Evropski parlament,

–  ob upoštevanju barcelonske izjave, sprejete na evro-sredozemski konferenci ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala v Barceloni 27. in 28. novembra 1995, o ustanovitvi evro-sredozemskega partnerstva,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“ (KOM(2008)0319),

–  ker je Evropski svet na zasedanju 13. in 14. marca 2008 v Bruslju dal soglasje k barcelonskemu procesu: Uniji za Sredozemlje,

–  ob upoštevanju izjave za Sredozemlje z vrha v Parizu, ki je potekal 13. julija 2008 v Parizu,

–  ob upoštevanju končne izjave s srečanja ministrov za zunanje zadeve iz držav Unije za Sredozemlje, ki je potekalo v Marseillu 3. in 4. novembra 2008,

–  ob upoštevanju izjav predsedstva Evro-sredozemske parlamentarne skupščine iz Pariza (12. julij 2008), Kaira (22. november 2009) in Rabata (22. januar 2010),

–  ob upoštevanju sklepov ustanovne seje Evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine iz Barcelone z dne 21. januarja 2010,

–  ob upoštevanju končne izjave z evro-sredozemskega vrha ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij, ki je potekal v Aleksandriji 19. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sredozemski politiki Evropske unije, zlasti resolucije z dne 15. marca 2007(1) in z dne 5. junija 2008(2) ter resolucije o barcelonskem procesu: Unija za Sredozemlje z dne 19. februarja 2009(3),

–  ob upoštevanju sklepov druge evro-sredozemske ministrske konference o krepitvi vloge žensk v družbi, ki je 11. in 12. novembra 2009 potekala v Marakešu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(4),

–  ob upoštevanju priporočil odborov Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki so bila sprejeta na 6. plenarnem zasedanju v Amanu 13. in 14. marca 2010,

–  ob upoštevanju priporočila, ki ga je sprejela Evro-sredozemska parlamentarna skupščina 13. oktobra 2008 v Jordaniji in je bilo predloženo na prvem srečanju ministrov za zunanje zadeve v barcelonskem procesu: Unija za Sredozemlje, ki je potekalo v Marseillu,

–  ob upoštevanju statuta generalnega sekretariata Unije za Sredozemlje, ki je bil sprejet 3. marca 2010,

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0133/2010),

A.  ker je sredozemska kotlina področje izrednega pomena za EU in ker se bodo v večpolarnem in medsebojno odvisnem svetu samo velike regionalne skupine lahko odzivale na socialne, kulturne, gospodarske, okoljske, demografske, politične in varnostne izzive,

B.  ker mora Evropska unija sprejeti strateško vizijo, v kateri bodo upoštevani vsi ti izzivi v njenih odnosih z južnimi sosedami, ki ima za prednostno nalogo socialni, gospodarski in demokratični razvoj regije,

C.  ker je v členu 8 Pogodbe o EU določeno, da Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi, ki temeljijo na sodelovanju,

D.  ker Unija za Sredozemlje omogoča dodatno okrepitev regionalne in večstranske dimenzije evro-sredozemskih odnosov in odpira perspektivo za izgradnjo območja miru, varnosti in blaginje za 800 milijonov prebivalcev ter ponuja idealen okvir za spoprijemanje z družbeno-gospodarskimi izzivi, spodbujanje regionalnega povezovanja in zagotavljanje razvoja skupaj s partnerskimi državami,

E.  ker sosedska politika s tem, da daje prednost poglabljanju raznolikih dvostranskih odnosov, ne more sama po sebi prispevati k skupnemu procesu integracije in pomembnim reformam v regiji; ker se v tem okviru upošteva priložnost, ki jo ponuja vzpostavitev Unije za Sredozemlje, za okrepitev dopolnjevanja med dvostranskimi politikami na eni strani in regionalnimi politikami na drugi strani, da se učinkoviteje odgovori na cilje evro-sredozemskega sodelovanja, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju skupnih vrednot, kot so demokracija, pravna država, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic; ker je treba vztrajati, da se države članice zavežejo k skladnemu in verodostojnemu izvajanju evropske sosedske politike v skladu s členom 8 Pogodbe o EU,

