Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0198(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0115/2009

Predložena besedila :

A6-0115/2009

Razprave :

PV 21/04/2009 - 21
CRE 21/04/2009 - 21

Glasovanja :

PV 22/04/2009 - 6.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0225

Sprejeta besedila
PDF 172kWORD 168k
Sreda, 22. april 2009 - Strasbourg
Obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode ***I
P6_TA(2009)0225A6-0115/2009
Resolucija
 Prečiščeno besedilo
 Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (KOM(2008)0644 – C6-0373/2008 – 2008/0198(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0644),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0373/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za mednarodno trgovino (A6-0115/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. aprila 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode
P6_TC1-COD(2008)0198

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in okoljskimi storitvami ter življenjskimi okolji lokalnih skupnosti.

(2)  Gozdovi so dragocena dediščina, ki jo je treba varovati, ohranjati in, kjer je izvedljivo, obnavljati, končni cilj tega pa je ohranjanje biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistemov, varovanje podnebja, varstvo pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in skupnosti, odvisnih od gozda.

(3)  Gozdovi so ekonomski vir in njihovo gojenje ustvarja blaginjo in delovna mesta. Gojenje gozdov pozitivno učinkuje tudi na podnebje, saj lahko gozdni proizvodi nadomestijo druge proizvode, ki porabijo več energije.

(4)  Zelo pomembno je, zlasti z vidika podnebja, da podpogodbeniki, ki poslujejo na trgu Skupnosti, tržijo samo zakonito pridobljen les, saj taki proizvodi zagotavljajo, da se pomembne funkcija, ki jo imajo gozdovi kot ponor ogljikovega dioksida, ne ogroža. Poleg tega uporaba zakonito pridobljenega lesa v gradbeništvu, na primer za gradnjo lesenih hiš, pomaga dolgoročno skladiščiti ogljikov dioksid.

(5)  Na gozdovih temelji zelo velik del družbenega in gospodarskega razvoja v državah v razvoju, saj predstavlja glavni vir dohodka za mnoge ljudi v teh državah. Zato je pomembno, da se tega razvoja in vira dohodka ne omejuje, temveč da se osredotoči na spodbujanje bolj trajnostnega razvoja gozdarstva v navedenih državah.

(6)  Zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu in lesnih proizvodih po svetu skupaj z institucionalnimi in upravnimi pomanjkljivostmi, ki obstajajo v gozdarskem sektorju v več državah, ki pridobivajo les, zbujata nezakonita sečnja in z njo povezano trgovanje vse večjo skrb.

(7)  Očitno je, da sta pritisk na naravne gozdne vire in povpraševanje po lesu in lesnih proizvodih pogosto prevelika in da mora Skupnost zmanjšati posledice za gozdne ekosisteme, kjerkoli se njun vpliv pojavlja.

(8)  Nezakonita sečnja v kombinaciji z institucionalnimi in upravnimi pomanjkljivostmi v sektorju gozdarstva v velikem številu držav proizvajalk lesa je zelo razširjen in zaskrbljujoč mednarodni problem. Nezakonita sečnja pomeni veliko grožnjo za gozdove, saj povečuje njihovo krčenje in propadanje, to pa povzroča približno 20 % emisij CO2, pospešuje dezertifikacijo in nastajanje step, povečuje erozijo tal ter še zaostruje ekstremne vremenske pojave in povzročajo poplave, ogroža ▌biotsko raznovrstnost, povzroča škodo na življenjskem okolju domorodnih ljudstev in spodkopava trajnostno upravljanje gozdov ter razvoj. Poleg tega ima tudi družbene, politične in gospodarske posledice, ki pogosto spodkopavajo napredek na poti k ciljem dobrega upravljanja ter ogroža od gozda odvisne lokalne skupnosti in pravice domorodnih ljudstev.

(9)  Cilj te uredbe je ustaviti trgovino z nezakonito pridobljenim lesom in proizvodi iz njega v EU ter prispevati k ustavitvi krčenje in propadanje gozdov ter z njima povezanih emisij ogljika in izgube biotske raznovrstnosti, hkrati pa podpirati trajnostno gospodarsko rast, trajnostni človekov razvoj in spoštovanje domorodnih in lokalnih ljudstev. Ta uredba bi morala prispevati k izpolnjevanju obveznosti in zavez, ki so med drugim navedene v: Konvenciji o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 (KBR), Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami iz leta 1973 (CITES), Mednarodnih sporazumih o tropskem lesu (ITTA) iz let 1983, 1994 in 2006, Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 2002 (UNFCCC), Konvenciji Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji iz leta 1994, Deklaraciji o okolju in razvoju iz Ria iz leta 1992, Johannesburški deklaraciji in Načrtu izvajanja, sprejetih na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju 4. septembra 2002, v predlogih za ukrepanje Medvladnega sosveta za gozdov Združenih narodov, sprejetih na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (Ungass) leta 1997 in Medvladnega foruma za gozdove Združenih narodov, v pravno nezavezujoči avtoritativni izjavi Konference Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED) o načelih za globalno soglasje o upravljanju, varstvu in trajnostnem razvoju vseh vrst gozdov iz leta 1992, v Agendi 21, kot jo je sprejel UNCED junija 1992, v resoluciji Ungass o "Programu za nadaljnje izvajanje Agende 21" iz leta 1997, Deklaraciji tisočletja iz leta 2000, Svetovni listini o naravi iz leta 1982, Deklaraciji konference Združenih narodov o človekovem okolju iz leta 1972, v akcijskem načrtu za človekovo okolje iz leta 1972, v resoluciji 4/2 Foruma Združenih narodov za gozdove, Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov iz leta 1979 ter Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC) iz leta 2003.

