treba v Evropski uniji zagotoviti zadovoljivo in enotno raven zaščite, drugače dublinski sistem ne bo nikoli dosegel zadovoljivih rezultatov s tehničnega vidika in vidika prosilcev za azil, ki bodo še naprej imeli utemeljene razloge za vlaganje prošenj v določeni državi članici, da bi lahko izkoristili najugodnejše postopke sprejemanja odločitev;

2.   je trdno prepričan, da bo dublinski sistem zaradi pomanjkanja pravega evropskega azilnega sistema in enotnega postopka še naprej nepravičen za prosilce za azil in hkrati za nekatere države članice;

3.   ponovno poudarja nujno potrebo po izboljšanju kakovosti in usklajenosti procesa odločanja; je prepričan, da lahko v zvezi s tem pomembno vlogo igra Evropski azilni urad, na primer z zagotavljanjem usposabljanja za dosego visokih skupnih standardov in zagotavljanjem podporne strokovne skupine;

4.   poziva Komisijo, da preuči načine za zagotovitev neposrednega financiranja Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) kot dopolnitev sedanjega financiranja na podlagi projektov, da bo ta lahko okrepil spremljanje in svetovanje v EU in naprej razvijal metode, namenjene podpiranju nacionalnih organov pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje kakovosti njihovega odločanja;

5.   poziva Komisijo, da predloži predloge za uvedbo mehanizmov za porazdelitev bremena, ki lahko pomagajo ublažiti nesorazmerno obremenitev določenih držav članic, zlasti držav članic na zunanjih mejah, vendar ne sodijo v dublinski sistem;

6.   poziva Komisijo, da pred vzpostavitvijo evropskih mehanizmov za porazdelitev bremen preuči možnost vzpostavitve drugačnih mehanizmov, ne le finančnih, na podlagi Dublinske uredbe, da se bodo odpravile pogubne posledice njenega izvajanja za manjše države članice na zunanjih mejah Unije;

7.   poziva Komisijo, da zagotovi zavezujoč mehanizem za preprečitev predaje prosilcev za azil državam članicam, ki ne zagotavljajo celovite in pravične obravnave njihovih prošenj, in da sistematično sprejme ukrepe proti tem državam;

8.   poziva Komisijo, naj vzpostavi pomembne dvostranske delovne odnose s tretjimi državami, da se olajša sodelovanje in zagotovi izpolnjevanje mednarodnih pravnih obveznosti s strani teh tretjih držav glede Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in glede reševanja na morju;

Pravice prosilcev za azil

9.   poziva Komisijo, da v novo uredbo uvede jasnejše in strožje določbe v zvezi z načini obveščanja ljudi, ki iščejo zaščito, o posledicah Dublinske uredbe in da razmisli o izdelavi brošure, ki bi jo lahko prevedli v določeno število jezikov in razdelili v vseh državah članicah in bi upoštevala raven pismenosti posameznikov;

10.   poziva Komisijo, da spremeni člena 19 in 20 Dublinske uredbe v zvezi s sprejemom in ponovnim sprejemom tako, da se prosilcem zagotovi avtomatična pravica do pritožbe z odložilnim učinkom zoper odločitev o prenosu odgovornosti na drugo državo v skladu z Dublinsko uredbo;

11.   ponovno poudarja, da mora načelo nevračanja ostati eden izmed temeljev katerega koli skupnega azilnega sistema na ravni EU, ter vztraja, da Dublinska uredba ne sme biti vzrok, da se obravnavanje prošnje zaradi postopkovnih razlogov ustavi in da se po predaji v okviru dublinskega postopka prvotne prošnje ponovno ne obravnava celovito in pošteno; meni, da je treba to z uredbo jasno določiti;

12.   meni, da je treba izboljšati izmenjavo informacij o predajah med državami članicami, zlasti v zvezi s posebno zdravstveno oskrbo, ki jo prosilci potrebujejo;

13.   poziva Komisijo, da preuči možnost, da bi se lahko zadevna oseba, ki bi se morala na podlagi dublinskega sistema predati drugi državi članici, predala državi izvora le na njeno izrecno prošnjo in ob popolnem spoštovanju postopkovnih pravic;

Ponovna združitev družine in načelo največje koristi otroka

14.   predlaga, da se na ravni EU sprejmejo skupne smernice glede ugotavljanja starosti in da se v dvomu odloči v korist otroka;

15.   opozarja, da je treba pri odločanju v zvezi z otroki vedno upoštevati načelo največje koristi za otroka; vztraja, da mladoletniki brez spremstva nikoli ne smejo biti pridržani ali predani drugi državi članici, razen za namen ponovne združitve družine ter če se izkaže, da je takšna predaja potrebna, pri čemer mora biti otroku v celotnem postopku zagotovljeno zakonito zastopstvo in spremstvo; zato pozdravlja namen Komisije, da nadalje pojasni uporabo dublinskih pravil za mladoletnike brez spremstva;

