Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2013(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0141/2010

Predložena besedila :

A7-0141/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/05/2010 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0164

Sprejeta besedila
PDF 132kWORD 93k
Torek, 18. maj 2010 - Strasbourg Končna izdaja
Ključne kompetence za spreminjajoči se svet: napredek pri izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2010
P7_TA(2010)0164A7-0141/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2010 o ključnih kompetencah za spreminjajoči se svet: izvajanje delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 (2010/2013(INI))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2009 z naslovom „Ključne kompetence za spreminjajoči se svet“ (KOM(2009)0640),

–  ob upoštevanju osmih ključnih kompetenc, navedenih v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta št. 2006/962/ES z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir(1) ,

–  ob upoštevanju desetletnega delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ in poznejših skupnih vmesnih poročil o napredku pri izvajanju tega programa,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta(2) ,

–  ob upoštevanju poročila strokovne skupine o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta: ukrepajmo zdaj“,

–  ob upoštevanju sklepov sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: za učenje ni nikoli prepozno(4) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vseživljenjskem učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije – izvajanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“(5) ,

–  ob upoštevanju okvira evropskega sodelovanja na področju mladine, ki je bil sprejet novembra 2009,

–  ob upoštevanju evropskega soglasja o izobraževanju za razvoj, strateškega okvira, ki so ga novembra 2007 oblikovali predstavniki institucij EU, držav članic, civilne družbe in drugih zainteresiranih strani,

–  ob upoštevanju podrobnih ocen nacionalnih poročil in dosežkov na podlagi vrste kazalnikov in primerjalnih meril (SEC(2009)1598 in SEC(2009)1616),

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 48 poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0141/2010),

A.  ker sta kakovostno izobraževanje in usposabljanje nujna za osebnostni razvoj posameznika, enakost, boj proti socialni izključenosti in revščini ter aktivno državljanstvo in socialno kohezijo,

B.  ker je izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja za vse študente, da dosežejo boljše rezultate in kompetence, najprej z novimi in prodornejšimi politikami za povečanje ponudbe izobraževanja, prednostna naloga,

C.  ker kljub nekaterim izboljšavam v izobraževanju in usposabljanju v Evropski uniji večina primerjalnih meril, določenih za leto 2010, ne bo dosežena; ker so zlasti ravni znanj in spretnosti še vedno nezadostne in ker ima ena tretjina prebivalstva v Evropi zelo nizko raven izobrazbe,

D.  ker deset let po uvedbi bolonjskega procesa še ni bila dosežena želena konvergenca med državami članicami glede visokošolske izobrazbe,

E.  ker morajo politike izobraževanja in usposabljanja vsem državljanom, ne glede na starost, spol, zdravje, fizično, duševno in psihično stanje in jezikovno, etnično, nacionalno, religiozno in socialno-ekonomsko ozadje, omogočiti pridobivanje, posodabljanje in razvoj njihovega znanja in spretnosti ter kompetenc vse njihovo življenje,

F.  ker sta izobraževanje in usposabljanje ključna elementa za uspešno izvajanje prenovljene socialne agende za priložnosti, dostopnost in solidarnost; ker bi z njenim izvajanjem pripomogli k številnejšim in boljšim delovnim mestom in več evropskim državljanom dali možnost, da uresničijo svoj potencial,

G.  ker je stalno prizadevanje nujno za zagotovitev, da imajo ženske enak dostop do izobraževanja na vseh ravneh in da izbira izobraževanja ni vnaprej določena na podlagi s spolnih stereotipov,

H.  ker so za celovito izkoriščanje ključnih kompetenc potrebni nadaljnji politični ukrepi na evropski in nacionalni ravni,

I.  ker je reforma področja izobraževanja ključni izziv na področju izobraževanja in usposabljanja v Evropi, in sicer z namenom oblikovanje na učenju temelječega celostnega izobraževalnega sistema, ki pripravlja mlade, da postanejo srečni in dejavni globalni državljani, ki so pripravljeni na vstop na trg dela,

J.  ker ostaja izvajanje in nadaljnji razvoj strategij vseživljenjskega učenja ključni izziv za mnoge države članice; ker je treba večjo pozornost nameniti celotnemu življenjskemu ciklu, namesto da bi se osredotočali na posebne sektorje ali skupine,

