Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2133(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0447/2008

Predložena besedila :

A6-0447/2008

Razprave :

PV 17/12/2008 - 19
CRE 17/12/2008 - 19

Glasovanja :

PV 18/12/2008 - 6.19
PV 18/12/2008 - 6.21
CRE 18/12/2008 - 6.19
CRE 18/12/2008 - 6.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0634

Sprejeta besedila
WORD 118k
Četrtek, 18. december 2008 - Strasbourg Končna izdaja
Vpliv ponarejanja na mednarodno trgovino
P6_TA(2008)0634A6-0447/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino (2008/2133(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2007 o gospodarskem vplivu ponarejanja in piratstva,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2005 z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – Moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje" (KOM(2005)0551),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2006 z naslovom "Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2007 z naslovom "Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom" (KOM(2007)0183),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge(1) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(2) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2008 o izvajanju trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil ter postopkov(3) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU–ZDA(4) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma(5) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih s Korejo(6) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zvezo držav jugovzhodne Azije (ASEAN)(7) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko(8) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2006 z naslovom "EU-Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti" (KOM(2006)0631) in spremnega delovnega dokumenta Komisije k dokumentu z naslovom "Tesnejše partnerstvo, več odgovornosti – Dokument o trgovinski in naložbeni politiki EU-Kitajska: Konkurenca in partnerstvo" (KOM(2006)0632),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije(9) (STO) (Uredba o trgovinskih ovirah),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 z naslovom "Strategija pravic industrijske lastnine za Evropo" (KOM(2008)0465),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 2001 z naslovom "Akcijski program: okrepitev boja proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi v okviru zmanjševanja revščine" (KOM(2001)0096),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2003 z naslovom "Posodobitev akcijskega programa: okrepitev boja proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi v okviru zmanjševanja revščine - nerešena vprašanja politike in prihodnji izzivi" (KOM(2003)0093),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2004 z naslovom "Podlaga skladne evropske politike za zunanje ukrepe v boju proti boleznim HIV/AIDS, malarija in tuberkuloza" (KOM(2004)0726),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 816/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o prisilnih licencah za patente, ki so povezani s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami v javnem zdravju(10) ,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov(11) (Uredba GSP),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 19. maja 2008 o carinskih postopkih Skupnosti pri ponarejanju in piratstvu - Rezultati na evropski meji za leto 2007,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik)(12) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. aprila 2008 z naslovom "Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije" (KOM(2008)0169),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z dne 26. aprila 2006 (KOM(2006)0168),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o štirideseti obletnici carinske unije(13) ,

–   ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(14) ,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice(15) ,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve (A6-0447/2008),

A.   ker se je treba učinkovito boriti proti pojavu ponarejanja, če se želi doseči cilje iz obnovljene Lizbonske agende, tako glede svojih notranjih kot zunanjih vidikov, ki so bili navedeni v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 18. aprila 2007,

B.   ker je Evropska unija drugi največji svetovni uvoznik blaga in storitev, in ker velika odprtost in preglednost njenega enotnega trga ponujata številne ugodnosti, vendar predstavlja tudi resna tveganja za vdor ponarejenih izdelkov,

C.   ker se je evropsko gospodarstvo specializiralo na področju visoko-kakovostnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki jih pogosto varujejo blagovne znamke, patenti ali geografske označbe, in so kot takšni zaradi svoje narave velikokrat predmet ponarejanja,

D.   ker netarifne trgovinske ovire predstavljajo resne kršitve pravic intelektualne lastnine, saj povzročajo, da je dostop na zunanje trge težaven in drag, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki imajo omejena sredstva in vire,

E.   ker je evropska konkurenčnost tradicionalno povezana s kakovostjo delovne sile, in v vedno večji meri, zlasti v primeru MSP, z raziskavo in razvojem, inovacijami in s pravicami intelektualne lastnine,

F.   ker pravice intelektualne lastnine, skupaj z geografskimi oznakami in označbami porekla, niso vedno učinkovito zaščitene s strani trgovinskih partnerjev Evropske unije,

G.   ker je število tipov ponarejenih izdelkov čedalje večje in ponaredki niso več omejeni zgolj na luksuzno in visoko-kakovostno blago, ampak vključujejo izdelke splošne uporabe, kot so igrače, zdravila, kozmetiko in hrano,