(10)  Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu(4) je kot prednostni nalogi določil proučitev možnosti za dejavne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje lesa in boj proti njej ter nadaljevanje dejavne udeležbe Skupnosti in držav članic pri izvajanju svetovnih ter regionalnih resolucij in sporazumov o temah, povezanih z gozdovi.

(11)  Sporočilo Komisije z dne 21. maja 2003 o Akcijskem načrtu EU glede uveljavitve zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) predlagala paket ukrepov za podporo mednarodnim prizadevanjem za rešitev problema nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja in kot prispevek k uresničevanju širšega cilja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi(5).

(12)  Svet in Evropski parlament, ki priznavata potrebo po tem, da Skupnost prispeva k svetovnim prizadevanjem za reševanje problema nezakonite sečnje in da v okviru trajnostnega razvoja podpira trajnostno zakonito sečnjo, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in zmanjšanje revščine, kot tudi socialno enakost in nacionalno suverenost, sta pozdravila navedeno sporočilo.

(13)  V skladu z namenom navedenega sporočila, to je zagotovitvijo, da samo lesni proizvodi, ki so bili pridobljeni v skladu z nacionalno zakonodajo države pridobivanja, vstopijo v Skupnost, se Skupnost pogaja za prostovoljne sporazume o partnerstvu z državami pridobivanja lesa (partnerske države), ki pogodbenicam nalagajo zakonsko zavezujoče obveznosti, da izvajajo shemo izdajanja dovoljenj in urejajo trgovanje z lesom in lesnimi proizvodi, ki so zajeti v sporazumih.

(14)  Skupnost bi si morala pri dvostranskih pogovorih z državami, ki so velike porabnice lesa, na primer ZDA, Kitajsko, Rusijo in Japonsko, prizadevati za obravnavanje problema nezakonite sečnje, približevanje usklajenim in ustreznim obveznostim za gospodarske subjekte na njihovem domačem trgu lesa ter vzpostavitev neodvisnega svetovnega sistema za obveščanje in registra nezakonite sečnje, pri katerem bi sodelovala na primer Interpol in ustrezen organ Združenih narodov, ki bi uporabljala najnovejšo tehnologijo satelitskega odkrivanja.

(15)  Subjekti iz držav z gozdovi mednarodnega ekološkega pomena bi morali imeti posebno odgovornost za trajnostno izkoriščanje lesa.

(16)  Zaradi razsežnosti in nujnosti problema bi bilo treba dejavno podpirati boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, zmanjšati vpliv Skupnosti na gozdne ekosisteme, dopolniti in okrepiti pobudo prostovoljnih sporazumov o partnerstvu in izboljšati usklajenost med politikami, ki so umerjene v zmanjšanje revščine, ohranjanje gozdov in v doseganje visoke ravni varovanja okolja, vključno z bojem proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.

(17)  Vsi udeleženci v dobavni verigi bi morali po načelu preventivnega ukrepanja deliti odgovornost za odpravo tveganja, da bi se na trgu ponujali nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi.

(18)  Priznati bi bilo treba prizadevanja držav, ki so sklenile prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT s Skupnostjo, in načela, vključena vanje, zlasti v zvezi z opredelitvijo zakonitega pridobivanja lesa. Upoštevati bi bilo treba tudi, da se na podlagi sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT v Skupnost izvažajo samo les in lesni proizvodi, ki so pridobljeni v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo. V ta namen bi bilo treba šteti, da so bili lesni proizvodi, navedeni v prilogah II in III k Uredbi Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost(6), ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeniuredbi, pridobljeni zakonito, če so v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami. Načela, ki jih določajo prostovoljni partnerski sporazumi, zlasti v zvezi z opredelitvijo "zakonito pridobljenega lesa" morajo vključevati in zagotavljati trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo lokalnih skupnosti, odvisnih od gozda, varstvo domorodnih ljudstev in zaščito njihovih pravic.

(19)  Upoštevati bi bilo tudi treba, da Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) od pogodbenic konvencije zahteva, da dovoljenje CITES za izvoz izdajo samo za vrste, navedene na seznamu CITES, ki so bile odvzete v skladu z domačo zakonodajo države izvoznice. V ta namen bi bilo treba šteti, da so bili lesni proizvodi iz vrst, navedenih v prilogah A, B in C k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi(7), pridobljeni zakonito, če so v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(20)  Ob upoštevanju zapletenosti vprašanja nezakonite sečnje glede njenih temeljnih dejavnikov in učinkov, bi bilo treba spodbude za nezakonito ravnanje zmanjšati z osredotočanjem na ravnanje gospodarskih subjektov. Okrepitev zahtev in obveznosti ter izboljšanje učinkovitosti pravnih sredstev za pregon gospodarskih subjektov zaradi posedovanja nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov ter zaradi prodaje in dajanja na trg Skupnosti takega lesa in lesnih proizvodov, sta med najučinkovitejšimi rešitvami za odvračanje teh subjektov od trgovanja z nezakonitimi dobavitelji.

