Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2548(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0134/2009

Predložena besedila :

B6-0134/2009

Razprave :

PV 11/03/2009 - 3
CRE 11/03/2009 - 3

Glasovanja :

PV 11/03/2009 - 5.21
CRE 11/03/2009 - 5.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0121

Sprejeta besedila
PDF 100kWORD 63k
Sreda, 11. marec 2009 - Strasbourg Končna izdaja
Boj proti podnebnim spremembam
P6_TA(2009)0121B6-0134/2009

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o strategiji EU za vseobsegajoči sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu in ustrezno financiranje politike o podnebnih spremembah

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju člena 175 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju podnebnega in energetskega svežnja, ki ga je Evropski parlament sprejel 17. decembra 2008, zlasti njegovih stališč o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov(1) ter o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov(2) ,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008 ter 11. in 12. decembra 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o "2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah"(3) ,

–   ob upoštevanju štirinajste konference pogodbenic (COP 14) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in četrte konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (COP/MOP 4), ki sta potekali med 1. in 12. decembrom 2008 v Poznanju na Poljskem,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 z naslovom "Za celovit sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu" (KOM(2009)0039),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom "Evropski načrt za oživitev gospodarstva" (KOM(2008)0800),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2007 z naslovom "Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET) – na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika" (KOM(2007)0723),

–   ob upoštevanju člena 103 svojega Poslovnika,

A.   ker naj bi se pogajanja o vseobsegajočem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah v skladu s cilji omejevanja dviga temperature v svetu za manj kot 2ºC zaključila v Københavnu decembra 2009,

B.   ker so nedavne študije pokazale, da obstaja možnost za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 in da bi energija vetra, sonca in druge trajnostne obnovljive energije lahko zagotovile skoraj tretjino vse svetovne potrebe po energiji za ceno, ki je nižja od polovice odstotka svetovnega BDP; ker bi lahko energetska učinkovitost zmanjšala emisije toplogrednih plinov za več kot četrtino in ker bi se krčenje gozdov lahko skoraj ustavilo;

C.   ker vedno več znanstvenikov priznava, da bo treba ustaliti količino toplogrednih plinov v ozračju na 350 ppmv CO2 ekvivalenta, kar pa je raven, ki je precej nižja od priporočene, če se želimo izogniti nevarni spremembi podnebja,

D.   ker se bo Evropska unija strinjala s pogajalskimi izhodišči na srečanju Evropskega sveta spomladi 2009,

E.   ker si Evropska unija prizadeva za vodilno vlogo v boju proti segrevanju ozračja in v celoti podpira pogajalski proces UNFCCC,

F.   ker je Evropska unija sprejela zgoraj navedeni podnebni in energetski sveženj, ki ga sestavljajo zakonodajni ukrepi za uresničitev 20-odstotnega enostranskega znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1999 z obvezo, da to znižanje znaša 30 %, če se v Københavnu doseže dovolj ambiciozen mednarodni sporazum,

G.   ker se emisije v državah v razvoju naglo povečujejo, saj jih te ne morejo znižati brez obsežne tehnične in finančne pomoči,

H.   ker sta krčenje gozdov in njihovo propadanje razlog za približno 20 % svetovnih emisij ogljikovega dioksida in predstavljata pomembno grožnjo pri podnebnih spremembah, saj ogrožata pomembno vlogo gozdov kot ponorov ogljika; ker se letno izkrči približno 13 milijonov hektarov gozda, večine v tropskih regijah v državah v razvoju,

I.   ker je lahko sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) vzorec za razvoj sistemov za trgovanje z emisijami v drugih razvitih državah in regijah,

J.   ker se polovica svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij lahko doseže z nizkocenovnimi ukrepi, ki koristijo vsem, kot je izboljšanje energetske učinkovitosti,