H.   ker je nedavna študija OECD ocenila, da je mednarodna trgovina v povezavi s kršitvijo pravic intelektualne lastnine leta 2005 znašala 150 milijonov EUR, k tej vsoti pa je treba dodati še vrednost nacionalnih transakcij ter ponarejenega in piratskega blaga, prodanega na internetu,

I.   ker se je leta 2007 količina blaga, ki je kršilo pravice intelektualne lastnine, in ki so ga zaplenili carinski organi Evropske unije, povišala za 17 % glede na preteklo leto, z 264-odstotnim povečanjem za kozmetiko in izdelke za osebno higieno, z 98 % za igrače in 51 % za zdravila,

J.   ker ima pojav ponarejanja in piratstva zaskrbljujoče posledice za gospodarstvo Evropske unije in za celoten socialno-gospodarski sistem Skupnosti, saj zmanjšuje spodbude za inovacijo, kar zavira neposredne tuje naložbe, industriji odteguje kvalificirana delovna mesta in polaga temelje za razvoj sive ekonomije, ki je vzporedna zakonitemu sistemu in ki jo nadzoruje organiziran kriminal,

K.   ker zgoraj omenjeno poročilo OECD iz leta 2007 ter prihodnje poročilo o drugi fazi glede piratstva digitalnih vsebin poudarja svetovne razsežnosti, hitro rast in škodljive gospodarske posledice digitalnega piratstva na imetnike pravic,

L.   ker ponarejanje povzroča resno okoljsko škodo, tako zaradi neprimernosti kakovostnih standardov za ponarejeno blago kot zaradi visokih stroškov za odstranjevanje in uničenje tega blaga,

M.   ker je, zlasti za MSP, dostop do postopkov za boj proti ponarejenemu blagu zapleten, drag in dolgotrajen,

N.   ker enotni trg evropskemu potrošniku zagotavlja pravico, da na svoboden, pregleden in varen način izbere izdelke, ki jih želi kupiti, in ker lahko ponarejanje, če ni primerno zaustavljeno, škodi ne samo načelu zaupanja, na katerem temelji celoten sistem, ampak lahko poleg tega povzroči resna tveganja za varnost, zdravje in, v skrajnih primerih, za življenje samih potrošnikov, in ker je zato treba bolje zagotavljati njihove pravice,

O.   ker so pobude za dvig osveščenosti potrošnikov o tveganjih za njihovo zdravje in varnost ter na splošno o posledicah kupovanja ponarejenega blaga učinkovito orodje v boju proti ponarejenemu blagu,

P.   ker bi bilo treba sprejeti strožje ukrepe proti ponarejevalcem izdelkov, ki imajo neposreden vpliv na javno zdravje,

Q.   ker neprestana razhajanja med zakonodajami držav članic na področju pravic intelektualne lastnine, zlasti glede kazenskih ukrepov za njihovo spoštovanje, slabijo pogajalski položaj Evropske unije in lahko spodkopljejo dosedanja prizadevanja za učinkovitejše zatiranje pojava na mednarodni ravni,

R.   ker je poenostavljeni postopek iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1383/2003, v skladu s katerim se v nekaterih državah članicah, kot so Portugalska, Grčija, Madžarska, Nizozemska in Litva, lahko uničijo velike količine ponarejenega blaga v kratkem času in z razmeroma majhnimi stroški, zelo uspešen,

S.   ker so na vrhu držav G8 v Sankt Petersburgu leta 2006 spoznali svetovno razsežnost težave v zvezi s ponarejanjem in piratstvom in poudarili, da je treba izboljšati sodelovanje med državami G8, tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi institucijami,

T.   ker se je na kasnejšem vrhu držav G8 v Heiligendammu vzpostavila delovna skupina za pravice intelektualne lastnine za boj proti ponarejanju in piratstvu kot del t.i. Heiligendammskega procesa(16) ,

U.   ker so leta 2007 Evropska unija, Japonska in Združene države Amerike najavile začetek pogajanj zaradi novega večstranskega sporazuma, ki naj bi okrepil udejanjanje pravic intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju in piratstvu (Anti-Counterfeiting Trade Agreement – trgovinski sporazum proti ponarejanju (sporazum ACTA)),

V.   ker bo ugoden zaključek sporazuma ACTA omogočil vzpostavitev splošnih standardov za civilno in upravno zaščito, izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja in sodelovanja z zasebnim sektorjem ter vključitev tehnične pomoči, da bo spoštovanje pravic intelektualne lastnine enostavnejše, varnejše in cenejše,