F.  ker se je treba nujno opreti na dosežke barcelonskega procesa, katerega cilje in dosežke mora Unija za Sredozemlje okrepiti, v skladu s pariško deklaracijo z dne 13. julija 2008, in ker se je treba izogibati podvajanju oziroma prekrivanju obstoječih političnih instrumentov in institucionalnih ravni, da se zagotovi učinkovitost in skladnost številnih instrumentov evro-sredozemskega sodelovanja,

G.  ker že skoraj 15 let sredozemske države razvijajo nove trgovinske in gospodarske odnose (npr. z Rusijo, Kitajsko, Brazilijo, zalivskimi državami) in ker njihove družbe poznajo znatne spremembe (potrošniški vzorci, mobilnost, demografski prehod...), ki vplivajo na notranja ozemeljska ravnovesja,

H.  ker sredozemskih narodov ni mogoče zbližati zgolj z omejenimi kulturnimi izmenjavami in ker Evropa pri sredozemskih partnerjih postopoma izgublja kulturni vpliv,

I.  ker pomen naraščajočih razlik med državami članicami Evropske unije in tretjimi sredozemskimi državami kot tudi zaskrbljujoče strukturne težave socialno-gospodarske in institucionalne narave zahtevajo prepričljive skupne odgovore v skupnem interesu vseh držav članic Unije za Sredozemlje; ker možnosti za gospodarsko rast tretjih držav s sredozemskega območja spodbujajo ta pogled; ob upoštevanju potrebe po izboljšanem povezovanju jug-jug,

J.  ker je regionalni kontekst, v katerem dobiva obliko Unija za Sredozemlje, še vedno zaznamovan s konflikti in političnimi napetostmi, ki so od vrha v Parizu julija 2008 spodkopavali in upočasnili njeno vzpostavljanje; ker se nahaja mirovni proces na Bližnjem vzhodu na mrtvi točki,

K.  ker so se učinki gospodarske in finančne krize pridružili že obstoječim političnim, gospodarskim in družbenim izzivom in še zlasti izzivom, ki so povezani z brezposelnostjo; ker je v interesu vseh – tako teh držav kot tudi EU –, da se zmanjša stopnja brezposelnosti v regiji in se njenim prebivalcem, predvsem ženskam, mladim in ljudem s podeželja, ponudi upanje za prihodnost,

L.  ker so ponovni začetek mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu in dejanski obeti za trajno celovito rešitev najpomembnejši za razvoj evro-sredozemskih odnosov ter dobro delovanje in izvajanje projektov Unije za Sredozemlje,

M.  ker morata dve glavni inovaciji Unije za Sredozemlje, institucionalna (sopredsedstvo, skupni stalni odbor, generalni sekretariat Unije za Sredozemlje) in operativna (projekti za integracijo), delovati na učinkovit in pregleden način, da se s tem izboljšajo življenjski pogoji državljanov, ki so glavni naslovniki tega projekta,

N.  ker naj bi generalni sekretariat postal zagonska sila mehanizma, njegova učinkovitost pa bo odvisna od sposobnosti njegovega osebja, da deluje neodvisno, in ker pomeni prisotnost izraelskega visokega uradnika in palestinskega visokega uradnika, ki bosta sodelovala znotraj mednarodne organizacije na regionalni ravni, izreden dogodek, ki prinaša upanje,

O.   ker mednarodna vprašanja neposredno zadevajo sredozemske regije, kot na primer trajnostni razvoj, zanesljivost oskrbe z energijo, migracijski tokovi, kulturne in turistične izmenjave, in ker so v enaki meri soočene s čezmejno problematiko, kot je upravljanje vode in dostop do nje, onesnaževanje, razvoj prevoznih omrežij, in ker zaradi tega lokalne in regionalne oblasti igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju oblikovanja trajnih ozemeljskih politik, prilagojenih lokalnim posebnostim, in pri uresničevanju konkretnih in vključujočih projektov,

P.  ker je vprašanje kmetijstva v sredozemskih državah zaradi njegove družbeno-gospodarske teže, okoljskih vplivov in posledic za ozemeljsko uravnoteženost bistvenega pomena,

Q.  ker je 60 % svetovne populacije, ki ji primanjkuje vode, skoncentrirane na jugu sredozemske kotline in na Bližnjem vzhodu in ker bi lahko na podlagi poročil Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) o arabskem svetu in poročil Modrega plana do leta 2025 63 milijonov ljudi občutilo pomanjkanje vode,

R.  opozarja na odločitev o zmanjšanju digitalnega razkoraka med obema obalama Sredozemlja, ki jo je ministrska konferenca Unije za Sredozemlje sprejela 4. novembra 2008 v Marseillu in katere rezultat je predlog BB-MED (širokopasovna komunikacija v Sredozemlju),

S.  ker od vrha v Parizu projekti, napovedani v okviru Unije za Sredozemlje, na splošno niso zadostno financirani, kar bi lahko upočasnilo njihovo izvajanje,

T.  ker igrajo migracijski tokovi in različni izzivi, ki jih sprožajo na obeh straneh Sredozemlja, pomembno vlogo na človeški, družbeni, kulturni in gospodarski ravni,

U.  ker je pritok kapitala, ki ga predstavljajo sredstva, ki jih izseljenci nakazujejo prebivalcem držav na južni obali Sredozemlja, izrednega pomena,

V.  ker nedavni začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in institucionalne spremembe, ki jih je povzročila, na eni strani in stalna vprašanja o delovanju in financiranju Unije za Sredozemlje na drugi strani pomenijo, da mora Evropski parlament bolj od blizu spremljati razvoj Unije za Sredozemlje, da tako prispeva k popolnemu uspehu vrha v Barceloni,

1.  poziva voditelje držav in predsednike vlad Unije za Sredozemlje, ki se bodo sestali v Barceloni 7. junija 2010, da si prizadevajo, da bo po dveh težkih letih to srečanje pomenilo uspeh za vzpostavitev institucij Unije za Sredozemlje, izvajanje velikih projektov in doseganje napredka pri vseh poglavjih evro-sredozemskega sodelovanja;

2.  je kljub oblikovanju Unije za Sredozemlje še naprej zaskrbljen zaradi pomanjkanja jasne opredelitve sredozemske politike EU in dolgoročne strateške vizije za razvoj in stabilizacijo regije; vztraja, da mora evro-sredozemski integracijski proces ponovno postati prednostna politična naloga v agendi EU;

3.  poziva vlade držav članic Unije za Sredozemlje, da temeljito revidirajo in okrepijo političen dialog; vztraja pri dejstvu, da vzajemno spoštovanje in razumevanje predstavljata glavne elemente tega dialoga in opozarja, da mora biti spodbujanje in spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic, naj so civilne, politične, gospodarske, socialne ali kulturne, ter kolektivnih pravic, jasno vpisano med cilje te nove pobude, zlasti s krepitvijo obstoječih mehanizmov; v tem okviru poudarja pomen spoštovanja svobode govora, misli in verovanja kot tudi potrebo po zagotavljanju pravic manjšin, tudi verskih; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pravicam žensk, enakosti med spoloma in boju proti diskriminaciji, ki temelji na spolni usmerjenosti; poudarja svojo podporo demokratičnim političnim organizacijam in civilni družbi na južni obali Sredozemlja in izraža spoštovanje pomembnemu delu, ki so ga opravile organizacije žensk;

4.  meni, da politične napetosti in regionalni konflikti v Sredozemlju ne smejo zavirati možnosti za dejansko napredovanje na poti k sektorskemu in večstranskemu sodelovanju, in meni, da bo Unija za Sredozemlje z izvajanjem velikih projektov za integracijo in z odprtim političnim dialogom prispevala k razvoju zaupanja, ki bo ugodno za doseganje ciljev pravosodja in skupne varnosti, v duhu solidarnosti in miru; vendar poudarja, da Unija za Sredozemlje ne bo poznala celovitega in popolnega uspeha brez razrešitve različnih regionalnih konfliktov ob istočasnem spoštovanju mednarodnega prava, kar bo iz Sredozemlja naredilo obalo miru;

5.   vztraja, da je treba za konflikt na Bližnjem vzhodu najti pravično in trajnostno rešitev in glede tega zagovarja odločno zavezanost EU in vseh držav članic Unije za Sredozemlje; ponovno poziva, da se je treba resno lotiti pogajanj v okviru mirovnega procesa, da se doseže soobstoj dveh držav – neodvisne, demokratične in trajne palestinske države ter izraelske države –, ki bosta živeli druga ob drugi v ozračju miru, varnosti in z mednarodno priznanimi mejami; spodbuja pomemben prispevek, ki ga lahko prispeva Unija za Sredozemlje k izboljšanju odnosov med Izraelom in Palestinsko nacionalno oblastjo, med drugim s sodelovanjem med izraelskimi in palestinskimi predstavniki v okviru Unije za Sredozemlje;

6.  obžaluje, da proces dekolonizacije Zahodne Sahare še ni končan;

7.  pozdravlja imenovanje generalnega sekretarja in sprejetje statuta generalnega sekretariata, in, zaradi vrha v Barceloni priporoča, da se opredelita institucionalna in funkcionalna struktura Unije za Sredozemlje v skladu z naslednjimi smernicami:

8.  opozarja, da je vrh v Parizu določil šest velikih horizontalnih strateških sektorjev (civilna zaščita, pomorske in kopenske avtoceste, odpravljanje onesnaženja Sredozemlja, sredozemski načrt za sončno energijo, sredozemska pobuda za razvoj podjetništva in evro-sredozemska univerza), v večini katerih so projekti že sprejeti kot del evro-sredozemskega partnerstva; poudarja pomen skrbne ocene regionalnih programov in sredstev, ki se že uporabljajo v okviru evro-sredozemskega partnerstva in želi, da izbor projektov, financiranih v okviru Unije za Sredozemlje, temelji na merilu dodane vrednosti na regionalni in lokalni ravni; zato zagovarja hitro izvajanje teh prednostnih projektov;

9.  meni, da je bistveno, da se zagotovi, poveča in uporablja financiranje predvidenih projektov, ki bo temeljilo na kombinaciji javnih in zasebnih sredstev; v tem okviru:

10.  spodbuja izboljšanje gospodarskega in pravnega okolja tretjih držav, pri katerem je prednostna naloga vzpostavljanje verodostojnih in trajnostnih podregionalnih finančnih institucij, ki bodo sposobne pritegniti tuje naložbe; ravno tako poziva k:

11.  želi izboljšati gospodarske in pravne razmere v regiji, saj je to nujno jamstvo za prihodnja vlaganja; vztraja pri cilju razvoja človeških virov in zaposlovanja, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja za boj proti revščini; poudarja, da je ohranjanje in razvoj učinkovitih javnih služb še en pomemben element za zagotovitev trajnostnega razvoja v regiji;

12.  meni, da bo večje dvostransko in večstransko gospodarsko sodelovanje jug-jug prineslo oprijemljive koristi za prebivalce in izboljšalo politično ozračje v regiji;

13.  vztraja, da je razvoj trgovine jug-jug bistvenega pomena, in navaja, da predstavlja ta trgovina le 6 % trgovinske izmenjave, zato bi bilo treba sporazum iz Agadirja razširiti; poudarja, da je okrepitev vezi in trgovine med temi državami v njihovem interesu, da bi vzpostavili združeno in močno ekonomsko območje, ki bi bilo privlačno za vlagatelje, in tako zaščitili interese regije in izkoristiti njen razvoj; poudarja, da mora Unija za Sredozemlje omogočiti lažje nudenje tehnične in finančne pomoči za spodbujanje gospodarskega povezovanja med državami juga; meni, da bi razširitev in poenostavitev vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla lahko pripomogla, da bi to dosegli;

14.  poudarja pomen trenutnih pogajanj o evro-sredozemskemu prostotrgovinskemu območju in spodbuja države Unije za Sredozemlje, naj si prizadevajo za uskladitev svojih stališč v okviru pogajanj v STO;

15.  poziva Komisijo, naj med pogajanji za trgovinske sporazume upošteva rezultate izvedenih študij o vplivu, in oceni vplive procesa liberalizacije v luči podnebnih sprememb ter gospodarske in socialne krize in po potrebi zagotovi, da se bo ta uvajal postopoma in nesorazmerno, ter obenem na obeh straneh Sredozemlja zaščiti podobne proizvodne sektorje, za katere je bolj verjetno, da se bodo zaradi večje liberalizacije soočali s konkurenco; poziva Unijo za Sredozemlje, naj v prvi vrsti projekte izbere v skladu s potrebami socialnih in gospodarskih posledic in glede na potrebo zmanjšanja vpliva na okolje;

16.  želi, da se pridružitveni sporazumi ponovno pregledajo ob upoštevanju novih potreb, ki izhajajo iz finančne, gospodarske in socialne krize ter prehrambene in energetske krize; opozarja, da mora eden izmed glavnih ciljev ustanovitve prostotrgovinskega evro-sredozemskega območja ostati trgovina, ki služi razvoju in zmanjševanju revščine, in upa, da bo načrt, sprejet na vrhunskem srečanju ministrov 9. decembra 2009, prispeval k uresničitvi tega cilja;

17.  obžaluje, da so bili socialno-gospodarski, trgovinski in energetski vidiki, kot so neposredne tuje naložbe, zaposlovanje, energijska učinkovitost, neformalno gospodarstvo ali zmanjševanje revščine, zanemarjeni v pariški deklaraciji, in zahteva, da se ta napaka popravi na vrhu v Barceloni;

18.  opozarja, da so migracijske politike eden od prednostnih nalog evro-sredozemskega partnerstva, zato države članice in institucije Unije za Sredozemlje spodbuja, naj posebno pozornost namenijo usklajenemu upravljanju migracijskih tokov; poudarja, da je izgradnja Unije za Sredozemlje nerazdružljiva z razvojem človeških virov in izmenjav med prebivalci sredozemske kotline, in spodbuja, poleg regulacije tokov in boja proti nezakonitemu priseljevanju, postopno poenostavitev prostega pretoka med obema obalama, okrepitev ukrepov za integracijo migrantov, vzpostavitev aktivnih politik v prid zaposlovanju, in izboljšanje pogojev za izvajanje pravice do azila; meni, da je treba zagotoviti kontinuiteto ministrske konference Euromed o migracijah, ki je potekala 18. in 19. novembra 2007 v Albufeiri;

19.  poziva članice Unije za Sredozemlje, da poenostavijo prenos sredstev, ki jih nakazujejo izseljenci prebivalcem svojih matičnih držav, zlasti z zmanjšanjem stroškov, ki jih povzročajo nakazila;

20.  opozarja na velik pomen četrtega poglavja evro-sredozemskega sodelovanja (poglavja v zvezi z migracijami, socialnim vključevanjem, pravico in varnostjo) in poudarja, da mora Unija za Sredozemlje spodbujati sodelovanje v okviru tega poglavja;

21.  poudarja strateški pomen izzivov kmetijstva, razvoja podeželja, prilagajanja podnebnim spremembam, racionalne uporabe vode in energije v sredozemskih državah, in poziva, da postane sodelovanje na kmetijskem področju politična prednostna naloga; spodbuja države Unije za Sredozemlje, naj si prizadevajo za uskladitev svojih stališč v okviru pogajanj v STO in napredujejo v smeri večje konvergence evro-sredozemskih kmetijskih politik zlasti na področju spoštovanja primernih socialnih zahtev, zahtev za zanesljivo preskrbo s hrano, fitosanitarnih in okoljskih standardov in kakovosti proizvodov; meni, da bi morale te politike vključiti zahteve za trajnostni razvoj (vključno z ohranjanjem naravnih virov), kar bi omogočilo pojav regionalnih trgov, ob istočasnem upoštevanju posebnih in konkurenčnih razmer sredozemskega kmetijstva, kot tudi ohranjanje močnega kmetijskega sektorja;

22.  poudarja potrebo po vzpostavitvi regionalne kmetijske politike, v skladu z evro-sredozemskim načrtom za kmetijstvo, ki ohranja lokalno proizvodnjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano, in spodbuja proizvodnjo, distribucijo in diverzifikacijo tipičnih sredozemskih proizvodov, razvoj malih in srednjih kmetij, in je prilagojena trajnostnemu razvoju; glede na to, da je v veliko sredozemskih partnerskih državah vedno več negotovosti v zvezi s preskrbo s hrano, poziva Komisijo, naj odobri prošnje partnerskih držav v zvezi z razširjenimi zaščitnimi ukrepi in hitrimi postopki v primeru prehrambene krize;

23.  ponavlja svojo podporo okoljski razsežnosti Unije za Sredozemlje in opozarja na pomen evro-sredozemske pobude za odpravljanje onesnaženja Sredozemlja; se glede tega veseli začetka druge faze investicijskega programa za reševanje osnovnih virov onesnaževanja v Sredozemlju – mehanizem za financiranje priprave in izvedbe projektov (MeHSIP PPIF); meni, da je napredek na področju preprečevanja onesnaževanja morja nujnega pomena, in Sredozemlju moramo posvetiti posebno pozornost, saj je zaprto morje; v zvezi s tem izpostavlja, da je treba vse projekte Unije za Sredozemlje načrtovati in izvajati v skladu z obstoječimi programi, zlasti ob upoštevanju sredozemskega akcijskega načrta UNEP za barcelonsko konvencijo;

24.  poziva partnerske države v okviru velikih projektov Unije za Sredozemlje na področju kopenskega in pomorskega prometa, naj izboljšajo infrastrukture in tako izboljšajo pretok oseb in blaga v Sredozemlju in spodbudijo trajnostno prometno politiko, pri čemer je treba upoštevati zahteve glede trajnostnega razvoja, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, energijske učinkovitosti in intermodalnosti; poudarja, da morajo biti taka prizadevanja povezana zlasti z okoljsko in industrijsko politiko ter politiko javnega zdravja in prostorskega načrtovanja; vztraja, da je treba razvijati projekte pomorskih avtocest, da bi spodbudili modalne preusmeritve ter oblikovali varne, čiste in trajne trgovske plovne poti;

25.  meni, da je izboljšanje pristaniške infrastrukture in infrastrukture za prevoz po kopnem lahko dejavnik gospodarskega razvoja in bo pripomoglo k spodbujanju trgovine med evro-sredozemskimi državami;

26.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na področju energije, in poziva k takojšnji izvedbi razvojnih načrtov, s katerimi se bo spodbudila diferenciacija virov in energetskih preskrbovalnih poti, kar bo odločilno pripomoglo k energetski varnosti sredozemske regije;

27.  opozarja na velik potencial obnovljivih virov energije v evro-sredozemski regiji, zlasti energije vetra in sončne energije; podpira hitro in usklajeno izvajanje sredozemskega načrta za sončno energijo, katerega glavni cilj je, da se do leta 2020 ustvari 20 GW dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo obnovljive energije v Sredozemlju, in industrijske pobude kot je DESERTEC, ter sprejetje evro-sredozemske strategije za energetsko učinkovitost; želi, da projekti v prvi vrsti odgovorijo na potrebe držav dobaviteljic in glede tega poudarja padce v okviru gospodarskega razvoja za države partnerice na področju okrepitve, zlasti na južnem bregu, mrežnih infrastruktur, postopnega vzpostavljanja medsebojno odvisnega regionalnega trga in oblikovanja novega industrijskega sektorja, povezanega, na primer, s proizvodnjo solarnih komponent;

28.  poziva k nadaljnjemu spodbujanju in podpori za pobudo „Solar for Peace“ (Sončna energija za mir) v okviru projekta za integracijo evro-sredozemskega energetskega trga (MED-EMIP);

29.  priporoča, da se države, ki sodelujejo v evro-sredozemskem procesu, pridružijo pobudi „pametna mesta“, načrtovani v skladu s Strateškim načrtom za energetsko tehnologijo;

30.  podpira spodbujanje vseevropsko-sredozemskih elektroenergetskih, plinskih in naftnih povezav za krepitev zanesljive oskrbe z energijo; poudarja pomen dokončanja sredozemskega električnega sklenjenega tokovnega kroga in podpira razvoj južnega plinskega koridorja; spodbuja uporabo povratnih tokov, če je to varno, stroškovno učinkovito in izvedljivo;

31.  poudarja, da bodo podnebni cilji 20–20–20 pomembno vplivali na povpraševanje po plinu, zato bi oblikovanje akcijskega načrta za utekočinjen zemeljski plin za države članice Unije za Sredozemlje povečalo raznolikost in zanesljivost oskrbe, zlasti za države, ki so odvisne od enega samega dobavitelja;

32.  poudarja pomen napredka tehnologije utekočinjenega zemeljskega plina, naložb v prevozne zmogljivosti ter terminalov za njegovo ponovno uplinjanje; poudarja, da je poleg razvoja infrastrukture potrebna tudi pomorska zaščita;

33.  vztraja, da je treba nujno razviti okrepljeno sodelovanje na področju civilne zaščite v Sredozemlju, da bi se lahko spopadali z naravnimi katastrofami, zlasti potresi, poplavami in gozdnimi požari; spodbuja ustanovitev evro-sredozemskega inštituta za gozdne požare;

34.  vztraja, da je treba v okviru Unije za Sredozemlje razviti nove projekte, posvečene izobraževanju, izmenjavam med šolami in univerzami ter raziskavam, saj lahko ti dejavniki pripomorejo k zbližanju in razvoju prebivalcev na obalah Sredozemlja; meni, da je treba prednostno in z aktivnim sodelovanjem civilne družbe izoblikovati resnično evro-sredozemsko območje visokošolskega izobraževanja, znanosti in raziskav; zato:

35.  zahtev, da se novi projekti za spodbujanje kulturnih izmenjav in medsebojnega razumevanja med družbami zelo hitro uvrstijo na dnevni red Unije za Sredozemlje, zlasti s sprejetjem evro-sredozemske strategije na področju kulture in razvoja medkulturnega in medverskega dialoga; spodbuja izvajanje projektov Stalne konference sredozemskih operaterjev na avdiovizualnem področju (COPEAM), zlasti projekt evro-sredozemskega televizijskega kanala, kot tudi ponovitve uspelih pobud, kot je bil arabski teden in EuroMedScola; pozdravlja delovanje Aleksandrijske knjižnice, Inštituta arabskega sveta in Fundacije Anne Lindh, in zlasti njeno organizacijo dni Foruma za medkulturni dialog, ki so potekali v Barceloni marca 2010; poziva države članice in institucije Unije za Sredozemlje, da ohranijo svoje zaveze v okviru Zavezništva civilizacij OZN;

36.  pozdravlja izbor Marseilla (Provansa) za evropsko prestolnico kulture za leto 2013, saj je projekt tega mesta odločno usmerjen k evro-sredozemski razsežnosti in si prizadeva za zbliževanje prebivalcev na obeh obalah Sredozemlja; poudarja, da je naloga tega zelo simboličnega kulturnega projekta uresničiti konkretne in inovativne dejavnosti za spodbuditev dialoga med kulturami Evrope in Sredozemlja;

37.  poudarja pomen oblikovanja industrijskih politik za izboljšanje ekonomij obsega, ob sočasnem spodbujanju malih in srednjih podjetij ter krepitvi sektorjev visoke tehnologije; poziva države članice Unije za Sredozemlje in institucije, naj igrajo aktivno vlogo pri podpori malih in srednjih podjetij, pri čemer naj posvetijo posebno pozornost učinkovitim finančnim storitvam ter tehnični in administrativni pomoči, in na ta način oblikujejo močan temelj za podjetništvo, zlasti v sektorjih, ki prispevajo h gospodarski rasti držav Sredozemlja;

38.  poudarja, da želi Evro-sredozemska parlamentarna skupščina postati parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje, ki je porok za njeno demokratično legitimnost, in podpira predlog 6. plenarnega zasedanja Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki je potekalo v Amanu 13. in 14. marca 2010, da se Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino prekrsti v Parlamentarno skupščino – Unija za Sredozemlje;

39.  opozarja na svoje pristojnosti v proračunskem postopku Evropske unije in vztraja, da mora Evro-sredozemska parlamentarna skupščina uveljaviti večjo odgovornost s prevzemom svetovalne vloge in vloge demokratičnega nadzora pri oblikovanju delovnih smernic, rednemu spremljanju obstoječih projektov in izvrševanju proračuna; poziva različne pristojne odbore Evro-sredozemske parlamentarne skupščine k pripravam rednih predstavitev generalnega sekretarja in njegovih namestnikov; meni, da bo moralo to odgovornost spremljati izboljšanje delovanja in delovnih metod Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, vključno z dodeljevanjem potrebnih človeških in finančnih virov, kot tudi z boljšo prilagoditvijo dela Evro-sredozemske parlamentarne skupščine z delom drugih institucij Unije za Sredozemlje; pozdravlja odločitve, ki so bile glede tega sprejete na 6. plenarnem zasedanju Evro-sredozemske parlamentarne skupščine v Amanu 13. in 14. marca 2010;

40.  pozdravlja nedavno vzpostavitev Evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine in poziva k dobremu usklajevanju njenega dela z delom Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, zlasti s skupnimi sejami ali vzajemnimi povabili članov zadevnih predsedstev na delovna srečanja; vztraja, da so te skupščine, ki združujejo izvoljene predstavnike z obeh obal Sredozemlja, koristne, saj se na ta način spodbuja izmenjava dobrih demokratičnih praks;

41.  vztraja pri rednih posvetovanjih s civilno družbo, socialnimi partnerji in številnimi poklicnimi in socialno-poklicnimi mrežami, ki so bile razvite v okviru evro-sredozemskega partnerstva, ter njihovi pridružitvi k delu in projektom Unije za Sredozemlje; in spodbuja:

42.  pozdravlja zavezo, ki je bila ponovno potrjena na drugi evro-sredozemski ministrski konferenci o krepitvi vloge žensk v družbi (ki je 11. in 12. novembra 2009 potekala v Marakešu), da bodo pravno in dejansko spodbujali enakost med ženskami in moškimi, se borili proti nasilju nad ženskami ter upoštevali civilne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice žensk in moških; odločno poziva k sprejetju konkretnih ukrepov v tej smeri, in priporoča sprejetje projekta v okviru Unije za Sredozemlje o podjetniškem duhu žensk in krepitvi njihovega sodelovanja v javno življenje; opozarja, da še naprej zagovarja stališče, da kršitev temeljnih pravic žensk ni mogoče utemeljevati s spoštovanjem tradicij in navad;

43.  poziva Svet, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Evropske unije, Evropsko komisijo in novoustanovljeno Evropsko službo za zunanje delovanje, da si prizadevajo za zagotovitev skladnosti Evropske unije v sodelovanju z Unijo za Sredozemlje in da pri opredelitvi evropske politike sodeluje tudi Evropski parlament;

44.  pozdravlja nedavno vključitev držav zahodnega Balkana, ki kandidirajo za članstvo v EU, v Unijo za Sredozemlje;

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Sveta Evropske unije, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Evropske unije, vladam in parlamentom držav članic, sopredsedstvu in generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje kot tudi vladam in parlamentom držav partneric.

(1) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 210. (2) UL C 285 E, 26.11.2009, str. 39. (3) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 76. (4) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 443.