K.   ker bo lahko trgovanje z emisijami v prihodnosti precej dobičkonosno, kar bi se lahko uporabilo za financiranje prizadevanj za zmanjševanje in prilagoditvene ukrepe v državah v razvoju,

L.   ker je lajšanje pridobivanja sredstev za visokokakovostne projekte v državah v razvoju, zlasti glede malih in srednjih podjetij, odvisno od celostnega, preglednega in stalnega dotoka informacij o možnostih pridobitve in načinih uporabe sredstev; ker to mora biti v pristojnosti mednarodne skupnosti, Evropska unija pa bi imela vodilno vlogo in ponujala zgled,

M.   ker bodo glede na zadnje ocene potrebe po novih naložbah v zmanjšanje svetovnih emisij do leta 2020 znašale 175 000 EUR, več kot polovico bo treba nameniti državam v razvoju,

N.   ker je Komisija ocenila, da bo strošek zmanjšanja krčenja gozdov na polovico do 2020 do tega leta znašal 15-25 000 milijonov EUR letno, za popolno zaustavitev krčenja pa bi potrebovali še višje zneske,

O.   ker se v številnih študijah mednarodnih organizacij ocenjuje, da bi se stroški prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju izražali v desetinah milijard EUR letno,

1.   poudarja, da mora Evropska unija obdržati vodilno vlogo v mednarodni podnebni politiki; poudarja, da je pomembno, da Evropska unija izraža soglasno mnenje, da bi ohranila svojo verodostojnost v tej vlogi;

2.   poziva, naj se Evropska unija prizadeva za dosego sporazuma iz Københavna, ki bi upošteval zadnja znanstvena poročila o podnebnih spremembah, zavezal stranke k uravnalnim ravnem in ciljem glede temperature, s katerimi bi dosegli precejšnjo verjetnost, da se bomo izognili nevarnim podnebnim spremembam, ter omogoča redne preglede, s katerimi bi zagotovili, da so cilji v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji; pozdravlja predlog Komisije v zvezi s tem;

3.   opozarja, da za omejitev naraščanja povprečne globalne temperature na največ 2 °C nad ravnmi pred industrializacijo ne zadostuje samo, da razvite države občutno zmanjšajo svoje emisije, ampak da tudi države v razvoju prispevajo k doseganju tega cilja;

4.   poudarja, da bo zmanjšanje emisij v državah v razvoju pod običajno raven bistveno za omejitev naraščanja povprečne globalne temperature precej manj kot na 2ºC, kar zahteva splošno podporo industrializiranih držav;

5.   poudarja, da je treba za omogočanje potrebnih ukrepov za znižanje v državah v razvoju občutno povečati finančna sredstva;

6.   poudarja odgovornost industrializiranih držav za zagotavljanje zadostne, trajnostne in predvidljive finančne in tehnične podpore državam v razvoju, da bi jih spodbudile k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, prilagoditvi posledicam podnebnih sprememb ter zmanjšanju emisij zaradi krčenja gozdov in njihovega propadanja, kot tudi krepitve vzpostavljanja zmogljivosti, da bodo ustregle obvezam in prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; poudarja, da mora biti večina teh sredstev novih in dodatnih sredstvom uradne razvojne pomoči (ODA);

7.   opozarja na njegovo zgoraj omenjeno resolucijo z dne 4. februarja 2009, zlasti na del, namenjen mednarodnim razsežnostim ter finančnim in proračunskim vprašanjem, vključno s pomenom zastavljanja dolgoročnega cilja zmanjšanja za vsaj 80 % do 2050 v primerjavi z 1990 za Evropsko unijo in druge industrializirane države;

8.   nadalje opozarja na priporočilo, naj se določena načela, sprejeta v podnebnem in energetskem svežnju, uporabijo kot osnova za mednarodni sporazum, zlasti za zavezujoči linearni trend za obveze industrializiranih držav, razlikovanje glede na preverjenih emisij in okrepljen režim upoštevanja z letnim količnikom za zmanjšanje;