W.   ker je treba poudariti razlikovanje med generičnimi zdravili, katerih distribucijo in prodajo je treba spodbujati tako v EU kot v državah v razvoju, ter ponarejenimi zdravili, ki na eni strani predstavljajo nevarnost za javno zdravje in na drugi strani povzročajo znatne gospodarske izgube za podjetja tega sektorja in lahko upočasnijo razvoj novih odkritij ter pri tem ne koristijo prebivalstvu manj razvitih držav; ker je poleg tega treba upoštevati, da so ponarejena zdravila samo del ilegalnih zdravil,

X.   ker internet in vzporedne trgovinske distribucijske mreže, kar se tiče izdelkov, ki imajo neposreden vpliv na javno zdravje, znatno prispevajo k razširjanju ponarejenih izdelkov, ki so nevarni za javno zdravje,

Y.   ker si Evropska unija nenehno prizadeva za uskladitev ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti s predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z dne 12. julija 2005 (KOM(2005)0276), in ker se trgovinska pogajanja, ki ne sodijo med običajne postopke odločanja v EU, ne smejo izogniti temu postopku usklajevanja,

Z.   ker je bistveno zagotoviti, da se razvoj ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine izvede brez oviranja inovacij ali konkurence, ogrožanja omejitev in izjem pri pravicah intelektualne lastnine ali osebnih podatkov, omejevanja prostega pretoka informacij in neupravičenega obremenjevanja zakonite trgovine,

AA.   ker je po temeljitem dolgoletnem nadzoru Parlamenta in Sveta Evropska unija s sprejetjem niza direktiv s tega področja izkazala svojo zavezanost učinkovitemu in uravnoteženemu uveljavljanju pravic intelektualne lastnine,

AB.   ker je temeljnega pomena, da se pri pripravi pravnih ukrepov upošteva bistvena razlika med pravicami intelektualne lastnine in stvarnimi pravicami ter temu ustrezno tudi razlika med kršitvijo pravic in krajo,

AC.   ker so vse kršitve pravic intelektualne lastnine škodljive za trgovino in poslovanje, vendar pa imajo kršitve v trgovinsko pomembnem obsegu dodatne in široke učinke,

AD.   ker so kršitve avtorskih pravic in blagovnih znamk naklepna kazniva dejanja, medtem ko se kršitve patentov v primeru patentov za farmacevtske izdelke rešujejo posamično na podlagi vsebinskih argumentov, podanih v civilnih postopkih na podlagi kršitve patenta,

Večstranski okvir

1.   meni, da je cilj sistema STO omogočiti širše priznanje pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni, ob upoštevanju dogovorjene ravni standardov zaščite prek sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), dialoga med državami članicami in drugimi institucijami, kot sta Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in Svetovna carinska organizacija (WCO), kakor tudi mehanizma za preprečevanje in reševanje sporov;

2.   poziva Komisijo, naj si v okviru Sveta TRIPS še naprej prizadeva, da bodo minimalne discipline, ki so vpeljane v nacionalno zakonodajo, spremljali učinkoviti ukrepi za izvajanje in preprečevanje kršitev; meni, da je treba obdržati možnosti, ki jih predvideva sporazum TRIPS in potrjuje deklaracija iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, v kolikor zagotavljajo pošteno uravnoteženost med interesi imetnikov pravic in končnih uporabnikov;

3.   poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi predloge, ki bodo zagotovili, da se operacije izvoza, tranzita in pretovarjanja v sporazumu TRIPS ustrezno obravnavajo, in naj preuči možnost za nadaljnje spremembe sporazuma, ki bodo ustvarile pravično ravnovesje med interesi imetnikov in morebitnih uporabnikov pravic intelektualne lastnine, zlasti ob upoštevanju ravni razvoja sogovornikov in ob razlikovanju med državami proizvajalkami, državami tranzita in državami, v katerih se uporablja ponarejeno in piratsko blago;

4.   pozdravlja napredek, ki ga je EU dosegla s programi tehnične pomoči, ki so pomagali okrepiti pravice intelektualne lastnine v državah v razvoju in razvijajočih se državah, ter poudarja pomembnost, da se ti programi nadaljujejo glede koristi, ki jo lahko dosežejo v smislu trajnostnega gospodarskega razvoja in njihove pomembne vloge v boju proti ponarejanju;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj v korist obsežnejšega izobraževanja potrošnikov v Evropi in tudi v državah v razvoju oblikujejo posebne pobude, ki bodo imele primerno finančno kritje, da se tako izognemo tveganjem, ki so povezana s potencialno nevarnimi ponarejenimi izdelki;