(21)  Ker ustrezna mednarodno sprejeta opredelitev ne obstaja, se kot glavna podlaga za opredelitev nezakonite sečnje uporablja zakonodaja države, v kateri je bil les pridobljen. Pri izvajanju standardov zakonitosti bi bilo treba natančneje upoštevati mednarodne standarde, med drugim tudi standarde Afriške organizacije za les, Mednarodne organizacije za tropski les, montrealskga procesa o merilih in kazalnikih za ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi v zmernem in borealnem pasu ter vseevropskega gozdnega postopka za merila in kazalnike trajnostnega upravljanja z gozdovi. Tako izvajanje standardov zakonitosti bi moralo prispevati k izvajanju mednarodnih zavez, načel in priporočil, vključno s tistimi o ublažitvi podnebnih sprememb, preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti, odpravljanju revščine, zmanjševanju dezertifikacije ter o varstvu in spodbujanju spoštovanja pravic domorodnih ljudstev ter lokalnih skupnosti in skupnosti, odvisnih od gozda. Država, ki pridobiva les, mora poskrbeti za popis celotne zakonite sečnje s podrobnostmi, kot so vrste dreves in najvišja proizvodnja lesa.

(22)  Mnogi lesni proizvodi so obdelani v številnih postopkih preden in potem ko so prvič dani na trg. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim bremenom, bi morala zahteva po vzpostavitvi celovitega sistema ukrepov in postopkov (sistem potrebne skrbnosti) za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov veljati samo za tiste gospodarske subjekte, ki les in lesne proizvode dajo prvič na trg, ne pa za vse gospodarske subjekte, ki so vključeni v distribucijsko verigo. Za vse gospodarske subjekte v dobavni verigi pa bi morala veljati prevladujoča prepoved dajanja na trg lesa ali lesnih proizvodov iz nezakonitega vira ter obveza, da v zvezi s tem ravnajo s potrebno skrbnostjo.

(23)  Vsi gospodarski subjekti (trgovci in proizvajalci) v dobavni verigi lesa in lesnih proizvodov na trgu Skupnosti bi morali na proizvodih, ki jih nudijo, jasno navesti vir ali dobavitelja, od koder les izvira.

(24)  Gospodarski subjekti, ki les in lesne proizvode dajo prvič na trg Skupnosti, bi si morali prek sistema potrebne skrbnosti║ z vso potrebno skrbnostjo prizadevati za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov.

(25)  Sistem potrebne skrbnosti bi moral zagotoviti dostop do virov ter dobaviteljev lesa in lesnih proizvodov, ki se dajejo na trg Skupnosti, in do informacij glede skladnosti z veljavno zakonodajo.

(26)  Pri izvajanju te uredbe bi morale Komisija in države članice še zlasti upoštevati posebno ranljivost in omejena sredstva malih in srednje velikih podjetij (MSP). Izjemno pomembno je, da se MSP ne obremenjujejo z zapletenimi pravili, ki bi ovirala njihov razvoj. Komisija bi morala zato, kolikor je mogoče in na podlagi mehanizmov in načel iz prihajajočega Akta za mala podjetja, razviti poenostavljene sisteme obveznosti za MSP v okviru te uredbe, ne da bi bila pri tem ogrožena njen cilj in namen, ter MSP ponuditi ustrezne alternative, ki jim omogočajo poslovanje v skladu z zakonodajo Skupnosti.

(27)  ▌Za lažje izvajanje te uredbe in za spodbujanje razvoja dobre prakse bi bilo ustrezno priznati organizacije, ki so oblikovale zahteve za vzpostavitev sistemov potrebne skrbnosti. Seznam takšnih organizacij bi moral biti objavljen ▌.

(28)  Z istim namenom bi morala Evropska unija spodbujati zgoraj omenjene organizacije, naj skupaj z okoljskimi organizacijami in organizacijami za človekove pravice podpirajo sisteme potrebne skrbnosti in nadzor nad njimi.

(29)  Pristojni organi bi morali nadzorovati izpolnjevanje obveznosti, ki jih za gospodarske subjekte predpisuje ta uredba. V ta namen bi morali pristojni organi izvajati uradne kontrole, vključno s carinskimi pregledi, in po potrebi od gospodarskih subjektov zahtevati sprejetje korektivnih ukrepov.

(30)  Pristojni organi bi morali hraniti podatke o kontrolah in objavljati njihove povzetke v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju(8).

(31)  Ob upoštevanju mednarodnega značaja nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj ter z okoljskimi organizacijami, organizacijami za človekove pravice in upravnimi organi tretjih držav in/ali Komisijo.

(32)  Države članice bi morale zagotoviti, da se kršenje te uredbe kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

(33)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9).