K.  ker so koristi vlaganj v izobraževanje vidne le dolgoročno in je treba zagotoviti, da niso zanemarjene na političnem dnevnem redu; ker bi morali pozivati k oblikovanju smernic EU za kakovostne sisteme izobraževanja in usposabljanja ter se izogibati proračunskih omejitev, za to namenjena sredstva pa bi se morala povečevati in ne zmanjševati, ker mora zato EU oblikovati proračunske mehanizme, ki niso vezani na letne programe na področju izobraževanja in usposabljanja,

L.  ker so naložbe v izobraževanje, usposabljanje in preusposabljanje ter posodabljanje in prilagoditev znanj in spretnosti vseh bistven pogoj za izstop iz krize in obvladovanje dolgoročnih izzivov globalne gospodarske konkurenčnosti, zaposlovanja, mobilizacije in socialne vključenosti,

M.  ker je več kot 80 % osnovnošolskih učiteljev in 97 % predšolskih učiteljev v Uniji žensk, medtem ko jih je v srednješolskem izobraževanju le 60 %, v visokem izobraževanju in raziskavah pa manj kot 40 %,

N.  ker postaja izobraževalno okolje vse bolj kompleksno in heterogeno in se učitelji srečujejo z vedno večjimi izzivi, kot so spremembe v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT), finančne omejitve, ki jih je povzročila gospodarska kriza, spremembe družbenih in družinskih struktur in multikulturnost,

O.  ker bo za soočanje s temi ključnimi izzivi treba izvajati strateški okvir EU 2020 za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja,

P.  ker bo digitalna pismenost vse pomembnejša za razvoj na znanju temelječega gospodarstva in trga dela EU; ker te kompetence zagotavljajo priložnosti za oživitev gospodarstva, spodbujanje podjetništva in izboljšanje dostopa do zaposlitve,

Q.  ker je šport eno najučinkovitejših sredstev za boj proti zlorabi snovi (kajenje, alkoholizem in jemanje drog), saj so dijaki in študenti v visokošolskem izobraževanju ena od družbenih skupin, ki so v tem pogledu najbolj ogrožene; ker je udeležba dijakov in študentov v športu najbolj odvisna od obstoja ustrezne infrastrukture,

1.  podpira omenjeno sporočilo Komisije „Ključne kompetence za spreminjajoči se svet“;

2.  poudarja, da kljub napredku v zadnjih letih mnogi državljani EU še vedno niso dovolj usposobljeni; poudarja, da vsaka sedma mlada oseba (18–24 let) prezgodaj opusti šolanje (6 milijonov osipa v EU 27), da ima vsak četrti 15-letnik slabe bralne sposobnosti, da okrog 77 milijonov ljudi (skoraj tretjina prebivalstva EU, starega med 25 in 64 let) nima formalne izobrazbe ali ima le nizko formalno izobrazbo, medtem ko je le ena četrtina prebivalstva EU visoko kvalificirana, ter da preveč evropskih državljanov nima znanj in spretnosti na področju IKT; poudarja, da so zelo nizke ravni znanj in spretnosti trajna težava v vsej EU in je zaskrbljen zaradi povečevanja števila mladih, ki pri 15 letih še niso popolnoma pismeni (21,3 % leta 2000 in 24,1 % leta 2006);

3.  poziva Komisijo, naj nadaljuje razpravo o poročilu „Nova znanja za nova delovna mesta“; poudarja, da bo do leta 2020 na voljo 16 milijonov več delovnih mest za visoko kvalificirane ljudi in 4 milijone več delovnih mest za srednje kvalificirane ljudi, medtem ko bo delovnih mest za nizko kvalificirane delavce za 12 milijonov manj; poudarja, da bodo do leta 2015 za veliko večino delovnih mest v vseh sektorjih potrebna znanja in spretnosti za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poziva, naj se v to razpravo vključijo vse zainteresirane strani, vključno z učitelji, dijaki in študenti, pristojnimi poklicnimi organizacijami, ustreznimi organizacijami civilne družbe in sindikati, zlasti pa združenja staršev in dijakov oziroma študentov ter predstavniki poslovnega sveta;

4.  meni, da je nujno treba uvesti politike, namenjene izboljšanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja za vse študente, in poudarja, da je treba zato, da se lahko evropski izobraževalni sistemi soočijo z izzivom svetovne konkurenčnosti, izboljšati razpoložljive možnosti izobraževanja, ki morajo biti na višji ravni in širšega obsega, da lahko zadovoljijo vedno večje potrebe v strokovnih sektorjih in na trgu dela;

5.  meni, da je učenje jezikov bistveno za olajšanje dostopa mladih do trga dela ter spodbujanje njihove mobilnosti in enakih možnosti;

6.  poziva države članice k nadaljnjemu izvajanju evropskega ogrodja kvalifikacij;

7.  poziva, da je treba nameniti pozornost tudi „belim delovnim mestom“, ne le „zelenim delovnim mestom“; poudarja, da se bo do leta 2030 delež ljudi, starejših od 65 let, povečal s 26 % (2008) na 38 % v primerjavi s tistimi v starostni skupini 15–64 let; ugotavlja, da bodo zato vedno bolj potrebne skupne politike na področju aktivnega staranja, s posebnim poudarkom na ukrepih za spodbujanje pismenosti in obnovitev ter posodobitev ključnih znanj in spretnosti na področju IKT, da se premosti digitalni razkorak, ki je vse pomembnejši dejavnik v socialni izključenosti starejših;

8.  ugotavlja, da sporočilo Komisije o EU 2020 poudarja, da je „stopnja zaposlenosti žensk še zlasti nizka“ (zaposlenih je le 63 % žensk v primerjavi s 76 % moških) in da bodo za doseganje večjega sodelovanja delavcev potrebne politike za spodbujanje enakosti spolov; zato mora biti politika izobraževanja in usposabljanja usmerjena k odpravi te vrzeli na trgu dela, s čimer bo prispevala k zagotovitvi trajnostne rasti in socialne kohezije; poudarja pomen izobraževanja od najnižje možne starosti brez spolnega razlikovanja;

9.  poziva, da je treba posebno pozornost nameniti potrebi po lažjem vključevanju invalidnih oseb vseh starosti v procese izobraževanja in usposabljanja, s posebnim poudarkom na stvarnem vključevanju invalidnih otrok v zgodnji starosti v izobraževalne ustanove; poudarja potrebo po ustreznih vlaganjih in dolgoročni strategiji za odpravo kakršne koli mejne vrednosti na tem področju;

10.  meni, da morajo vse oblike izobraževanja spodbujati pridobivanje demokratičnih kompetenc s podpiranjem študentskih svetov in omogočanjem študentom, da prevzamejo soodgovornost za svoje izobraževanje, kot je navedeno v listini o pravicah študentov; v zvezi s tem poziva tudi k temeljiti razpravi v evropski družbi o funkciji in vlogi izobraževanja ter predlaga, da ta razprava poteka na debatnem forumu za dialog z evropskimi državljani Agora;

11.  poziva Evropsko komisijo, države članice in delodajalce, naj v tesnem sodelovanju z izvajalci izobraževanja in usposabljanja spodbujajo nadgrajevanje znanj in spretnosti ljudi iz prikrajšanih okolij;

12.  priznava, da je globalizacija v samih temeljih spremenila evropsko družbo, in priporoča, da se globalno izobraževanje in izobraževanje za razvoj vključi v vse oblike izobraževanja, da bodo državljani lahko obvladali grožnje in priložnosti spreminjajočega se sveta;

13.  meni, da je na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja nujno potrebno zagotavljanje digitalne in medijske pismenosti in uvajanje v nove tehnologije, ter da je treba vse ljudi naučiti, da pri uporabi sodobnih oblik komunikacije in medijskih vsebin v enaki meri uporabljajo strokovno znanje in izkušnje ter kritično presojo; poudarja, da je nujno treba izboljšati digitalno pismenost vseh evropskih državljanov; poudarja, da sta izobraževanje in usposabljanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij tako na nacionalni ravni kot na ravni EU nujna glede na vedno večjo pomembnost teh znanj in spretnosti na razvijajočem se trgu dela;

14.  poudarja pomen zadostne in visokokakovostne podpore za razvoj kompetenc učiteljev in uvedbe novih načinov organizacije učenja v privlačnih šolskih okoljih;

15.  poudarja pomen umetnosti, kulture in športa v izobraževanju in usposabljanju ter nujnost, da se tem predmetom posveti posebno pozornost v predšolskem, osnovnem in srednjem izobraževanju ter v vseživljenjskem učenju; meni, da je izobraževanje s področja kulture in družbe sestavni del politike izobraževanja in usposabljanja, saj ne le, da pripomore k razvoju poklicnih ali tehničnih sposobnosti, temveč tudi pomaga razvijati neakademske sposobnosti ter s tem spodbuja samouresničenje in pridobivanje osnovnih znanj in spretnosti;

16.  poziva države članice, naj izobraževalnim ustanovam zagotovijo zadostna sredstva, da bodo lahko vlagale v šport in izboljšale sodelovanje javnega in zasebnega sektorja na tem področju;

17.  poziva države članice, naj zagotovijo zadostne naložbe v izobraževanje, da se omogoči dostop do trga dela za vse kategorije;

18.  poudarja pomen uporabe zgodovine in jezika kot sredstev za doseganje evropske socialne in kulturne vključenosti;

Predšolsko izobraževanje

19.  opozarja na pomen kakovostnega izobraževanja v zgodnjem otroštvu za zgodnje pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z otrokovo sposobnostjo komunicirati v maternem jeziku in jeziku države gostiteljice, zlasti pa za pomoč otrokom iz prikrajšanih okolij in otrokom s posebnimi (učnimi) potrebami, da bi tako preprečili revščino in socialno izključenost v prihodnosti;

20.  opozarja na pomen spodbujanja bralne kulture že od predšolskega obdobja naprej in na pomen dostopnosti knjižnega gradiva že v predšolskem obdobju;

21.  poudarja pomen izobraževanja v maternem jeziku, tudi v primeru tradicionalnih manjšin;

22.  poudarja pomen večjezičnosti za mobilnost: zato poziva vse države članice, naj uvajajo učenje drugega jezika že na zgodnji stopnji izobraževanja;

23.  poudarja, da je treba uvesti izobraževalne podporne ukrepe za otroke priseljencev, da se olajša njihovo prilagajanje izobraževalnemu in družbenemu okolju države gostiteljice;

24.  poudarja, da je treba spodbujati in podpirati dejavnosti, ki spodbujajo ustvarjalnost otrok že v zgodnjem otroštvu, saj to prispeva k razvoju inovativne družbe v EU;

25.  opozarja na cilje barcelonskega vrha, da bi do leta 2010 zagotovili otroško varstvo za najmanj 90 % predšolskih otrok v starosti od 3 let do šoloobvezne starosti ter za najmanj 33 % otrok, mlajših od treh let, in da bi otroško varstvo naredili cenovno dostopno najširši populaciji;

Osnovno in srednje izobraževanje

26.  poudarja nujnost nadaljnjega razvoja in utrjevanja pridobivanja jezikovnih spretnosti v osnovni in srednji šoli, tudi pri otrocih priseljencev, ter pomen poučevanja v maternem jeziku za pripadnike tradicionalnih manjšin;

27.  podpira zamisel izobraževalnega pristopa, ki bi omogočal rednejše posvetovanje s študenti in večjo udeležbo študentov pri upravljanju izobraževalnega procesa, aktivno udeležbo staršev študentov v izobraževalni skupnosti in razvoj odnosa med študenti in učitelji, ki temelji na zaupanju, kar bi omogočilo spodbujanje iniciativnosti ter pridobitev družbenih in državljanskih veščin, ki so bistvene za aktivno državljanstvo;

28.  poudarja pomen vključevanja novih tehnologij v predmetnik kot nujnega učnega pripomočka v sodobnem izobraževalnemu sistemu; podpira zamisel, da bi otroci pod ustreznim nadzorom že zelo zgodaj pridobili spretnosti in znanja, ki bi jim omogočili uporabo medijske vsebine in zlasti interneta z odgovornostjo in kritično presojo, in meni, da je bistvenega pomena ozavestiti otroke o vprašanjih varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter skladnosti s pravili o avtorskih pravicah;

29.  meni, da je napredek pri prilagajanju šolskih programov razvoju ključnih kompetenc korak naprej, vendar so nujno potrebna nadaljnja prizadevanja, zlasti s priznavanjem in certificiranjem znanj in spretnosti, pridobljenih v neformalnih in priložnostnih oblikah izobraževanja, in podpiranjem pridobivanja ključnih kompetenc pri otrocih, pri katerih obstaja tveganje, da bodo dosegli nižjo stopnjo izobrazbe in da bodo socialno izključeni;

30.  poziva k ukrepom za spodbujanje fizične in športne dejavnosti v šolah ter organizacije šolskih prvenstev in udeležbe v njih, kar bo izboljšalo zdravje, spodbudilo vključevanje in olajšalo razvoj vrednot, ki bodo prispevale k ustvarjanju pozitivnih vzorcev vedenja;

31.  zagovarja izobraževanje in usposabljanje za otroke iz družin migrantov ter poudarja znaten prispevek izobraževanja k uspešnem vključevanju migrantov v evropsko družbo;

32.  poziva k oblikovanju celovite strategije za pridobivanje ključnih kompetenc, ki bo med drugim vključevala reformo šolskih programov in podporo stalnemu usposabljanju in poklicnemu razvoju učiteljev, s čimer bi omogočili vzpostavitev dobro usposobljene izobraževalne skupnosti; meni, da je treba učiteljem ponuditi spodbude, da bi izboljšali svoje poučevanje in se usmerili v poklicni razvoj;

33.  poziva države članice, naj v šole uvedejo nove kombinacije predmetov in materialov, ki zagotavljajo splošno izobrazbo, da se mladim z eno od najpogostejših motenj učenja– disleksijo – omogoči uspešen zaključek študija, ne glede na njihovo motnjo;

34.  poudarja pomen integriranega izobraževanja za preprečevanje družbenih predsodkov in diskriminacije ter posledično prispevanje k evropski družbeni solidarnosti;

Visoko šolstvo

35.  poziva k večji mobilnosti med visokošolskimi ustanovami, poslovnim svetom in ustanovami za poklicno izobraževanje in usposabljanje (npr. med študenti, učitelji, zaposlenimi, vodji usposabljanja), s čimer bi spodbujali na učence osredotočeno učenje in pridobivanje kompetenc, ki so vse bolj zaželene na trgu dela (npr. podjetništvo, medkulturno razumevanje, kritično mišljenje in ustvarjalnost); v ta namen je treba nujno obravnavati sedanje ovire v EU, s posebnim poudarkom na ovirah na področju financ in priznavanja, da se izboljša kakovost izkušenj mobilnosti za vse študente; podpira zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja kot sredstva za krepitev mobilnosti za akademske in raziskovalne namene ter kot pogoj za enake zaposlitvene priložnosti za državljane EU;

36.  poudarja, da je treba vsem mladim zagotoviti trdno podlago osnovnih znanj in spretnosti, ki je nujno potrebna za spodbujanje vseživljenjske mobilnosti in jim omogoča, da se bodo znali soočati z razvojem dogodkov na trgu dela in s pojavom novih gospodarskih in družbenih potreb;

37.  poziva k spodbujanju raziskovalnih programov za krepitev „trikotnika znanja“, ki je bistven za povečevanje rasti in zaposlenosti v Evropski uniji;

38.  poziva države članice, naj posodobijo program visokošolskega izobraževanja in zlasti uskladijo izobraževalne programe z zahtevami trga dela;

39.  poziva visokošolske ustanove, naj posodobijo svoje študijske programe in nasploh pospešijo Bolonjski proces;

40.  meni, da bi morale biti visokošolske ustanove bolj odprte in pripravljene na vse udeležence izobraževanja, zlasti na netradicionalne udeležence, študente s posebnimi potrebami in prikrajšane skupine; meni, da bi pri doseganju tega cilja najbolj pomagali dobro financirani sistemi štipendiranja, s katerimi bi mlade iz revnih družin spodbujali, da se odločijo za študij; meni tudi, da morajo države članice izvajati posebne politike za zagotovitev temeljne pravice do izobraževanja za vse, vključno z mladimi s slabšimi finančnimi možnostmi, ter da bo treba v prihodnosti znotraj strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje raziskati možnost sestavljenega merila pravičnosti v visokem šolstvu;

41.  v zvezi s tem ponovno poudarja sklepe Sveta(6) iz maja 2007 o kazalnikih, oblikovanih za spremljanje izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje na področju izobraževanja in usposabljanja žensk, zlasti visokošolskega izobraževanja in raziskav; vendar obžaluje, da se pri spremljanju izvajanja delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 ti kazalniki ne upoštevajo v celoti; v zvezi s tem spodbuja njihovo uporabo kot orodje za spremljanje napredka na področju enakosti spolov v izobraževanju in usposabljanju;

42.  ugotavlja, da so ženske kljub napredku glede njihovega dostopa do višjega in visokošolskega izobraževanja še vedno nezadostno zastopane na področjih matematike, znanosti in tehnologije (le 32 % diplomantk in 68 % diplomantov); poudarja, da bi zmanjševanje neravnovesij med spoloma na teh področjih prispevalo k zmanjšanju pomanjkanja znanj in spretnosti v EU v teh sektorjih;

43.  meni, da je neformalno izobraževanje področje izobraževanja, ki dopolnjuje formalno izobraževanje, ter priporoča, da ga je treba kot takega obravnavati pri oblikovanju politike izobraževanja ET2020;

44.  poziva k večjemu, bolj učinkovitemu in bolj pestremu vlaganju v višje in visoko izobraževanje;

45.  poziva države članice, naj spodbujajo partnerstva med ustanovami višjega in visokega šolstva, univerzami, raziskovalnimi centri in poslovnim svetom (na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni) ter finančna vlaganja gospodarskega sektorja v višje- in visokošolsko izobraževanje;

46.  poziva države članice, naj področju višjega in visokošolskega izobraževanja, ki predstavlja pomembno orodje za oživitev gospodarstva in družbe po nedavni krizi, namenijo potrebna sredstva, da se bo lahko odzivalo na globalne izzive,

47.  poziva države članice, naj z zakonodajnimi, upravnimi in finančnimi sredstvi podpirajo izobraževanje v maternem jeziku za manjšine;

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

48.  vztraja, da je kakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje ključno za zagotavljanje novih strokovnjakov ter za pridobivanje novih znanj in spretnosti za nova delovna mesta, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti razširitvi učenja na delovnem mestu in vajeništva, tudi v primeru mladih diplomantov, na podlagi sporazumov med univerzami in podjetji; poleg tega meni, da je treba spodbujati študijska obdobja in pripravništva za študente, ki se poklicno usposabljajo, v drugih državah Evropske unije, podobno kot pri programu Erasmus za univerzitetne študente; poziva, da je treba zagotoviti večjo podporo in veljavo poklicnemu usposabljanju;

49.  poudarja, da je treba še naprej prenavljati programe poklicnega izobraževanja, pri čemer je treba upoštevati ključne kompetence, da bi bodisi izboljšali njihovo kakovost in jih naredili privlačnejše za mlade bodisi jih prilagodili razvijajočim se potrebam trga dela; meni, da bi morali programi poklicnega izobraževanja izboljšati medpredmetne ključne kompetence;

50.  poudarja, da je treba na podlagi obstoječe dobre prakse sprejeti model priznavanja kreditnih točk za izobraževanje na področju državljanskih veščin za mlade, ki opravljajo prostovoljno in družbeno koristno delo, ki ga spodbujajo neprofitna združenja ali se spodbuja v okviru razvojnega sodelovanja;

51.  poziva, da se omogoči boljša prehodnost med srednjim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter višjim in visokim šolstvom, ki zagotavlja višje kvalifikacije;

52.  poudarja vidik vseživljenjskega učenja v priporočilih o ključnih kompetencah in vztraja, da je za celovito izvajanje teh priporočil nujen nadaljnji napredek na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih, tudi s pravnim priznanjem univerzalne pravice do vseživljenjskega učenja;

53.  poudarja pomen izmenjave informacij ter dobre in uspešne prakse med državami članicami na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

Vseživljenjsko učenje

54.  poziva k hitremu ukrepanju, da bi prekinili naraščanje števila ljudi s slabimi rezultati v bralni pismenosti, pri čemer je treba zagotoviti posebno podporo lokalnim oblastem, saj so te za javnost najbolj dostopne; poziva države članice in Komisijo, naj svojo pozornost usmerijo k nepismenim, katerih število je še vedno previsoko, in sprejmejo odločne ukrepe za reševanje te težave, tudi pri odraslih;

55.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi naraščanja števila brezposelne mladine, zlasti v sedanji gospodarski krizi; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo trgi dela čim bolj prožni, da bodo lahko mladi z lahkoto našli delo in menjavali delovna mesta;

56.  poudarja potrebo po večji vključenosti izvajalcev izobraževanja v razvoj krovnih nacionalnih ogrodij kvalifikacij ter po večjem priznavanju predhodnega izobraževanja, vključno s tistim, ki je pridobljeno na neformalni ali priložnostni način;

57.  poudarja, da štiri od petih primerjalnih meril, ki so bila sprejeta leta 2003, ne bodo dosežena; poziva Komisijo, države članice, regionalne in lokalne oblasti ter druge zainteresirane strani, naj raziščejo vzroke in ustrezno ukrepajo, da se stanje popravi;

58.  poudarja pomen sedanjega strukturiranega dialoga in posvetovanja med ljudmi na zadnjih stopnjah izobraževanja in usposabljanja, visokošolskimi ustanovami in podjetji;

59.  podpira cilj, da bi do leta 2020 zvišali vključenost odraslih v programe vseživljenjskega učenja z 12,5 % na 15 %, in poziva k sprejetju ustreznih ukrepov za doseganje tega cilja; v ta namen poziva univerze, naj olajšajo širši dostop do študija, razvejajo in razširijo dotok študentov ter spremenijo študijske programe, da bodo privlačni za odrasle, ki se vračajo k študiju; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo še bolj odločne ukrepe za podporo in širitev ustanov za vseživljenjsko učenje, kot so „šole za drugo priložnost“; poziva k upoštevanju in spodbujanju vidika spolov pri izvajanju strategij vseživljenjskega učenja; opozarja na dejstvo, da imajo univerze za tretje življenjsko obdobje bistveno vlogo pri vseživljenjskem učenju;

60.  poudarja, da je ena od največjih ovir za odrasle, ki se želijo vključiti v programe izobraževanja in usposabljanja, pomanjkanje podpore njihovim družinam; zato spodbuja države članice, naj oblikujejo ukrepe za podporo študentom in delavcem z družinskimi obveznostmi (npr. oskrba otrok ali drugih vzdrževanih družinskih članov), da bodo lahko posodobili in/ali nadgradili svoja znanja in kompetence, na podlagi dobre prakse, razvite na tem področju v okviru programiranja Evropskega socialnega sklada, s kuponi za storitve in usklajevanje; meni, da je treba raziskati zlasti možnosti za elektronsko učenje, saj omogočajo večjo prožnost pri povezovanju izobraževanja, zaposlitve in oskrbe;

61.  spodbuja Evropski inštitut za enakost med spoloma, naj sprejme ukrepe za izboljšanje zbiranja in analize primerljivih podatkov o enakosti spolov na področju izobraževanja in usposabljanja ter zagotovi takojšnjo dostopnost in redno posodabljanje statističnih podatkov o pomembnih kazalnikih iz pekinških izhodišč za ukrepanje;

62.  priporoča ustanovam za izobraževanje in usposabljanje, naj si prizadevajo za širšo objavo programov, ki so odprti za odrasle, in poenostavijo upravne postopke za pridobitev dostopa do teh programov;

63.  poziva Evropsko komisijo, naj v celoti upošteva strokovno znanje in izkušnje zainteresiranih strani in njihovo vlogo pri izvajanju strategije ET2020;

64.  poziva Evropsko komisijo, naj vključi neformalno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter dijake v prihodnje primerjalno merilo mobilnosti za ET2020 in prevzame primerjalno merilo bolonjskega procesa v zvezi z mobilnostjo študentov;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(2) UL C 290, 4. 12. 2007, str. 1.
(3) UL C 119, 28. 5. 2009, str. 2.
(4) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 46.
(5) UL C 45 E, 23. 2. 2010, str. 33.
(6) Dokument Sveta 9152/2007.

Zadnja posodobitev: 19. april 2011Pravno obvestilo