6.   podpira rešitve, predstavljene na dvanajstem zasedanju Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju v okviru pobude "Creative Africa", ki kreativno industrijo smatrajo kot osrednji faktor za rast manj razvitih držav in ponovno poudarjajo ključno vlogo intelektualne lastnine za trajnostni razvoj teh regij;

7.   poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo protokol o ponarejanju kot dopolnitev Konvencije Združenih narodov o mednarodnem organiziranem kriminalu, poznano kot Palermsko konvencijo, ter podprejo pripravljanje osnutka takšnega protokola;

8.   opozarja, da je v nekaterih gospodarstvih v razvoju proizvodnja ponarejenega in piratskega blaga dosegla vznemirljiv obseg; kljub temu, da pozdravlja pobude za sodelovanje, ki so bile do sedaj že oblikovane, pa meni, da so nujni posebni ukrepi za okrepitev usklajevanja med carinskimi službami, pravnimi organi in policijo z zadevnimi državami, kakor tudi za podpiranje usklajevanja zakonodaje teh držav z zakonodajo Evropske unije;

9.   poziva Komisijo, naj podobno kot s členom 3(2)(17) Direktive 2004/48/ES uvede zaščitne ukrepe na mednarodni ravni, ki bodo onemogočali, da bi se dodatni ukrepi za uveljavljanje patentov zlorabili za oviranje zakonite trgovine;

10.   spodbuja Komisijo in države članice, naj v okviru programa trg EuroMed (trg Evropa-Sredozemlje) okrepijo svoje sodelovanje z evro-sredozemskimi partnerskimi državami ter v tej regiji spodbujajo skupni pristop k zakonodaji, postopkom in izvajanju glede carinskega sodelovanja in ukrepov za boj proti ponarejanju ter piratstvu, da se pospeši trgovina med evro-sredozemskimi partnerskimi državami;

11.   je prepričan, da bo okrepitev boja proti ponarejanju šla prek večje in ciljne uporabe organa za reševanje sporov v okviru STO, ki lahko, skupaj z nacionalnimi sodišči in sodišči Skupnosti, zagotovi boljše varstvo evropske industrije in potrošnikov s pomočjo utrjevanja sodne prakse, ki bi okrepila vsebino in obseg sporazuma TRIPS;

12.   ponovno ugotavlja, da mora vsaka uskladitev materialnega prava spoštovati nacionalno suverenost in mednarodne sporazume na tem področju;

Sporazum ACTA in drugi dvostranski ter regionalni ukrepi Evropske unije

13.   poziva Komisijo, naj istočasno z večstranskimi pogajanji začne z bojem proti ponarejanju in piratstvu tudi prek dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumov za približevanje zakonodaj in za njihovo dejansko izvajanje, da se razen tega predvidi vzpostavitev učinkovitih sistemov za reševanje sporov in sankcij v primeru neupoštevanja prevzetih obvez;

14.   poziva Komisijo in države članice, da si prizadevajo za pogajanja o sporazumu ACTA, ki bodo popolnoma pregledna za državljane EU, zlasti glede opredelitve pojmov ponarejanje in piratstvo ter predvidenih kazenskih sankcij; meni, da je treba oceniti socialne posledice sporazuma kot tudi njegov vpliv na državljanske svoboščine; podpira ustanovitev delovne skupine, ki bo preučila in spodbujala izvajanje sporazuma v dialogu med EU in tretjimi državami kot tudi v okviru ukrepov sodelovanja s temi državami;

15.   meni, da še ni zanesljivo, ali Pogodba ES zagotavlja pravno podlago za ukrepe Skupnosti, ki določajo vrsto in stopnjo kazni, ter da posledično Komisija ne more biti pristojna, da se v imenu Skupnosti pogaja za mednarodni sporazum, ki določa vrsto in stopnjo kazenskopravnih ukrepov proti kršiteljem pravic blagovnih znamk in avtorskih pravic;

16.   poudarja, da vsi predvideni sporazumi o uveljavljanju intelektualne lastnine predvidevajo, da je treba ločevati med neprofitno osebno uporabo ter goljufivim in namenskim trženjem ponarejenega in piratskega blaga;

17.   poziva Komisijo, naj se pogaja s tretjimi državami za ustanovitev delovnih skupin za boj proti ponarejanju;

18.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da sporazum ACTA organom oblasti ne bo omogočal dostopa do zasebnih računalnikov in drugih elektronskih naprav;

