Evropski parlament,

-   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti členov 2 in 3(2) Pogodbe,

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. maja 2008 o rezultatih pogajanj glede strategij in programov kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013 (KOM(2008)0301),

-   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(1) (splošna uredba o ESRR, ESS in Kohezijskem skladu),

-   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(2) (strateške smernice o koheziji),

-   ob upoštevanju izidov pogajanj o strategijah in programih kohezijske politike za obdobje 2007–2013 - podatkovni listi držav članic,

-   ob upoštevanju četrtega poročila o gospodarski in socialni koheziji (KOM(2007)0273) (četrto kohezijsko poročilo),

-   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja (KOM(2008)0803),

-   ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo do naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (KOM(2008)0838),

-   ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1081/2006 o Evropskem socialnem skladu, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS (KOM(2008)0813),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2008 o vodenju in partnerstvu na nacionalni in regionalni ravni ter osnovi za projekte regionalne politike(3),

-   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

-   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0108/2009),

A.   ker je Komisija objavila zgoraj omenjeno sporočilo na podlagi izidov pogajanj z državami članicami o nacionalnih strateških referenčnih okvirih in operativnih programih,

B.   ker si Skupnost v skladu s členom 158 Pogodbe prizadeva zmanjšati razlike v stopnji razvitosti različnih regij in zaostalost najmanj razvitih regij oziroma otokov, vključno s podeželjskimi območji, da bi okrepila svojo gospodarsko in socialno kohezijo,

C.   ker sta zadnji dve širitvi Evropske unije povzročili znatno povečanje regionalnih razlik v Skupnosti, ki jih je treba ustrezno obravnavati, da bi spodbudili skladen, uravnotežen in trajnosten razvoj,

D.   ker zadnja poročila o koheziji izpostavljajo trend naraščanja teritorialnih razlik med regijami EU in na podregionalni ravni, za katero so značilni pojavi, kot je prostorska segregacija, ki so povzročili nastanek nekaterih oblik getoizacije, ter nadaljnje nazadovanje nekaterih oddaljenih, pretežno kmetijskih območij,

E.   ker je Svet oktobra 2006 sprejel zgoraj navedene strateške smernice o koheziji kot okvirno ogrodje držav članic za pripravo nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov za obdobje 2007–2013,

F.   ker se tri prednostne naloge, določene v strateških smernicah o koheziji, nanašajo na povečanje privlačnosti Evrope in njenih regij za naložbe in zaposlitve, povečanje znanja in inovacij za rast ter ustvarjanje več in boljših delovnih mest,

G.   ker bi moralo spreminjanje teh prednostih nalog v operativne programe regijam omogočiti, da bi se spoprijele z izzivi globalizacije ter strukturnimi, demografskimi in podnebnimi spremembami ter okrepile trajnostni razvoj,

H.   ker so med državami članicami pomembne razlike pri izvajanju teh prednostnih nalog v njihovih operativnih programih glede na to, kaj je regionalni razvojni cilj v posamezni regiji – konvergenca ali regionalna konkurenčnost in zaposlovanje,

I.   ker so države članice, ki so se Evropski uniji pridružile pred 1. majem 2004, glede na splošno uredbo o ESRR, ESS in kohezijskem skladu morale 60 % vseh izdatkov za konvergenčni cilj ter 75 % za cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja nameniti za prednostne naloge, povezane z lizbonsko strategijo, in ker je bilo državam članicam, ki so se Evropski uniji pridružile 1. maja 2004 ali kasneje, svetovano, naj sprejmejo enak pristop,

J.   ker so trajnost, preprečevanje vsakršne diskriminacije, dobro upravljanje in uporaba načela partnerstva ob močni institucionalni ter upravni zmogljivosti bistveni za uspešno izvajanje kohezijske politike,

K.   ker mora biti kohezijska politika dovolj močna in prilagodljiva, da lahko prevzame pomembno vlogo pri prizadevanjih Unije za preprečitev posledic sedanje svetovne gospodarske krize,

1.   priznava prizadevanja vseh držav članic, da bi v svoje operativne programe vključile tri prednostne naloge, določene v strateških smernicah o koheziji, ki ustrezajo ciljem lizbonske agende;

2.   ugotavlja, da številne države članice razmeroma počasi začenjajo novo programsko obdobje, kar bi lahko ogrozilo učinkovito porabo sredstev; prepričan pa je, da bodo obveznosti, prevzete med procesom pogajanj in sprejemanja operativnih programov, spoštovane v korist regij in Unije kot celote;