(34)  Zlasti bi bilo Komisiji potrebno podeliti pooblastila za sprejetje podrobnih pravil glede uporabe sistema potrebne skrbnosti in zlasti meril za oceno tveganja, da na trg pridejo nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi, za določitev meril za priznanje sistema potrebne skrbnosti, ki jih oblikujejo nadzorne organizacije, in za prilagoditev seznamov lesa in lesnih proizvodov, za katere se uporablja ta uredba, kadar je to potrebno zaradi tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov ali postopkov proizvodnje lesa in lesnih proizvodov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(35)  Razvoj trajnostnega gozdarstva je nepretrgan proces, zato bi bilo treba to uredbo redno ocenjevati, posodabljati in spreminjati v skladu z rezultati novih raziskav. V ta namen bi morala Komisija redno analizirati najnovejše raziskave in razvoj, ki so na voljo, ter sklepne ugotovitve svojih analiz in predloge sprememb predstaviti v poročilu Evropskemu parlamentu.

(36)  Za zagotavljanje dobro delujočega notranjega trga z gozdnimi proizvodi bi morala Komisija redno analizirati vpliv te uredbe. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti posledicam uredbe za MSP, ki poslujejo na trgu Skupnosti. Zato bi morala Komisija v zvezi s tem redno izvajati raziskave in oceno učinka uredbe na notranji trg, s posebnim poudarkom na MSP, poleg njenih vplivov na trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Komisija bi morala poročilo o svoji analizi, sklepne ugotovitve in predloge ukrepov predstaviti Evropskemu parlamentu.

(37)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev te uredbe, in sicer dopolnitve in podpore obstoječemu okviru politike ter podpore boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, ga je zaradi njegovega obsega lažje doseči na ravni Skupnosti, ║lahko Skupnost ukrepe sprejme v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in cilj

Ta uredba določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode ali omogočajo njihovo dostopnost na trgu.

Gospodarski subjekti zagotovijo, da so na trgu dostopni le zakonito pridobljen les in lesni proizvodi.

Gospodarski subjekti, ki dajejo les in lesne proizvode na trg, uporabljajo sistem potrebne skrbnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

   (a) "les in lesni proizvodi" pomeni les in lesne proizvode, določene v Prilogi, brez izjem;
   (b) "omogočati dostopnost na trgu" pomeni vsako dobavo lesa in lesnih proizvodov na trg Skupnosti za distribucijo ali uporabo v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;
   (c) "dajanje na trg" pomeni, da so les in lesni proizvodi prvič na voljo na trgu Skupnosti; nadaljnja predelava in distribucija lesa ne pomenita "dajanja na trg";
   (d) "gospodarski subjekt" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki daje na trg les ali lesne proizvode ali omogoča njihovo dostopnost na trgu;
   (e) "zakonito pridobljeno" pomeni pridobljeno v skladu z veljavno zakonodajo države pridobivanja;
   (f) "tveganje" pomeni funkcijo verjetnosti uvoza, izvoza ali trgovanja z lesom ali lesnimi proizvodi iz nezakonitega vira na ozemlju Skupnosti ter resnost takega pojava;
   (g) "postopki obvladovanja tveganja" pomeni redno prepoznavanje tveganj in izvajanje paketa ukrepov in postopkov ▌za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov;
   (h) "veljavna zakonodaja" pomeni zakonodajo, bodisi nacionalno, regionalno ali mednarodno, zlasti zakonodajo o ohranjanju biotske raznovrstnosti, gospodarjenju z gozdovi, pravicah do uporabe virov in zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje; treba bi bilo upoštevati lastninske pravice, pravice domorodnih ljudstev, delavsko zakonodajo, zakonodajo o družbeni blaginji, davke, uvozne in izvozne dajatve, licenčnine ali pristojbine za sečnjo, prevoz in trženje;
   (i) "trajnostno gospodarjenje z gozdovi" pomeni gospodarjenje z gozdovi in gozdnimi območji ter njihovo rabo na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biotsko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost zdaj in v prihodnje izpolnjevati ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih;
   (j) "država pridobivanja" pomeni državo, v kateri je bil les ali les, iz katerega so izdelani lesni proizvodi, pridobljen;
   (k) "nadzorna organizacija" pomeni pravno osebo, združenje, ki temelji na članstvu, ali združenje, ki ima pravno sposobnost in ustrezno strokovno znanje, da nadzoruje gospodarske subjekte, certificirane za uporabo sistemov potrebne skrbnosti, in ki zagotavlja, da ti te sisteme uporabljajo, hkrati pa je pravno neodvisna od njih;
   (l) "sledljivost" pomeni možnost slediti in spremljati les ali lesne proizvode na vseh stopnjah proizvodnje, predelave in distribucije.

Člen 3

Obveznosti gospodarskih subjektov

1.  Gospodarski subjekti zagotovijo, da dajo na voljo na trg ali omogočijo dostopnost na trgu le zakonito pridobljenemu lesu in lesnim proizvodom.

2.  Gospodarski subjekti, ki dajejo les in lesne proizvode na trg, vzpostavijo sistem potrebne skrbnosti, ki vsebuje elemente iz člena 4║, ali uporabljajo sistem potrebne skrbnosti priznane nadzorne organizacije iz člena 6(1).