19.   pozdravlja vedno večji interes številnih držav članic STO glede sporazuma ACTA, meni, da se je treba truditi za vključitev gospodarstev v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, ter regionalnih trgovinskih blokov, kot so Mercosur, Karibska skupnost (CARICOM) in ASEAN, v pogajanja o sporazumu ter se že od sedaj naprej obvežejo, da bodo na svojih ozemljih zagotavljale spoštovanje pravic intelektualne lastnine;

20.   poziva Komisijo, naj se izogne nevarnosti protislovij in prekrivanja med sporazumi ACTA, TRIPS in drugimi mednarodnimi sporazumi o pravicah intelektualne lastnine;

21.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da se sporazum ACTA osredotoči zgolj na ukrepe za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, in ne na vsebinska vprašanja o pravicah intelektualne lastnine, kot so obseg varstva, omejitve, izjeme, sekundarna odgovornost ali odgovornost posrednikov;

22.   poziva Komisijo, naj poskrbi, da sporazum ACTA ne bo sredstvo za spreminjanje obstoječega evropskega okvira za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, temveč bo v celoti odražal ravnotežje, vzpostavljeno z različnimi direktivami s tega področja, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet, ter zlasti določbe uvodne izjave 2 Direktive 2004/48/ES;

23.   poziva Komisijo in Svet, naj razjasnita vlogo in pristojnosti odbora, ustanovljenega s členom 133, in drugih odborov, ki sodelujejo pri pogajanjih o sporazumu ACTA;

24.   meni, da mora Komisija v sedanjih pogajanjih upoštevati nekatere ostre kritike sporazuma ACTA, in sicer da bi sporazum imetnikom blagovnih znamk in avtorskih pravic lahko omogočal kršitev zasebnosti domnevnih kršiteljev brez ustreznega pravnega postopka, da bi lahko še bolj kriminaliziral nekomercialne kršitve blagovnih znamk in avtorskih pravic, da bi lahko okrepil tehnologije za upravljanje z digitalnimi pravicami na račun poštene uporabe pravic, da bi lahko uvedel postopek za reševanje sporov izven obstoječih struktur v STO in, nazadnje, da bi lahko vse podpisnice prisilil, da krijejo stroške preganjanja kršitev blagovnih znamk in avtorskih pravic;

25.   s tem v zvezi poziva Komisijo, naj zagotovi trajen in pregleden postopek javnega posvetovanja, se zavzema za koristi takega postopka z vsemi pogajalskimi državami ter Parlamentu zagotovi redno in izčrpno obveščanje o trenutnem stanju pogajanj;

26.   opozarja, da Pogodba ES vključuje odstopanja, kjer sta pogajanje in sklenitev sporazumov na področju trgovinskih vidikov pravic intelektualne lastnine povezana s trgovino s kulturnimi in avdiovizualnimi storitvami; poudarja, da sta v takih primerih pogajanje in sklenitev sporazumov v deljeni pristojnosti Skupnosti in njenih držav članic; nadalje poudarja, da je pri pogajanjih o takšnih sporazumih poleg odločitve Skupnosti potrebno skupno soglasje držav članic, na ta način izpogajane sporazume pa morajo skupaj skleniti Skupnost in države članice;

27.   v okviru pogajanj o sporazumu ACTA opozarja Komisijo na člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadeva varstvo osebnih podatkov, in Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov(18) ;

28.   meni, da člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(19) ne bi smel prevladati nad javnim interesom za razkritje pripravljalnih dokumentov za sporazum ACTA, med katerimi so tudi poročila o napredku, in za razkritje pogajalskega mandata Komisije, ter poziva Svet, naj uveljavi člen 255 Pogodbe ES tako, da se zagotovi čim širši dostop do dokumentov, pod pogojem, da so sprejeti potrebni varnostni ukrepi, kot jih terja zakonodaja o varstvu podatkov;

29.   z obžalovanjem ugotavlja, da varovanje pravic intelektualne lastnine v Turčiji še ni skladno s standardi EU in ga je treba ponovno pregledati; poudarja, da bo Turčija verodostojna kandidatka za vstop šele, ko bo lahko sprejela pravni red Skupnosti in zagotovila popolno spoštovanje pravic intelektualne lastnine znotraj svojih meja;