9.   poudarja, da je v sedanji finančni in gospodarski krizi cilj Evropske unije, da se bojuje proti podnebnim spremembam mogoče navezati na velike nove ekonomske priložnosti za razvoj novih tehnologij, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje varnosti oskrbe z energijo; poudarja, da bi lahko sporazum iz Københavna ponudil potrebno spodbudo za ta "zeleni new deal", ki bo dal zagon gospodarski rasti, spodbudil zelene tehnologije ter zagotovil nova delovna mesta v Evropski uniji in v državah v razvoju;

10.   poziva Evropski svet, naj si prizadeva za mednarodni sporazum z industrializiranimi državami, s katerim bi dosegli skupno znižanje emisij toplogrednih plinov za največ 20-40 %, kar je doseg, ki ga priporoča četrto ocenjevalno poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPPC AR4), ter naj bodo ta zmanjšanja dosežena na domačih tleh;

11.   izraža zaskrbljenost zaradi nenatančnosti pri opredelitvi ravni finančne odgovornosti Evropske unije v zgoraj omenjenem sporočilu Komisije z dne 28. januarja 2009; poziva Evropski svet, naj pri sprejemanju mandata za konferenco v Københavnu sprejme otipljive obveze glede financiranja, ki so v skladu s svetovnimi prizadevanji, potrebnimi za omejitev poprečnega naraščanja temperature precej pod 2°C;

12.   meni, da bi morale obveze o financiranju vključevati, kot je predvideli Evropski svet decembra 2008, zavezo držav članic, da bodo prihodke iz licitiranja pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami uporabile za financiranje prizadevanj za zmanjšanje in prilagoditev podnebnim spremembam v državah v razvoju, ki bodo ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, vendar poudarja, da je manj kot 50 % emisij v Evropski uniji pokritih s sistemom trgovanja, zato je treba v financiranje teh pomembnih dejavnosti vključiti druge gospodarske sektorje v državah članicah;

13.   vztraja, da se te zaveze dajo za predvidljivo financiranje mehanizmov iz okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki so, poleg sredstev uradne razvojne pomoči, dodatni, in neodvisni od letnih proračunskih postopkov držav članic;

14.   pozdravlja nadomestni možnosti za inovativno financiranje, ki sta prikazani v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 28. januarja 2009, pod pogojem, da sta zastavljeni tako, da zagotavljata zadovoljujoče predvidljivo raven financiranja; nadalje se strinja s predlogom za kombiniranje s sredstvi, pridobljenimi iz licitiranja pri letalskem in ladijskem prometu znotraj sistemov za trgovanje z emisijami;

15.   pozdravlja pobudo Komisije, da se del sredstev da na voljo v obliki posojil, ker lahko nekatere dejavnosti ustvarijo razmere, ki so ugodne za vse, tudi v državah v razvoju;

16.   poudarja, da bi cilji za izgradnjo vlagateljem omogočili, da bolje ocenijo tveganja in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, in bi vlagatelje vključili v projekte, ki izpolnjujejo cilje zmanjševanja in prilagajanja; nadalje poudarja, da je treba pojasniti vlogo zasebnega kapitala pri vlaganjih, potrebnih za doseganje ciljev;

17.   vendar meni, da je bistveno, da se sprejme bolj celosten akcijski načrt o prihodnjem financiranju podnebne politike, ki bi pokrival vsa pomembna področja in vire financiranja; meni, da je zgoraj omenjeno sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2009 dobra začetna točka za to delo, vendar poudarja, da ga je treba okrepiti z jasno začrtanimi ukrepi; poziva Evropski svet, naj pooblasti Komisijo, da ob pogajanjih v Københavnu nemudoma razvije ustrezen akcijski načrt;