Blažitev regionalnih razlik

3.   opaža odločenost držav članic, da obravnavajo posebne ozemeljske potrebe, ki izhajajo iz zemljepisne lege ter razvitosti gospodarstva in institucij, z oblikovanjem strategij za zmanjšanje neravnovesij znotraj regij in med njimi; v zvezi s tem opozarja na ukrepe, ki so jih države članice predlagale za spoprijemanje s posebnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se srečujejo regije s posebnimi geografskimi značilnostmi, na primer gorske regije, otoki, najbolj oddaljene regije, odročna obmejna mesta, regije, v katerih prebivalstvo upada, in obmejne regije; ponavlja, da sta ekonomsko in okoljsko uravnovešen razvoj ter zmanjšanje regionalnih razlik še vedno glavna cilja regionalne politike EU;

4.   obžaluje, da načela trajnosti, enakih možnosti in nediskriminacije ter partnerstva v številnih nacionalnih strateških referenčnih okvirih in operativnih programih niso bila dovolj uporabljena in dokumentirana; je kritičen do dejstva, da je Komisija kljub temu odobrila operativne programe s takimi pomanjkljivostmi in ni vztrajala, da jih države članice ali regije izboljšajo;

5.   poudarja, da pretekle izkušnje kažejo, da lahko konvergenca med državami prikrije večanje razlik med regijami in znotraj njih; ugotavlja tudi, da so te regionalne in lokalne razlike opazne na številnih področjih – pri zaposlovanju, produktivnosti, prihodkih, stopnji izobraženosti in inovativni sposobnosti; poudarja pomen teritorialne razsežnosti kohezije pri premagovanju teh težav;

Kohezijska politika pri uresničevanju lizbonske agende

6.   pozdravlja izkazana prizadevanja nacionalnih organov pri zagotavljanju, da bi povprečna dodelitev izdatkov za doseganje ciljev lizbonske agende dosegla 65 % razpoložljivih sredstev v konvergenčnih regijah in 82 % v regijah regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, kar je dejansko več, kot je bilo sprva zahtevano;

7.   je prepričan, da je na tem področju potrebnih veliko več naložb; meni, da je treba glede na vmesni pregled izvajanja strukturnih skladov v prihodnje določiti strožje smernice EU in nameniti več finančnih sredstev za doseganje teh ciljev, zlasti pa zahtevati, da se najmanj 5 % sredstev iz strukturnih skladov porabi za izboljšanje energetske učinkovitosti v obstoječih domovih; zato poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe na podlagi sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 9. in 10. oktobra 2008 o energetski učinkovitosti; poudarja poglavitno vlogo in možnosti za razvoj, ki ju imajo viri obnovljive energije za regije EU pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju trajnostnega lokalnega razvoja;

8.   spodbuja regije pri njihovem prizadevanju za izpolnitev lizbonskih ciljev z doslednim in učinkovitim izvajanjem njihovih operativnih programov; poziva tudi Komisijo, naj tesno spremlja izvajanje teh programov, da bo zagotovila uresničitev ciljev, ter naj Parlament obvešča o težavah, s katerimi se je srečala;

9.   meni, da je za vseevropska energetska omrežja namenjenih premalo finančnih sredstev, saj so bistvena za uresničevanje notranjega energetskega trga;

10.   poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo mala in mikropodjetja, zlasti obrtna, na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije s svojim pomembnim prispevkom k rasti in zaposlovanju; zato poziva k dejavni politiki v podporo vsem oblikam inovacij v teh podjetjih in poziva Komisijo, naj ustvari priložnosti za sodelovanje med njimi, javnim sektorjem, šolami in univerzami, da bi se oblikovali regionalni inovacijski grozdi v duhu lizbonske strategije;

Odzivanje na globalizacijo in strukturne spremembe

11.   ceni, da so vse države članice namenile znatno količino svojih skupnih dodeljenih finančnih sredstev za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, v razvijanje na znanju temelječega storitvenega gospodarstva ter spodbujanje podjetništva in podpornih storitev za podjetja ter pomoč podjetjem in delavcem, da se prilagodijo na nove razmere; ugotavlja, da je za večino konvergenčnih regij v Uniji še vedno zelo težavno zagotoviti dostopnost, saj imajo pomanjkljivo prometno infrastrukturo;

12.   meni, da je treba industrijsko politiko podpirati s strukturnimi skladi, da bi se povečala konkurenčnost držav članic in Unije, zato podpira prednostno nalogo kohezijske politike, da bi se sprostile poslovne možnosti, zlasti malih in srednje velikih podjetij;