Odnosi EU-Kitajska

30.   poziva kitajske organe, naj okrepijo prizadevanja in z novim zagonom po sodni poti ukrepajo proti kršiteljem pravic intelektualne lastnine; v zvezi s tem pozdravlja spremembo odnosa dela sodnih organov, ki so nedavno priznali pravice iz intelektualne lastnine državljanom EU na Kitajskem in obsodili lokalna podjetja, ki so jih kršila;

31.   ponovno poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s kitajskimi carinskimi organi in zagotoviti pomoč in podporo ustreznih evropskih upravnih ustanov;

32.   poudarja dejstvo, da je 60 % ponarejenega blaga, ki ga zasežejo carinski organi EU, proizvedenega na Kitajskem; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s kitajskimi oblastmi čim prej pripravi akcijski načrt za boj proti ponarejanju;

Ukrepi zunanje podpore v boju proti ponarejanju

33.   priporoča oblikovanje učinkovitega mehanizma za nadzor možnih kršitev pravic intelektualne lastnine, ki so zaščitene v različnih sporazumih, mehanizma, ki ga bodo dopolnjevali instrumenti trgovinskih pobud, posebej namenjeni boju proti ponarejanju in piratstvu;

34.   poudarja, da Uredba GSP med drugim predvideva možnost začasne prekinitve preferencialov za tiste partnerje, ki bodo uporabili nelojalne trgovinske prakse; meni, da mora Komisija v posebno hudih primerih kršitev pravic intelektualne lastnine, kot so primeri, v katerih sta resno ogrožena varnost in javno zdravje, resno razmisliti o uporabi tega odvračilnega instrumenta;

35.   meni, da je lahko Uredba o trgovinskih ovirah v veliko pomoč evropskim podjetjem, ki se srečujejo s težavami glede dostopa na zunanje trge, ki so povezane s kršitvami intelektualne lastnine, ter poziva Komisijo, naj spodbudi in olajša njeno uporabo, zlasti za mala in srednja podjetja;

36.   meni, da lahko izboljšano sodelovanje med Evropsko unijo, državami članicami in tretjimi državami zagotovi učinkovitejšo izmenjavo informacij, boljšo uporabo virov, ki so na voljo, in večji vpliv na ukrepe za boj proti ponarejanju na področju politično-diplomatskih dejavnosti in tudi v ožjem tehničnem smislu;

37.   poziva Komisijo, da iz "skupin za dostop do trga" (market access team ) v delegacijah EU naredi konkretno referenčno točko za podjetja Skupnosti (zlasti MSP), ki so žrtve kršenja intelektualne lastnine;

Regulativna in organizacijska vprašanja

38.   je seznanjen s številnimi prizadevanji Komisije za utrditev intelektualne lastnine v Evropski uniji in poziva k še večjim prizadevanjem v boju proti ponarejanju in za usklajevanje veljavnih zakonodaj v državah članicah;

39.   ugotavlja, da v Evropski uniji ni enotne opredelitve za ponarejanje in piratstvo ter da se opredelitve v državah članicah razlikujejo;

40.   ugotavlja, da se ponarejanje in piratstvo zlasti v svetovnem gospodarstvu, zaskrbljujoče širita in da to resno vpliva na konkurenčnost Evropske unije, na njena podjetja, ustvarjalce in potrošnike; zato poziva države članice, naj potrošnikom priskrbijo zadostne informacije o škodljivosti ponarejanja in piratstva, zlasti o resnem tveganju, ki ga ponarejeni in piratski proizvodi, kot so zdravila, povzročajo za njihovo zdravje;

41.   poziva Komisijo, naj posebej razišče tveganja za zdravje in varnost, povezana s ponarejanjem, da bi se ocenilo, če so potrebni nadaljnji ukrepi;

42.   poziva Komisijo, naj si kar najbolj prizadeva za dogovor o skupnih minimalnih kaznih za hude kršitve pravic intelektualne lastnine;

43.   meni, da je za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe bodočega sporazuma ACTA treba uskladiti obstoječe nacionalne zakonodaje proti ponarejanju;

44.   poudarja, da se v Komisiji potrebuje boljše usklajevanje služb, ki se ukvarjajo z bojem proti ponarejanju, in boljše širjenje pobud Skupnosti, ki so bile izvedene na tem področju, saj razdrobljenost kazenskih sistemov škodi notranjemu trgu in šibi pozicijo Evropske unije pri trgovinskih pogajanjih; poudarja tudi, da bi morala zasebni in javni sektor razširiti sodelovanje, da bi se zagotovilo, da so ukrepi za boj proti ponarejanju in piratstvu dejavnejši, bolj dinamični in učinkoviti;