Obstoječi nacionalni zakonodajni nadzor in vsakršna prostovoljna veriga nadzornih mehanizmov, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, lahko služita kot podlaga za sistem potrebne skrbnosti.

3.  Gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost lesa in lesnih proizvodov na trgu, vzdolž celotne dobavne verige:

   (i) določijo gospodarski subjekt, ki je dobavil les in lesne proizvode, ter gospodarski subjekt, kateremu so bili les in lesni proizvodi dobavljeni;
   (ii) na zahtevo zagotovijo informacije o imenu vrste, državi ali državah izvora in, kjer je to izvedljivo, izvornem dovoljenju;
   (iii) preverijo, če je to potrebno, ali je gospodarski subjekt, ki je prvi dal les ali lesne proizvode na trg, izpolnil vse obveznosti iz te uredbe.

4.  Za lesne proizvode, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 2173/2005, ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, in so v skladu z navedeno uredbo ter njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da so bili zakonito pridobljeni v smislu te uredbe.

5.  Za lesne proizvode iz vrst, navedenih v prilogah A, B in C k Uredbi (ES) št. 338/97, ki so v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da so bili zakonito pridobljeni v smislu te uredbe.

Člen 4

Sistemi potrebne skrbnosti

1.  Sistem potrebne skrbnosti iz člena 3(2):

   (a) z uporabo sistema sledljivosti in preverjanja tretje strani, ki ga izvaja nadzorna organizacija zagotovi, da se na trg dajejo samo zakonito pridobljen les in lesni proizvodi;
  (b) vsebuje ukrepe, da se določi/jo:
   (i) država izvora, gozd izvora in, kjer je mogoče, dovoljenje za sečnjo;
   (ii) ime vrste, skupaj z znanstvenim imenom;
   (iii) vrednost;
   (iv) količina in/ali teža;
   (v) da je bil les ali les v lesnih proizvodih pridobljen zakonito;
   (vi) ime in naslov gospodarskega subjekta, ki je dobavil les in lesne proizvode;
   (vii) fizična ali pravna oseba, odgovorna za sečnjo;
   (viii) gospodarski subjekt, ki se mu les in lesni proizvodi dobavijo;

  (c) vključuje postopke obvladovanja tveganja, ki vsebujejo:
   (i) sistematično opredelitev tveganja, med drugim prek zbiranja podatkov in informacij ter uporabe mednarodnih virov, virov Skupnosti ali nacionalnih virov;
   (ii) izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za manjšo izpostavljenost tveganju;
   (iii) vzpostavitev postopkov, ki se redno izvajajo, da se preverja, če so ukrepi iz točk (i) in (ii) učinkoviti, ter da se ukrepe po potrebi revidira;
   (iv) vzpostavitev evidenc, da se dokaže učinkovito izvajanje ukrepov iz točk (i) do (iii).
   (d) predvideva revizije za zagotovitev učinkovite uporabe sistema potrebne skrbnosti.

2.  Komisija sprejme ukrepe za izvajanje tega člena, da bi se zagotovila enotna razlaga pravil in učinkovito upoštevanje gospodarskih subjektov. Komisija zlasti vzpostavi merila za oceno, ali obstaja tveganje, da na trg pridejo nezakonito pridobljeni les in lesni proizvodi. Pri tem Komisija še zlasti upošteva poseben položaj in spodobnost MSP ter jim, kolikor je mogoče, ponudi prilagojene in poenostavljene alternative za poročanje in nadzorne sisteme, tako da ti sistemi ne postanejo preveliko breme zanje.

Na osnovi dejavnikov, povezanih s tipom proizvoda, virom ali zapletenostjo dobavne verige, se nekatere kategorije lesa in lesnih proizvodov ter dobaviteljev obravnavajo kot "zelo tvegani", kar od gospodarskih subjektov zahteva dodatne obveznosti potrebne skrbnosti.

Dodatne obveznosti potrebne skrbnosti lahko med drugim vključujejo:

   zahteve za dodatne dokumente, podatke ali informacije;
   zahteve za revizijo s tretje strani.

Les in lesni proizvodi iz naslednjih kategorij se s strani gospodarskih subjektov v skladu s to uredbo obravnavajo kot "zelo tvegani":

   z območij konfliktov ali iz držav / regij, za katere velja prepoved Varnostnega sveta Združenih narodov za izvoz lesa;
   iz držav, za katere obstajajo stalne in zanesljive informacije o velikih neuspehih pri gospodarjenju z gozdovi, slabem izvajanju zakonodaje v zvezi z gozdovi ali o visoki ravni korupcije;
   iz držav, za katere je iz statistike Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo razvidno, da se njihova gozdna območja krčijo;
   iz dobave, pri katerih so informacije o morebitnih nepravilnostih podprte z otipljivimi dokazi, ki jih preiskava, ki so jo opravile stranke ali zunanje strani, ni ovrgla.

Komisija pripravi register zelo tveganih virov lesa in lesnih proizvodov ali dobaviteljev.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).

Pred sprejetjem dodatnih izvedbenih ukrepov se opravi posvetovanje z zadevnimi interesnimi skupinami.