Demografske spremembe in bolj vključujoči trgi dela

13.   čestita državam članicam za njihova prizadevanja, da bi dale prednost naložbam za povečanje udeležbe na trgu dela in odobrava ukrepe, ki jih podpirata Evropski socialni sklad in program PROGRESS (za obdobje 2007–2013), namenjene odpravljanju diskriminacije in izboljšanju položaja žensk na trgu dela; pozdravlja ukrepe držav članic za povečanje znanj ter odpravljanje revščine in socialne izključenosti v njihovih programih, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada; poudarja, da si je pomembno in potrebno še naprej prizadevati v podporo zaposlovanju kljub vse globlji ekonomski krizi, pri čemer je treba na vseh stopnjah izvajanja in ocenjevanja kohezijske politike še posebej upoštevati posebne potrebe invalidov in starejših državljanov;

14.   podpira načelo partnerstva, ki ga v kohezijski politiki izvaja Komisija, in jo poziva, naj vključi lokalne in nacionalne organizacije žensk v pogajanja o tej politiki in njeno izvajanje;

Odzivanje na izzive trajnostnega razvoja in podnebne spremembe ter energetske izzive

15.   meni, da bi bilo treba ukrepe za varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje energetske učinkovitosti vključiti v vse operativne programe, ter ceni zaveze držav članic za reševanje teh vprašanj, s tem ko so jim namenile približno tretjino skupnega proračuna za kohezijsko politiko; meni pa, da sredstva, namenjena posebej boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju energetske učinkovitosti, ne zadostujejo za pokritje dejanskih potreb;

16.   meni, da je razvijanje polov konkurenčnosti v okviru strukturnih skladov bistvenega pomena, saj ponujajo znatne možnosti za ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest in rasti, pa tudi za zmanjšanje pritiska na velika somestja; v zvezi s tem pozdravlja nadaljevanje programa URBAN in meni, da je treba oživljati mestna območja in izboljšati starajočo se mestno infrastrukturo;

17.   poudarja, da uredbe o strukturnih skladih določajo, da morajo države članice in Komisija zagotoviti spodbujanje enakopravnosti med ženskami in moškimi ter vključevanje vidika enakosti med spoloma na različnih stopnjah izvajanja skladov;

18.   poziva države članice, naj obveščajo državljane, lokalne organe in nevladne organizacije ter organizacije žensk o vsem v zvezi z možnostjo financiranja v okviru programskega obdobja 2007–2013, zlasti o posebnih programih, upravičenosti do sofinanciranja iz strukturnih skladov, pravilih o povračilu stroškov ter o tem, kje najti razpise za predloge;

19.   poziva države članice, naj zagotovijo, da s prekomernimi upravnimi ovirami ne bi odvrnile nevladnih organizacij od vložitve zahtevkov za financiranje projektov, zlasti tistih, ki so namenjeni podpori ženskam v slabših gospodarskih razmerah, priseljenkam, pripadnicam etničnih manjšin, invalidkam, ženskam, ki skrbijo za vzdrževane osebe, in žrtvam nasilja ali mučenja;

20.   ugotavlja, da so med državami članicami EU-15 in EU-12 velike razlike pri dodeljevanju sredstev za varstvo okolja, ter priznava potrebo novih držav članic, da namenijo bistveno več sredstev za doseganje ciljev Unije glede okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti, kot so opredeljeni v pravnem redu Skupnosti;

21.   poudarja, kako pomembno je okrepiti zmogljivosti za sodelovanje in učinkovito črpanje razpoložljivih finančnih virov z uporabo vseh možnih sredstev, tudi z izmenjavo zgledov najboljše prakse, informacijskimi kampanjami, skupnimi ukrepi, izmenjavo nove tehnologije in razvojem partnerstev, saj bo to prispevalo k učinkovitemu izvajanju potekajočih programov sodelovanja in povečalo absorpcijsko zmožnost novih držav članic;

22.   meni, da bi si morale države članice v času gospodarske krize prizadevati za ustvarjanje sinergije med varstvom okolja in odpiranjem delovnih mest, kot je določeno v strateških smernicah o koheziji ter dodeliti več sredstev projektom, ki spodbujajo zeleno gospodarstvo, zelena delovna mesta in zelene inovacije;

Krepitev upravljanja in partnerstev na več ravneh

23.   meni, da sta upravljanje na več ravneh in načelo partnerstva bistveni sestavini za zakonitost operativnih programov, njihovo preglednost in učinkovitost v obdobju načrtovanja, zlasti pa izvajanja; zato pozdravlja prizadevanja vseh držav članic, da v skladu s svojimi specifičnimi institucionalnimi okviri in tradicijo v svojih programih za sedanje obdobje krepijo načela partnerstva v skladu s členom 11 splošne uredbe o ESRR, ESS in Kohezijskem skladu; priporoča zlasti novim državam članicam, ki nimajo veliko izkušenj pri vzpostavljanju uspešnih partnerstev, naj pri izvajanju operativnih programov neprenehoma krepijo načelo partnerstva in preglednosti;