45.   poudarja, da je treba razviti prilagojena in stalna izobraževanja za uslužbence carine, sodnike in druge udeležene strokovnjake ter spodbujati države članice, naj sestavijo posebne skupine za boj proti ponarejanju;

46.   ugotavlja, da Komisija v svoji Beli knjigi o športu iz julija 2007 priznava, da je ekonomska upravičenost izkoriščanja športnih pravic odvisna od tega, ali bodo na razpolago učinkovita sredstva za zaščito pred dejavnostmi kršiteljev intelektualne lastnine, in poziva, naj se imetniki športnih pravic vključijo v vse ukrepe proti ponarejanju in digitalnemu piratstvu;

47.   priporoča nadaljnjo izpopolnjevanje in boljše usklajevanje carinskih postopkov v Evropski uniji, da se tako znatno omeji vstop ponarejenih in piratskih izdelkov na enotni trg; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži predlog, ki bo Evropski uniji in njenim državam članicam zagotovil statistične podatke na ravni EU o ponarejanju;

48.   poziva Komisijo, naj upošteva posebnosti uporabe spleta kot kanala za razpečevanje ponarejenih proizvodov in naj meri njegov vpliv na gospodarstvo držav članic tako, da razvije statistična orodja, ki bodo olajšala usklajen odziv;

49.   poziva Komisijo, naj ustanovi ali omogoči ustanovitev službe za pomoč MSP, ki naj bo po možnosti povezana z drugimi službami za pomoč in jim bo nudila tehnično pomoč pri postopkih za obravnavo ponarejenega blaga;

50.   meni, da je bistveno, da evropska industrija ne opusti svoje podpore in pomoči na področju pobud, ki jih bodo sprožile evropske institucije; zlasti meni, da je bistvenega pomena, da mala in srednja podjetja lahko tehtno branijo svoje pravice, zlasti v primeru kršitev pravic intelektualne lastnine v tretjih državah;

51.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pobude za boljšo osveščenost potrošnikov o posledicah kupovanja ponarejenega blaga; poudarja, da mora imeti poslovni sektor v teh pobudah pomembno vlogo;

52.   meni, da bi industrija morala, zaradi lažje sledljivosti, sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali uporabo sodobne tehnologije, da bi se učinkoviteje ločilo med originalnimi in ponarejenimi proizvodi, ter poziva Komisijo, naj redno ukrepa za spodbujanje in pripravo teh ukrepov;

53.   poziva države članice, ki Direktive 2004/48/ES še niso prenesle v nacionalno zakonodajo, naj to nemudoma storijo;

54.   poudarja, da je treba spoštovati štiri temeljne svoboščine notranjega trga in izboljšati njegovo delovanje;

55.   poziva Komisijo, naj od držav članic zbira podatke o zdravstvenih težavah potrošnikov zaradi ponarejenih proizvodov in pritožbah potrošnikov zaradi ponarejenih proizvodov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo organi v vseh državah članicah imeli dostop do teh podatkov;

56.   s tem v zvezi poudarja, da je treba spodbujati vse udeležence, naj okrepijo instrumente boja proti ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu;

57.   poziva države članice, naj povečajo število zaposlenih v carinskih organih na svojem ozemlju in naj organizirajo službo za boj proti ponarejanju ter obveščanje o tem vprašanju, prepoznavno tudi za tretje strani (vključno z državami članicami, tretjimi državami, institucijami Skupnosti, podjetji in fizičnimi osebami);

58.   opozarja države članice, da je pomembno imeti patent Skupnosti in sodni sistem za patente, ki bi zagotavljala, da uporabniki na celotnem ozemlju Evropske unije spoštujejo pravice intelektualne lastnine, ter bi tako inovativnim podjetjem omogočila, da izume kar najbolje zaščitijo in unovčijo;

59.   poziva države članice, naj okrepijo osveščanje in informiranje v boju proti ponarejanju in piratstvu na turističnih območjih ter strokovnih sejmih in razstavah;

60.   opozarja na pomen, ki ga ima za boj proti ponarejanju usklajevanje pravic intelektualne lastnine in obstoječih nacionalnih patentov in patentov Skupnosti, in poziva države članice, naj podjetja spodbujajo k registraciji blagovnih znamk, dizajna, patentov in tako dalje, da bi učinkoviteje uveljavljala svoje pravice intelektualne lastnine;