3.  Posameznim državam članicam se ne sme preprečiti, da v zvezi z dostopom na trg lesa in lesnih proizvodov postavijo višje zahteve glede pridobivanja in izvora lesa, kot so določene v tej uredbi, ob spoštovanju trajnosti, varstva okolja, ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistema, varstva življenjskega okolja lokalnih skupnosti, varstva skupnosti, odvisnih od gozda, varstva in pravic domorodnih ljudstev ter človekovih pravic.

Člen 5

Označevanje

Države članice zagotovijo, da so do ...(10) ves les in lesni proizvodi, ki so na voljo na trgu, ustrezno označeni z informacijami, naštetimi v členu 3(3).

Člen 6

Priznanje nadzornih organizacij

1.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 12(3), kot nadzorno organizacijo prizna zasebni ali javni pravni subjekt, ki ima vzpostavljen sistem potrebne skrbnosti z elementi, navedenimi v členu 4(1).

2.  Javni pravni subjekt, ki zaprosi za priznanje iz odstavka 1, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

   (a) je pravna oseba;
   (b) je oseba javnega prava;
   (c) je bil ustanovljen za izvajanje posebnih dejavnosti, povezanih z gozdarskim sektorjem;
   (d) financirajo ga pretežno državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;
   (e) gospodarske subjekte, ki jih certificira, zavezuje k uporabi sistema potrebne skrbnosti;
   (f) ima vzpostavljen║nadzorni mehanizem, s katerim zagotavlja, da gospodarski subjekti, ki jih je certificirala za uporabo sistema potrebne skrbnosti, ta sistem uporabljajo;
   (g) sprejema ustrezne disciplinske ukrepe proti vsem gospodarskim subjektom, ki se ne ravnajo v skladu z njegovimsistemom potrebne skrbnosti ▌;disciplinski ukrepi vključujejo poročanje o zadevi ustreznemu nacionalnemu pristojnemu organu;
   (h) ni v navzkrižju interesov s pristojnimi organi.

3.  Zasebni pravni subjekt, ki zaprosi za priznanje iz odstavka 1, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

   (a) je pravna oseba;
   (b) je oseba zasebnega prava;
   (c) ima ustrezno strokovno znanje;
   (d) finančno ni odvisna od gospodarskih subjektov, ki jih certificira;
   (e) v svojem statutu gospodarske subjekte, ki jih certificira, zavezuje k uporabi svojega sistema potrebne skrbnosti;
   (f) vzpostavljen ima nadzorni mehanizem, s katerim zagotavlja, da gospodarski subjekti, ki jih certificira za uporabo sistema potrebne skrbnosti, ta sistem uporabljajo;
   (g) sprejema ustrezne disciplinske ukrepe proti vsem certificiranim gospodarskim subjektom, ki ne ravnajo v skladu z njegovimi sistemi potrebne skrbnosti; disciplinski ukrepi vključujejo poročanje o zadevi ustreznemu nacionalnemu pristojnemu organu.

4.  Nadzorna organizacija Komisiji skupaj s svojim zahtevkom za priznanje predloži naslednje informacije:

   (a) svoj statut;
   (b) imena oseb, pooblaščenih za delovanje v njenem imenu;
   (c) dokumentacijo, s katero izkaže svoje ustrezno strokovno znanje;
   (d) podroben opis svojega sistema potrebne skrbnosti.

5.  V skladu s postopkom iz člena 12(3) Komisija odloči o odobritvi priznanja nadzorne organizacije v treh mesecih, potem ko nadzorna organizacija vloži zahtevek ali priporočila pristojnega organa države članice za priznanje organizacije.

Komisija ustreznemu organu v državi članici, ki je pristojen za določeno organizacijo, v 15 dneh od sprejetja odločitve pošlje odločitev o odobritvi priznanja nadzorne organizacije skupaj s kopijo zahtevka.

Pristojni organi države članicev rednih časovnih presledkih ali na podlagi utemeljenih pomislekov tretje strani izvajajo preglede, vključno s pregledi na terenu, s katerimi ugotavljajo, ali organizacije izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1. Poročila o pregledih se dajo na voljo javnosti.

Če pristojni organi po teh pregledih ugotovijo, da nadzorne organizacije ne izpolnjujejo obveznosti iz odstavkov 1 in 2 ali odstavkov 1 in 3, o tem takoj obvestijo Komisijo in ji v zvezi s tem predložijo tudi vsa ustrezna dokazila.

6.  V skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(3) Komisija prekliče priznanje nadzorne organizacije, če se ugotovi, da zahteve iz odstavkov 1 in 2 ali odstavkov 1 in 3 niso več izpolnjene.

7.  Pristojni organi v dveh mesecih uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi o priporočilu za odobritev, zavrnitev ali preklic priznanja nadzorne organizacije.

8.  Komisija sprejme ukrepe za izvajanje tega člena.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).

Člen 7

Seznam nadzornih organizacij

Komisija objavi seznam priznanih nadzornih organizacij ▌v seriji C Uradnegalista Evropske unije in do njega omogoči dostop na svoji spletni strani. Seznam se redno posodablja.