24.   poziva države članice, naj preprečijo prekomerne zamude pri povračilu stroškov za končane projekte, ter opaža, da plačilna nezmožnost, ki jo povzroči tako zavlačevanje, pogosto ovira upravičence – predvsem lokalne organe in nepridobitne organizacije – pri izvajanju novih dejavnosti, značilnih za njihovo področje delovanja;

25.   opozarja, da so zamude pri izvajanju strukturne politike deloma nastale zaradi preveč togih postopkov, ki bi jih bilo treba zato poenostaviti in uvesti jasno razdelitev odgovornosti in pristojnosti med Unijo, državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi organi;

26.   poziva države članice, naj tesno sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi organi že v fazi načrtovanja nacionalnih referenčnih strateških okvirov, da bodo zagotovile optimalno izvajanje nacionalnih strategij in uresničitev idealov, ki so podlaga za upravljanje na več nivojih;

27.   poudarja potrebo po spodbujanju sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem v obliki javno-zasebnih partnerstev, da bi omogočili izvajanje številnih ključnih projektov za povečanje učinka naložb;

28.   ugotavlja, da je potrebna ocena usklajenosti in komplementarnosti programov strukturnih skladov s programi za razvoj podeželja; ugotavlja, da izkušnje na tem področju kažejo, da sinergija med programoma ni dovolj izkoriščena;

Krepitev institucionalnih zmogljivosti

29.   ceni večjo osveščenost o pomenu krepitve institucionalnih in upravnih zmogljivosti za učinkovito izvajanje javnih politik in upravljanje skladov Unije; poziva, naj si vse konvergenčne regije močno prizadevajo za okrepitev institucionalnih zmogljivosti ter večjo profesionalnost javnih organov;

30.   poudarja, da mora biti kohezijska politika usmerjena na podeželska območja, saj je teritorialno kohezijo mogoče doseči samo s prizadevanjem za ravnotežje med mestom in podeželjem;

Vključevanje uspešnih politik, krepitev znanja in razširjanje dobrih praks

31.   ceni zlasti, da nove države članice vključujejo rezultate pobud Skupnosti URBAN in EQUAL v operativne programe za obdobje 2007–2013; odobrava prizadevanja držav članic, da bi oblikovale celovite načrte za trajnostni razvoj mest, saj so tam sedeži industrije, ki ustvarja gospodarsko rast in delovna mesta; poleg tega meni, da je treba v celoti izkoristiti potencial programov evropskega ozemeljskega sodelovanja ter instrumentov Jessica, Jaspers, Jeremie in Jasmine, da se pospeši razvoj in doseže večja stopnja rasti;

32.   poziva države članice, naj upoštevajo vpliv žensk in vidik enakosti med spoloma pri vseh projektih strukturnih skladov;

Sklepi

33.   meni, da ni mogoče podati vrednostne sodbe o odločitvi držav članic, kako bodo izvajale okvir, ki ga določajo strateške smernice o koheziji, pri načrtovanju nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov; ceni, da si države članice na vseh stopnjah precej prizadevajo, da bi izpolnile prednostne naloge kohezijske politike glede na svoje specifične potrebe in omejitve;

34.   meni, da sta preglednost pri dodeljevanju strukturnih sredstev in poenostavitev upravnih postopkov, ki olajša dostop potencialnih upravičencev sredstev do informacij, bistvena pogoja za dosego splošnih ciljev kohezijske politike;

35.   poziva države članice, naj okrepijo postopke, s katerimi naj bi zagotovile uporabo polno delujočega integriranega pristopa pri izvajanju kohezijske politike in s tem ustrezno upoštevanje vseh vidikov posameznega operativnega programa;

36.   spodbuja Komisijo pri prizadevanjih, da bi zagotovila vzpostavitev učinkovitih nadzornih sistemov v državah članicah, s čimer bi bilo omogočeno dobro finančno poslovodenje izdatkov Skupnosti;

37.   ugotavlja, da sedanja svetovna gospodarska kriza povzroča nove razmere v vseh državah članicah, te pa zahtevajo ponovno oceno ter morebitno prilagajanje prednostnih nalog za naložbe; pozdravlja zgoraj navedene predloge Komisije za spremembo uredb, da bi izpolnili potrebe Unije v teh izrednih razmerah, ter ponavlja svoje stališče o bistveni vlogi kohezijske politike, da bi si gospodarstvo na vsem ozemlju Unije opomoglo; posledično zavrača vsakršen poskus renacionalizacije politike;

o
o   o

38.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 210, 31.7.2006, str. 25. (2) UL L 291, 21.10.2006, str. 11. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0492.