(Posebni zakonodajni postopek –Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0028),

–   ob upoštevanju členov 93 in 94 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0061/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom "Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja" (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 113 in 115 Pogodbe o delovanju EU,

–   ob upoštevanju člena 55 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0002/2010),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju EU;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 6 a (novo) 6a.  Vsaka država članica za svoj centralni organ za zvezo ali organe, ki skrbijo za zvezo, razvije ustrezne nadzorne sisteme, da bi zagotovila preglednost in stroškovno učinkovitost, in v okviru letnega pregleda oblikuje ustrezno poročilo, ki je javno dostopno. Sprememba 2 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Na zaprosilo centralnega urada za zvezo, urada za zvezo ali službe za zvezo države članice (v nadaljevanju "organ prosilec") centralni urad za zvezo, urad za zvezo ali služba za zvezo države članice, ki ji je bilo predloženo zaprosilo (v nadaljevanju "zaprošeni organ"), zagotovi organu prosilcu vse informacije, ki so lahko pomembne za izterjavo terjatev iz člena 2. 1.  Centralni uradi za zvezo izmenjujejo s centralnimi uradi za zvezo držav članic vse informacije, ki so za slednje lahko pomembne za izterjavo terjatev iz člena 2. Sprememba 3 Predlog direktive Člen 5 Centralni uradi za zvezo izmenjujejo informacije v zvezi s povračili davkov, ki niso davek na dodano vrednost, prek nacionalnih davčnih organov, če ta povračila zadevajo osebe s sedežem v drugi državi članici in zneske, ki presegajo 10 000 EUR. Centralni uradi za zvezo izmenjujejo informacije v zvezi s povračili davkov, ki niso davek na dodano vrednost, prek nacionalnih davčnih organov, če ta povračila zadevajo osebe s sedežem v drugi državi članici. Sprememba 4 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 2.  Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, z namenom prejemanja informacij iz člena 4(1), prisotni med upravnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice. 2.  Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, z namenom prejemanja informacij iz te direktive, prisotni med upravnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice. Kadar so uradniki države članiceprosilke prisotni med uradnimi preiskavami v skladu s pododstavkom 1, lahko izvajajo pooblastila pregleda, prenesena na uradnike zaprošenedržave članice, če izvajajo ta pooblastila v skladu z zakoni in drugimi predpisi zaprošene države članice. Kadar so uradniki organaprosilca prisotni med uradnimi preiskavami v skladu s pododstavkom 1, lahko po predhodnem dogovoru izvajajo pooblastila pregleda, prenesena na uradnike zaprošenegaorgana, če izvajajo ta pooblastila v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, kjer se zaprošen organ nahaja. Če preiskovana oseba ne spoštuje preiskovalnih ukrepov uradnikov države članiceprosilke, zaprošenadržava članica vsako kršitev obravnava kot kršitev proti uradnikom svojega organa. Če je bil med organom prosilcem in zaprošenim organom sklenjen dogovor glede prenosa pooblastil pregleda na uradnike zaprošenega organa, se šteje, da če preiskovana oseba ne spoštuje preiskovalnih ukrepov uradnikov organaprosilca, zaprošeniorgan vsako kršitev obravnava kot kršitev proti uradnikom svojega organa. Sprememba 5 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka b (b) s pošiljanjem standardnega obrazca s priporočeno ali elektronsko pošto, ki se mu priloži akt ali odločba, ki izvira iz države članice prosilke; za ta standardni obrazec se uporabi vzorec iz Priloge I. (b) s pošiljanjem standardnega obrazca s priporočeno ali elektronsko pošto, ki se mu priloži akt ali odločba, ki izvira iz države članice prosilke, ali overjena kopija; za ta standardni obrazec se uporabi vzorec iz Priloge I. Sprememba 6 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 3 3.  Celotni znesek terjatve, ki ga izterja zaprošeni organ, se nakaže v državo članico prosilko. 3.  Celotni znesek terjatve, ki ga izterja zaprošeni organ, se v štirinajstih dneh od zahteve nakaže v državo članico prosilko. Sprememba 7 Predlog direktive Člen 23 a (novo) Člen 23a Nadaljnje ukrepanje v okviru direktive Centralni uradi za zvezo v skladu s to direktivo izdelajo letno poročilo o dejavnostih sodelovanja v predhodnem davčnem letu. Poročilo vsebuje najmanj navedbo števila prejetih in izdanih zaprosil, kako so bila nadalje obravnavana, razloge, navedene v primeru njihove zavrnitve, roke, potrebne za obravnavo, znesek terjatve ter dejansko izterjane zneske. To poročilo se posreduje Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji v mnenje. Sprememba 8 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 a (novo) Komisija si prizadeva za dobro sodelovanje med državami članicami ter redno spremlja morebitne pritožbe glede pomanjkljive izmenjave informacij in pomoči med državami članicami v zvezi z izterjavami iz te direktive. Sprememba 9 Predlog direktive Člen 27 a (novo) Člen 27a Analiza Komisije Komisija izvede primerjalno analizo različnih instrumentov za izterjavo davkov, ki so zagotovljeni v davčnih zakonikih držav članic, na primer nalogov za unovčenje, zahtevkov za izterjavo, ki so opredeljeni v nepremičninskih registrih, zastavnimi pravicami ter roki za postopek izvršbe, ki so zahtevani po zakonu in se izvajajo v praksi, zato da bi v državah članicah omogočili izvajanje najboljše prakse za izterjavo davkov.