Člen 8

Nadzorni inkontrolniukrepi

1.  Pristojni organi izvajajo kontrole za preverjanje, ali gospodarski subjekti spoštujejo obveznosti iz člena 3(1), (2) in (3) ter člena 4(1).

2.  Kontrole se izvajajo v skladu z letnim načrtom in/ali na podlagi utemeljenih pomislekov, ki jih izrazijo tretje strani, oziroma vselej, ko pristojni organ države članice poseduje informacije, ki zbujajo dvom o tem, ali gospodarski subjekt izpolnjuje obveznosti glede sistema potrebne skrbnosti, kot ga določa ta uredba.

3.  Kontrole lahko med drugim vključujejo:

   (a) pregled tehničnih in upravljavskih sistemov ter postopkov potrebne skrbnosti in ocene tveganja, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti;
   (b) pregled dokumentacije in evidenc, ki dokazujejo ustrezno delovanje sistemov in postopkov;
   (c) naključne preglede, vključno s pregledi na terenu.

4.  Pristojni organi so opremljeni z zanesljivim sistemom sledljivosti za spremljanje lesnih proizvodov, s katerimi se trguje na mednarodni ravni, ter z javnimi sistemi spremljanja za ocenjevanje učinkovitosti gospodarskih subjektov pri izpolnjevanju svojih obveznosti in za pomoč tem subjektom pri prepoznavanju dobaviteljev lesa in lesnih proizvodov z visokim tveganjem.

5.  Gospodarski subjekti nudijo vso potrebno pomoč za olajšanje izvajanja pregledov iz odstavka 1, zlasti kar zadeva dostop do objektov in dokumentacije ali evidenc.

6.  Če se po opravljenih kontrolah iz odstavka 1 domneva, da je gospodarski subjekt kršil obveznosti iz člena 3, lahko pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo začnejo s polno preiskavo in glede na stopnjo kršitve sprejmejo takojšnje ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo:

   (a) takojšnje prenehanje komercialnih dejavnosti in
   (b) zaseg lesa in lesnih proizvodov.

7.  Takojšnji ukrepi pristojnih organov morajo biti take narave, da preprečijo nadaljevanje zadevne kršitve in omogočijo pristojnim organom, da končajo preiskavo.

8.  Ko se pristojni organi odločijo, da tehnični in upravljavski sistemi ter postopki potrebne skrbnosti in ocene tveganja ne zadostujejo, od gospodarskega subjekta zahtevajo izvršitev korektivnih ukrepov.

Člen 9

Evidence kontrol

1.  Pristojni organi hranijo evidence kontrol iz člena 8(1), v katerih so navedeni zlasti njihova vrsta in rezultati, vključno z vsemi zahtevanimi korektivnimi ukrepi. Evidence vseh kontrol se hranijo vsaj 10 let.

2.  Evidence iz odstavka 1 so na voljo javnosti na internetu v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

Člen 10

Sodelovanje

1.  Pristojni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi tretjih držav ter Komisijo za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

2.  Pristojni organi izmenjujejo informacije glede rezultatov kontrol iz člena 8(1) s pristojnimi organi ostalih držav članic in Komisijo.

Člen 11

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo te uredbe. Ti organi imajo ustrezne pristojnosti za izvajanje te uredbe s spremljanjem njene uporabe, preiskovanjem domnevnih kršitev v sodelovanju s carinsko upravo in pravočasnim poročanjem organom pregona o kršitvah.

Države članice obvestijo Komisijo o imenih in naslovih pristojnih organov najpozneje do 31. decembra .... Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah imen ali naslovov pristojnih organov.

2.  Komisija na internetu objavi seznam pristojnih organov. Seznam se redno posodablja.

Člen 12

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za trgovanje z lesom║.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 13

Razvoj zahtev glede trajnostnosti

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do ...(11) predstavi zakonodajni predlog za standarde Skupnosti za ves les in lesne proizvode, ki izvirajo iz naravnih gozdov, katerih namen je dosegati najvišje zahteve glede trajnostnosti.

Člen 14

Svetovalna skupina

1.  Ustanovi se svetovalna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki zainteresiranih strani, med drugim tudi predstavniki lesne industrije, lastnikov gozdov, nevladnih organizacij in skupin potrošnikov, predseduje pa ji predstavnik Komisije.

2.  Predstavniki držav članic lahko sodelujejo na sestankih bodisi na lastno pobudo bodisi na povabilo svetovalne skupine.

3.  Svetovalna skupina sprejme svoj poslovnik, ki je javno objavljen na spletni strani Komisije.

4.  Komisija zagotovi svetovalni skupini potrebno tehnično in logistično podporo ter administrativno pomoč za njene sestanke.

5.  Svetovalna skupina prouči vsako vprašanje glede izvajanja te uredbe, ki ga lahko izpostavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo članov svetovalne skupine ali odbora, in izda mnenje o njem.

6.  Komisija posreduje mnenja svetovalne skupine odboru.

Člen 15

Spremembe

Komisija lahko dopolni seznam lesa in lesnih proizvodov iz Priloge ob upoštevanju tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov in postopkov proizvodnje.

Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).