18.  meni, da je treba velik del skupnega prispevka k prizadevanjem za zmanjšanje in prilagajanju v državah v razvoju nameniti projektom, ki so namenjeni prekinitvi krčenja gozdov in njihovega propadanja, ter projektom, namenjenim obnovi gozdov in pogozdovanju v teh državah;

19.   pozdravlja mehanizem čistega razvoja v okviru Kjotskega protokola kot način, da se državam razvoju omogoči, da sodelujejo na trgu ogljika; poudarja, da uporaba nadomestil za doseganje ciljev znižanja emisij v industrializiranih državah ne more bremeniti držav v razvoju ob njihovih prizadevanjih, da bi zmanjšale emisije toplogrednih plinov znotraj mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; zato vztraja, da je treba v prihodnosti oblikovati stroga merila za kakovost projektov za nadomestne mehanizme, da bi se izognili primerom, ko bi industrializirane države od držav v razvoju prevzemale nizkocenovne možnosti zmanjševanja, hkrati pa zagotoviti visok standard teh projektov z zanesljivimi, preverljivimi in pravimi znižanji emisij, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju teh držav;

20.   meni, da skupni prispevek k prizadevanjem držav v razvoju za zmanjševanje in potrebe po prilagoditvi Evropske unije ne bi smel biti nižji od 30 000 EUR na leto do 2020; ta vsota se lahko poviša z novimi spoznanji o resnosti podnebnih sprememb in lestvice s tem povezanih stroškov;

21.   poudarja, da so visoka finančna sredstva za prizadevanja za zmanjševanje in prilagajanje v državah v razvoju samo del rešitve; vztraja, da je treba sredstva porabiti na trajnosten način ter z izogibanjem birokratskim postopkom, zlasti pri malih in srednjih podjetjih, in korupciji; poudarja, da mora biti financiranje predvidljivo, usklajeno in pregledno, da mora graditi zmogljivosti v državah v razvoju tako na centralizirani kot na lokalni ravni, ob tem pa dajati prednost osebam, ki se soočajo s podnebnimi spremembami, in ne zgolj vladam; v tem kontekstu poudarja pomen trajnih in lahko dosegljivih informacij o financiranju, ki je na voljo; poziva Svet in prihodnje švedsko predsedstvo, naj dejavno spodbujata ta načela na konferenci COP15 UNFCCC v Københavnu decembra 2009;

22.   poziva Komisijo, naj preneha z zavračanjem vključitve gozdarstva v sistem trgovanja z emisijami; verjame, da bodo potrebna tako tržna kot netržna sredstva za financiranje prihodnjega mehanizma zmanjšanja emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD) iz sporazuma za obdobje po 2012; v zvezi s tem Komisija poziva Svet, naj prevzame vodilno vlogo pri razvoju poskusnih trgov z ogljikom za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov; poziva tudi Komisijo in Svet, naj opredelita, kako naj se tržna in netržna sredstva iz gozdarstva dopolnjujejo;

23.   verjame, da se bodo z vodstvom Evropske unije pri zagotavljanju finančne in tehnične podpore državam v razvoju, možnosti za uspeh pogajanj v Københavnu občutno povečale; meni, da je vodstvo Evropske unije na področju financ v začetni fazi potrebno zaradi priprave konkretnih pogajalskih točk, da bi se pridobila zadostna domača javna podpora, spodbudile države v razvoju, naj sprejmejo ambiciozne obvezujoče cilje zmanjšanja ter spodbudile druge države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, naj se vključijo na podoben način;

24.   priznava, da je Evropska unija kot celota na poti k izpolnitvi ciljev iz Kjota, a poudarja, da so nekatere države članice daleč od tega, kar bi lahko spodkopalo verodostojnost Evropske unije v postopku v Københavnu; zato vztraja, da tiste države, ki niso blizu kjotskih ciljev, okrepijo svoje dejavnosti;

25.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje vsem pogodbenicam, ki niso države članice EU.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0610.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0611.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0042.

Zadnja posodobitev: 2. december 2009Pravno obvestilo