16.   obžaluje, da je opredelitev družinskega člana v skladu z veljavno uredbo preveč omejevalna, ter poziva Komisijo, da razširi opredelitev tako, da bo vključevala vse bližnje sorodnike in dolgoletne partnerje, zlasti tiste, ki nimajo druge družinske podpore, in odrasle otroke, ki ne morejo skrbeti sami zase;

17.   pozdravlja namen Komisije, da razširi obseg uporabe Dublinske uredbe na subsidiarno zaščito ter s tem omogočila prosilcem za subsidiarno zaščito, da se ponovno združijo z družinskimi člani, ki jim je bila tovrstna zaščita odobrena ali so zaprosili zanjo v drugi državi članici;

Pridržanje

18.   poziva Komisijo, da doda določbo, v skladu s katero se pridržanje prosilcev uporabi le kot ukrep v skrajni sili, obenem pa določi razloge za pridržanje in postopkovne zaščitne ukrepe, ki jih je treba zagotoviti;

19.   poziva Komisijo, da se v Dublinski uredbi izrecno navede, da so prosilci v okviru dublinskega sistema upravičeni do enakih pogojev za sprejem kot drugi prosilci za azil v skladu s členom 3(1) Direktive o sprejemu, ki določa splošna pravila zlasti v zvezi z materialnimi pogoji za sprejem, zdravstvenim varstvom, svobodo gibanja in šolanjem mladoletnikov;

Humanitarna določba in določba o prenosu suverenosti

20.   meni, da humanitarna določba iz člena 15 Dublinske uredbe dublinskemu sistemu zagotavlja znatno prožnost, vendar jo je treba uporabljati širše, da družine ne bi trpele zaradi ločenosti;

21.   meni, da je treba prosilca za azil, ki je zaradi resne bolezni, hude invalidnosti, starosti ali nosečnosti še posebno ranljiv in je zato odvisen od pomoči sorodnika, ki se zadržuje na ozemlju države članice, ki ni odgovorna za obravnavo prošnje, ponovno združiti z omenjenim sorodnikom, če je to mogoče; poziva Komisijo, da razmisli o obvezni uporabi zadevnih določb humanitarne določbe iz člena 15(2);

22.   meni, da bi bilo treba za organizacije, kot sta Rdeči križ in Rdeči polmesec, uvesti dolžnost, da na lastno pobudo izsledijo družinske člane;

23.   pozdravlja namen Komisije, da se podrobneje opredelijo okoliščine in postopki za uporabo določbe o prenosu suverenosti, zlasti zato, da se uvede zahteva o soglašanju prosilca za azil;

Zbiranje podatkov in Eurodac

24.   je zaskrbljen nad razhajanji in pomanjkljivostmi pri zbiranju podatkov, izpostavljenimi v poročilu Komisije o oceni dublinskega sistema, zlasti v zvezi z jemanjem prstnih odtisov nezakonitim priseljencem na mejah Unije, zaradi česar obstaja resen dvom o veljavnosti sistema; verjame, da bo zgoraj navedena Uredba (ES) št. 862/2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti zainteresiranem stranem zagotovila natančnejši prikaz delovanja dublinskega sistema in drugih instrumentov Skupnosti v zvezi z mednarodno zaščito;

25.   je zaskrbljen, ker zdaj ni na voljo nobena ocena stroškov dublinskega sistema; poziva Komisijo, da odpravi to težavo, ker je to pomemben dejavnik za oceno sistema;

26.   se je z zanimanjem seznanil s pomisleki Komisije v zvezi z zbiranjem in kakovostjo podatkov, poslanih centralni enoti Eurodaca, ter neizpolnjevanjem obveznosti o brisanju določenih podatkov in predpisov o spoštovanju osebnih podatkov; meni, da je treba te pomanjkljivosti v zvezi z zanesljivostjo Eurodaca pred načrtovanjem kakršne koli druge uporabe te zbirke podatkov ustrezno preučiti;

27.   meni, da bi morala vsaka država članica na zaprtem seznamu navesti agencije in organe, ki imajo dostop do zbirke podatkov Eurodac, in pojasniti njihove namene, da se prepreči kakršna koli nezakonita uporaba podatkov;

28.   poudarja, da obstaja nevarnost, da bi se z razširitvijo dostopa do sistema Eurodac za policijske organe in organe kazenskega pregona ter Europol informacije posredovale tretjim državam, kar bi lahko imelo negativne posledice za prosilce za azil in njihove družine; je prepričan, da bi se s tem povečalo tveganje za zaznamovanost prosilcev za azil;

o
o   o

29.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 50, 25.2.2003, str. 1. (2) UL L 316, 15.12.2000, str. 1. (3) UL L 304, 30.9.2004, str. 12. (4) UL L 31, 6.2.2003, str. 18. (5) UL L 199, 31.7.2007, str. 23. (6) 2807. zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu, 12. in 13. junij 2007. (7) UL L 144, 6.6.2007, str. 1. (8) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 301. (9) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 364. (10) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0012. (11) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0107.