61.   poziva Komisijo, naj pripravi preglednico za ocenjevanje učinkovitosti carinskih služb v državah članicah, da bi okrepila boj proti ponarejanju, in vzpostavi učinkovito mrežo za hitro izmenjavo informacij o ponarejenih izdelkih, ki bi temeljila na nacionalnih kontaktnih točkah in sodobnih orodjih za izmenjavo informacij;

62.   poziva države članice, naj okrepijo usklajevanje med nacionalnimi carinskimi službami in zagotovijo enotno izvajanje carinskih predpisov Skupnosti v celotni Evropski uniji;

63.   poziva države članice, naj s Komisijo razvijejo skupni pristop k uničenju ponarejenega blaga;

64.   poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje poenostavljenega postopka iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1383/2003 v vseh državah članicah;

65.   nadalje opozarja, da se pomembni vidiki ponarejanja (posnemanje izdelka / kršitev blagovne znamke v trgovinsko pomembnem obsegu) razlikujejo od piratstva (kršitev avtorskih pravic v trgovinsko pomembnem obsegu) ter da bi bilo treba premisliti o njihovi neodvisni in ločeni obravnavi, še posebej ob upoštevanju nujne potrebe po vključitvi vidikov javnega zdravja in varnosti, prisotnih pri ponarejanju;

66.   podpira, kar zadeva področje javnega zdravja, opredelitev Svetovne zdravstvene organizacije o ponarejanju zdravil: "zdravilo, ki je namerno in goljufivo napačno označeno glede identitete in/ali vira. Ponarejanje je možno pri izdelkih z blagovno znamko in generičnih izdelkih, ponarejanje izdelkov pa lahko vključuje izdelke s pravimi sestavinami ali napačnimi sestavinami, brez zdravilnih učinkovin ali s ponarejeno embalažo";

67.   poudarja, kako pomembno je pri sprejemanju ukrepov v boju proti ponarejanju in piratstvu spoštovati temeljne pravice, kot sta varstvo zasebnosti in podatkov;

Sklepne misli

68.   poziva Komisijo, da skupaj s Svetom in državami članicami, opredeli jasno, strukturirano in ambiciozno politično smernico, ki bo sočasno z nacionalnimi pobudami na področju carin usklajevala in usmerjala zunanje ukrepe Evropske unije in njenih držav članic na področju boja proti ponarejanju in piratstvu;

69.   poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, ki dopolnjujejo zakonodajne standarde in naj zlasti spodbuja večjo osveščenost o nevarnostih, ki jih prinaša ponarejanje, kar bi imelo za cilj spremembo odnosa ljudi do ponarejanja in piratstva;

70.   meni, da bi Komisija morala preučiti možnost za pripravo mednarodne preglednice ponarejanja, ki bi se lahko oblikovala podobno kot pregled notranjega trga (Internal Market Scoreboard ) in bi izpostavila države, ki so v boju proti ponarejenemu blagu pod povprečjem;

71.   poziva Svet in Komisijo, da se Parlamentu zagotovi bolj osrednja vloga v boju proti ponarejanju; zlasti meni, da je treba njegovo politično prisotnost spodbuditi tako na specializiranih mednarodnih srečanjih, kot je Global Anti-counterfeiting and Piracy Congress , kot tudi v okviru mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z zaščito intelektualne lastnine;

72.   poziva Komisijo in Svet, naj Parlament popolnoma obveščata o različnih pobudah na tem področju in ga vanje vključujeta; meni, da bi v duhu Lizbonske pogodbe Evropski parlament moral ratificirati sporazum ACTA v skladu s postopkom privolitve;

o
o   o

73.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0053.
(2) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0247.
(4) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235.
(5) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0629.
(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0195.
(8) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103.
(9) UL L 349, 31.12.1994, str. 71.
(10) UL L 157, 9.6.2006, str. 1.
(11) UL L 169, 30.6.2005, str. 1.
(12) UL L 145, 4.6.2008, str. 1.
(13) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0305.
(14) UL L 157, 30.4.2004, str. 45.
(15) UL L 196, 2.8.2003, str. 7.
(16) Deklaracija vrha o rasti in odgovornosti v svetovnem gospodarstvu z dne 7. junija 2007, vrh G8 v Heiligendammu.
(17) Člen 3(2) pravi: "Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva so tudi dejanski, sorazmerni in odvračilni in se uporabljajo na tak način, da se izogibajo ustvarjanju ovir za zakonito trgovino in zagotavljajo zaščito pred zlorabo."
(18) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(19) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

Zadnja posodobitev: 1. oktober 2009Pravno obvestilo