Člen 16

Kazni

Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Sankcije lahko vključujejo upravne ali kazenske sankcije in morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, kar lahko vključuje med drugim:

  (a) denarne kazni, ki odražajo:
   stopnjo okoljske škode;
   vrednost lesnih proizvodov, vezanih na kršitev;
   davčne izgube in gospodarsko škodo, ki jo je povzročila kršitev;
   (b) zaseg lesa in lesnih proizvodov;
   (c) začasno prepoved trženja lesa in lesnih proizvodov.

V primeru, da potekajo sodni postopki, gospodarski subjekti prenehajo nabavljati les in lesne proizvode na zadevnih območjih.

Denarne kazni predstavljajo vsaj petkratno vrednost lesnih proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo. V primeru ponavljajočih se hudih kršitev v obdobju petih let, se denarna kazen postopno zvišuje do višine najmanj osemkratne vrednosti lesnih proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo.

Brez poseganja v druge določbe zakonodaje Skupnosti v zvezi z javnimi sredstvi, države članice ne odobrijo državne pomoči v okviru nacionalnih sistemov pomoči ali skladov Skupnosti gospodarskim subjektom, ki so bili obsojeni zaradi hude kršitve te uredbe, dokler se ne uvedejo popravni ukrepi ter naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o določbah glede kazni do 31. decembra ... in jo nemudoma uradno obvestijo o vseh morebitnih naknadnih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Člen 17

Poročanje

1.  Države članice Komisiji prvič do ...(12) in nato vsako drugo leto║pošljejo poročilo o uporabi te uredbe v preteklih dveh koledarskih letih.

2.  Na podlagi navedenih poročil Komisija pripravi poročilo, ki ga vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.  Komisija pri pripravi poročila iz odstavka 2 upošteva napredek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem prostovoljnih partnerskih sporazumov znotraj partnerskega sporazuma o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), sklenjenih v skladu z Uredbo (ES) št. 2173/2005. Komisija na osnovi izkušenj iz delovanja prostovoljnih partnerskih sporazumov FLEGT in njihove učinkovitosti pri reševanju problema nezakonitega lesa sklene, ali je pregled te uredbe potreben.

Člen 18

Spremembe Direktive 2008/99/ES

Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja(13) se spremeni z začetkom veljavnosti od ...(14) kot sledi:

1.   členu 3 se doda naslednja točka:"

(ia) dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov na trg.

"

2.  Prilogi A se doda naslednja alinea:

  Uredba (ES) št. .../2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode.

Člen 19

Pregled

Komisija do ...(15)* in nato vsakih pet let izvede pregled doseganja cilja in namena te uredbe ter poroča Evropskemu parlamentu o svojih sklepih in o predlogih za spremembe, ki jih pripravi na podlagi teh sklepov.

Pregled se osredotoči na:

   podrobno in temeljito analizo raziskav in razvoja na področju trajnostnega gozdarstva;
   vpliv te uredbe na notranji trg, s posebnim poudarkom na razmerah glede konkurenčnosti in zmožnosti novih akterjev, da se uveljavijo na trgu;
   položaj malih in srednje velikih podjetij na trgu in kako ta uredba vpliva na njihovo dejavnost.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od …(16).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C , , str. .
(2) UL C , , str. .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009.
(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(5) KOM(2003)0251, 21.5.2003.
(6) UL L 347, 30.12.2005, str. 1.
(7) UL L 61, 3.3.1997, str. 1.
(8) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
(9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(10)* UL: dve leti od začetka veljavnosti te uredbe.
(11)* UL: eno leto od začetka veljavnosti te uredbe.
(12)* UL: Prosimo, vstavite datum 30. april tretjega leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
(13) UL L 328, 6.12.2008, str. 28.
(14)* UL: eno leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
(15)** UL: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(16)* ║UL: eno letood datuma začetka veljavnosti te uredbe.


PRILOGA

Les in lesni proizvodi, kot so razvrščeni v kombinirani nomenklaturi v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87(1), za katere se uporablja ta uredba

1.  Proizvodi iz prilog II in III Uredbe ║ (ES) št. 2173/2005, za katere se uporablja shema izdajanja dovoljenj FLEGT;

2.   celuloza in papir iz poglavij 47, 48 in 49 kombinirane nomenklature (KN), razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov;

3.   leseno pohištvo, oznake KN so 9403 30, 9403 40, 9403 50 00, 9403 60 in 9403 90 30;

4.   montažne zgradbe, oznaka KN je 9406 00 20;

5.   les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah, lesni sekanci ali iveri, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike, oznaka KN je 4401;

6.   stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle, les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, oznaka KN je 4418;

7.   iverne plošče, usmerjene pramenske plošče in podobne lesene plošče, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi, oznaka KN je 4410;

8.   vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi, oznaka KN je 4411;

9.   zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih, oznaka KN je 4413 00 00;

10.   leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala ali podobne predmete in drugi izdelki iz lesa, oznaka KN je 4414 00;

11.   zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa; krste, oznaka KN je 4415;

12.   sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge, oznaka KN je 4416 00 00;

13.   drugi lesni proizvodi, ki so vključeni v poglavji KN 94 in 95, vključno z lesenimi igračami in športnimi pripomočki.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov