Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb(1),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije, priloženega zgoraj navedenima priporočiloma Komisije, ki je bilo prav tako objavljeno 30. aprila 2009 (COM(2009)0211),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (COM(2009)0362),

–  ob upoštevanju Direktive 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS(4),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0135/2010),

A.  ker se Evropska unija in svet soočata z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih šestdesetih letih, ker je realno gospodarstvo v najhujši recesiji v tem obdobju in ker se bodo po pričakovanjih pogoji za zaposlovanje poslabšali kljub relativni oživitvi gospodarstva,

B.  ker so ne glede na vrsto družbe ali sektor, v katerem deluje, številna vprašanja glede upravljanja družb pomembna v splošnem okviru deontologije vodenja poslov, kot so dolžnost skrbnega ravnanja, preglednost, družbena odgovornost podjetij, obvladovanje tveganja, gospodarska vzdržnost odločitev za finančne naložbe, delovanje uprav ali nadzornih svetov ali uveljavljanje pravic delničarjev; ker je nedavna finančna kriza pokazala, da je treba ta vprašanja preučiti z vidika ohranjanja finančne stabilnosti in jih redno analizirati za iskanje rešitev, ki družbam omogočajo spopadanje s trenutnimi izzivi ter pozitivno prispevati h gospodarski rasti in povečanju zaposlenosti v Evropski uniji,

C.  ker je kriza prav tako razkrila tesne povezave med upravljanjem tveganja in politiko prejemkov ter pomembnost zadnje v mehanizmih, s katerimi se ureja pravilno delovanje družb; zato je treba pri vzpostavljanju politike prejemkov ustrezno upoštevati upravljanje tveganja tako, da se zagotovi, da so v širše in bolj uravnoteženo upravljanje podjetij vključeni učinkoviti sistemi za upravljanje tveganja, in da se v primeru vzpostavitve sistemov spodbud poskrbi za zagotovitev ustreznih sistemov za upravljanje tveganja, ki bi delovali kot protiutež,

D.  ker je družbam v vseh sektorjih skupnih veliko kategorij tveganja, čeprav so nekatere vrste tveganja značilne za neko področje (na primer družbe, ki se spopadajo s tveganji in delujejo v finančnem sektorju); ker so neuspešno upravljanje tveganja zaradi neustreznega spremljanja izvrševanja pravil o nadzoru in neusklajene spodbude v politiki prejemkov igrale pomembno vlogo pri nedavni finančni krizi,

E.  ker je treba upravljanje tveganja razumeti in uporabljati na ravni celotne organizacije, in ne le na ravni posameznih operativnih enot; prav tako morajo za upravljanje tveganja veljati razkrivanje, preglednost in obvezno poročanje,

F.  ker bi morala vsaka rešitev v primeru prevzema tveganja zagotavljati usklajenost z namenom poslovanja in strategijo družbe ob ustreznem upoštevanju učinkovitega upravljanja tveganja; učinkovito upravljanje tveganja je treba obravnavati kot enega najpomembnejših elementov dobrega upravljanja družb v vseh družbah,

G.  ker se je z enim prvih ukrepov, ki jih je Komisija sprejela po krizi, obravnavalo vprašanje politike prejemkov, in sicer z dopolnitvijo priporočil Komisije 2004/913/ES in 2005/162/ES, katerih namen je zagotoviti ustrezno politiko prejemkov z določitvijo najboljših praks za sestavo te politike z novim priporočilom glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb in objavo priporočila o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev,

H.  ker se stopnja priporočila spreminja glede na vrsto družbe ob ustreznem upoštevanju velikosti, notranje organizacije in zapletenosti dejavnosti; ker je tako mogoče razlikovati med finančnimi družbami (če kotirajo na borzi ali ne) in družbami, ki kotirajo na borzi, vendar niso finančne družbe, in med različnimi sektorji finančne industrije, kot so bančništvo, zavarovalništvo in upravljanje skladov,

I.  ker je treba v smislu prejemkov obravnavati več točk, kot so (i) sistemi prejemkov, vključno z njihovo strukturo, preglednostjo in sorazmernostjo ter povezavo med prejemki in spodbudami, (ii) postopek oblikovanja sistema prejemkov, vključno z opredelitvijo udeležencev, vlog in odgovornosti, (iii) nadzor nad sistemom prejemkov, s posebnim poudarkom na delničarjih, in (iv) skupni prejemki, vključno s plačami in pokojninami,

J.  ker nekateri izjemno pomembni vidiki načel iz priporočil, kot sta pojem merila uspešnosti, ki bi moralo olajšati vzpostavljanje povezave med plačilom in uspešnostjo, pojem „neustrezni rezultati“ v primeru odpravnin, ter odpravnine in variabilni del prejemkov v sektorju finančnih storitev, ostajajo nejasni in jih je treba ustrezno prenesti v prakso,

K.  ker se je treba glede na ponavljajoče se težave v zvezi z opredeljevanjem povezave med plačilom in uspešnostjo osredotočiti na učinkovitost postopka oblikovanja politike prejemkov in preglednost, pri čemer mora oboje temeljiti na dobrem upravljanju podjetij, ki se opredeli in ocenjuje glede na ustrezno časovno obdobje, je osredotočeno na srednji in dolgi rok, s čimer se izogne nevarnim in nevzdržnim politikam upravljanja tveganja, ki temeljijo na kratkem (in zelo kratkem) roku, z opredeljenimi in ločenimi vlogami ter odgovornostmi udeležencev,

L.  ker se pri nobeni sprejeti rešitvi ne sme upoštevati načelo „eno merilo za vse“ in morajo družbe ohraniti prožnost pri prilagajanju sistemov svojim potrebam,

M.  ker je potrebna naknadna ocena uspešnosti in politike prejemkov,

N.  ker je preglednost dokazano pomemben element dobrega upravljanja; ker se ne sme omejiti le na razkrivanje, ampak mora pomeniti, da lahko družbe pojasnijo, zakaj so izbrale določeno politiko prejemkov,

O.  ker bi moralo jasno in enostavno razumljivo razkrivanje politike o prejemkih direktorjev načeloma koristiti postopku sprejemanja odločitev o politiki prejemkov, zlasti za delničarje; tako razkrivanje lahko zajema podrobno razkritje v letnih računovodskih izkazih ali poročilu o prejemkih o skupnih prejemkih ali drugih ugodnostih, ki so jih prejeli posamezni direktorji,

P.  ker mora biti cilj družbe konstruktivno udejstvovanje delničarjev in zaposlenih; ker to zahteva preučevanje drugih ukrepov za učinkovito vključevanje delničarjev v oblikovanje politike prejemkov v družbi (kot je možnost, uvedena v Nemčiji, da družbe s posvetovalnim glasovanjem prosijo za mnenje delničarjev o politiki stopenj prejemkov), zlasti zato, ker delničarji niso vedno voljni ali pripravljeni prevzeti aktivnejše vloge; ker bi to prav tako pomenilo, da je treba preučiti načine za zagotavljanje proaktivnejšega ravnanja delničarjev v primerjavi z odbori, ne zgolj njihovega odzivanja na zadeve,

Q.  ker je zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, nesodelovanje delničarjev znatno, bi bilo treba spodbujati elektronsko glasovanje na srečanjih delničarjev,

R.  ker je treba obstoječo zakonodajo o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, kar zadeva upravljanje njihovih podjetij, pravilno izvajati, kar bo omogočilo pravi dialog z vodstvenim kadrom podjetij in jasno opredelitev prakse in ciljev nagrajevanja podjetij;

S.  ker je opredelitev meril in višine prejemkov vodstvenih kadrov v pristojnosti nadzornih organov družb,

T.  ker so prostovoljni standardi bistveni za izboljšanje uspešnosti odborov, pri čemer je morda potreben pregled dobrih praks,

U.  ker mora biti cilj oblikovanje pristojnih uprav in nadzornih svetov, ki so sposobni objektivne in neodvisne presoje; ker je treba oceniti uspešnost in učinkovitost odborov,

V.  ker bi moral biti zaradi priznanih pomanjkljivosti sedanjega sistema upravljanja družb določen odstotek (na primer ena tretjina) direktorjev (članov upravnega odbora) strokovnjakov, ki bi bili plačani ter odgovorni in podrejeni samo delničarjem; ker mora stopnja njihove odgovornosti in podrejenosti ustrezati strokovnemu znanju,

W.  ker pristop z nezavezujočimi pravnimi instrumenti ni zadovoljiv, čeprav je lahko sprejemanje zakonodaje na tem področju težje in zamudnejše od sprejemanja priporočil,

X.  ker Komisija namerava nadgraditi priporočila z zakonodajnimi predlogi za vključitev sistemov prejemkov na področje uporabe bonitetnega nadzora in je predlagala zlasti spremembo direktive o kapitalskih zahtevah; ker Komisija namerava preučiti dodatne ukrepe v zvezi z nebančnimi finančnimi storitvami,

Y.  ker priporočila, ki jih je Komisija izdala v zvezi z javnimi družbami, niso nujno najustreznejše splošne smernice za razvoj najboljših praks v družbah, ki ne kotirajo na borzi,

Z.  ker je enotno in skladno izvajanje vsakega predpisa, ki je bil sprejet na tem področju v EU in so ga sprejele vse zadevne strani, bistveno,

1.  pozdravlja ukrepe, namenjene za obravnavo deontoloških vidikov upravljanja družb, ki glede na razkritja nedavne finančne krize še vedno ostajajo nerešena; v zvezi s tem pozdravlja obe priporočili, ki ju je izdala Komisija;

2.  poudarja, da pristop z nezavezujočimi pravnimi instrumenti vseeno ni zadovoljiv;

3.  zato pozdravlja prvi zakonodajni predlog Komisije, ki zakonodajalcu EU omogoča primerno obravnavo zadevnih vprašanj, tj. spremembo direktive o kapitalskih zahtevah;

4.  podpira načela, ki jih je Komisija navedla v priporočilih z dne 30. aprila 2009 in ki se nanašajo na sisteme prejemkov in nadzor v zvezi s prejemki direktorjev in vodstvenih kadrov podjetij, ki kotirajo na borzi, ter na sisteme prejemkov, postopke priprave in izvajanja politike prejemkov (upravljanje), preglednost politike prejemkov in nadzor varnega in skrbnega poslovanja (nadzor) v finančnem sektorju, vendar poudarja, da države članice teh priporočil niso zadovoljivo prenesle v svoj pravni red;

5.  poudarja, da Evropska unija potrebuje dolgoročni proizvodni, družbeni in okoljski model, ki bo spoštoval splošni interes – interese podjetij, delničarjev in zaposlenih – ter novo finančno strukturo, ki bo temeljila na sistemu pravil varnega in skrbnega poslovanja in deontoloških načel ter na nacionalnih in evropskih nadzornih organih z zavezujočimi pooblastili; meni, da bi se moral finančni sektor odzvati na potrebe realnega gospodarstva, prispevati k trajnostni rasti in pokazati večjo družbeno odgovornost;

6.  opozarja, da so med procesom gospodarske prenove poleg ukrepov za podpiranje realnega gospodarstva velikega pomena tudi ukrepi za zaščito delovnih mest, izobraževanje in delovne razmere, ki bi jih morale upoštevati vse zainteresirane strani;

7.  poudarja, da politika prejemkov, ki stremi k dobremu in trajnostnemu upravljanju podjetij, nima le deontološkega namena, temveč tudi povsem ekonomskega, saj takšna politika neposredno vpliva na premoženjsko stanje in možnosti razvoja podjetij, pa tudi na gospodarstvo na splošno ter na ohranjanje in ustvarjanje višje stopnje zaposlenosti;

8.  meni, da ukrepi o politiki prejemkov vodstvenega kadra bank in kreditnih institucij ne morejo ostati zgolj na ravni priporočil, temveč se morajo udejanjiti v zavezujočih ukrepih na področju nadzorovanja, in sicer s ciljem preprečevanja, da bi variabilni del prejemkov (bonusi, delniške opcije in spodbude) spodbujal k preveč tveganim naložbenim in upravnim politikam podjetij, ki bi bile ločene od ponovnih padcev realnega gospodarstva;

9.  vztraja, da morata upravljanje podjetij in politika prejemkov spoštovati in spodbujati načela, ki jih določajo pogodbe in evropske direktive, kar zadeva enakost plačila in obravnavanja žensk in moških;

10.  meni, da so potrebni nadaljnji evropski zakonodajni ukrepi za reševanje težave različnih nacionalnih pravil o prejemkih za družbe v primerih selitev direktorjev iz ene države članice v drugo v okviru (krovne) družbe ali iz ene družbe v drugo v različnih državah članicah ali če družbe izkoriščajo prosti pretok na notranjem trgu, na primer s čezmejnimi združitvami;

11.  meni, da je treba izpostaviti splošno družbeno odgovornost nadzornih organov za trajnostni in dolgoročni razvoj družbe s sedežem v državi članici EU in te nadzorne organe zavezati k izpolnitvi pričakovanja, da izoblikujejo sistem prejemkov vodstvenih kadrov, ki bo ustrezal temu cilju in bo pregleden za evropsko javnost;

12.  poziva Komisijo, naj posebej za ta sektor predlaga spremembe zakonodaje o finančnih storitvah, da se zagotovi usklajenost politike prejemkov med bančnimi in nebančnimi institucijami; nadalje poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge na področju prava družb, da bi pomagala rešiti vprašanja o upravljanju družb in zagotovila usklajenost politike prejemkov za vse vrste družb;

13.  poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira učinkovito izvajanje ukrepov, sprejetih na ravni EU, s posebnim poudarkom na čezmejnih družbah, ter izpolni svojo obveznost predložitve poročila o vrednotenju izvajanja obeh priporočil v državah članicah; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v sklepe poročila o vrednotenju vključi časovni razpored primernih zakonodajnih in nezakonodajnih dejavnosti, ki bi lahko bile nujne v nadaljevanju;

14.  poziva k učinkovitemu izvajanju pravil o oblikah posvetovanja in udeležbe zaposlenih, izbranih v skladu z Direktivo 2001/86/ES(5) o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe zaposlenih;

15.  evropsko delniško družbo razume kot ustrezno platformo za najboljše prakse, da bi etična načela uveljavili v nadzoru mednarodnih družb in jih uresničili v praksi;

16.  poziva države članice k učinkovitemu izvajanju ukrepov, kot je direktiva EU o pravicah delničarjev, da se odpravijo ovire za sodelovanje delničarjev pri glasovanju in da se to poveča, zlasti v zvezi s čezmejnim glasovanjem;

17.  poziva vse delničarje, naj se dejavno vključujejo v pregled poslovnih praks in spremembe v kulturi poslovanja;

18.  poziva, naj se s pomočjo priporočila Komisije za uvedbo sistema pri sestavi organov podjetja ter ostalih teles in mest podpre večje število žensk na vodstvenih položajih;

19.  predlaga, naj ob strogem spoštovanju neodvisnosti članov vodstvenih organov podjetij nacionalni nadzorni organi vzpostavijo učinkovitejše mehanizme za boj proti korupciji, ki bodo ne le okrepili etično upravljanje podjetij, temveč bi tudi lahko izboljšali njihove poslovne rezultate;

20.  podpira uvedbo enotnih in celovitih smernic v zvezi z upravljanjem tveganja, za katerega se zdaj zdi, da se samo deloma obravnava v različnih kodeksih in standardih, ki veljajo le v državah članicah;

21.  poudarja, da v primeru gospodarskih kaznivih dejanj obstaja možnost uvedbe kazenskega postopka zoper posamezne člane uprave, ki so odgovorni za ta kazniva dejanja;

22.  poziva Komisijo, naj za družbe, ki ne kotirajo na borzi, spodbuja uporabo smernic o najboljši praksi, ki upoštevajo posebnosti takšnih družb in razlike med njimi;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 120, 15.5.2009, str. 28. (2) UL L 120, 15.5.2009, str. 22. (3) UL L 184, 14.7.2007, str. 17. (4) UL L 157, 9.6.2006, str. 87. (5) UL L 294, 10.11.2001, str. 22.