Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma z dne 25. februarja 1989 o sodelovanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (CCG),

–  ob upoštevanju svoje resolucija z dne 24. aprila 2008 o sporazumu o prosti trgovini med ES in Svetom za sodelovanje v Zalivu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. julija 1990 o pomenu sklenitve sporazuma o prosti trgovini med EGS in Svetom za sodelovanje v Zalivu(2),

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju evropske varnostne strategije: Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu, ki ga je Svet sprejel decembra 2008,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva Evropske unije s Sredozemljem in Bližnjim vzhodom, ki ga je Svet sprejel junija 2004,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila 20. ministrskega sveta, ki je zasedal 14. junija 2010 v Luxembourgu,

–  ob upoštevanju svojega poročila z dne 10. maja 2010 o Uniji za Sredozemlje,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila 19. ministrskega sveta, ki je zasedal 29. aprila 2009 v Maskatu,

–  ob upoštevanju skupnega akcijskega programa (2010–2013) za izvajanje sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) iz leta 1988,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o krepitvi sodelovanja s tretjimi državami na področju višjega izobraževanja (KOM(2001)0385),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o reformah v arabskem svetu: kakšno strategijo potrebuje Evropska unija?(3),

–  ob upoštevanju gospodarskega sporazuma med državami Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki je bil sklenjen 31. decembra 2001 v Maskatu (Sultanat Oman), ter izjave o začetku carinske unije, ki jo je Svet arabskih držav za sodelovanje v Zalivu sprejel 21. decembra 2002 v Dohi,

–  ob upoštevanju členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima mora Svet pred sklenitvijo vsakega mednarodnega sporazuma s področij, za katera velja navaden zakonodajni postopek, zaprositi Parlament za odobritev,

–  ob upoštevanju letnih poročil Evropskega parlamenta o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju deklaracije Generalne skupščine Združenih narodov o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organizacij za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1998 (poznano tudi pod imenom „Deklaracija o zagovornikih človekovih pravic“),

–   ob upoštevanju izjav Visoke predstavnice z dne 10., 15. in 17. marca 2011 ter sklepov Sveta z dne 21. marca 2011 o Bahrajnu in v tem okviru poudarjajoč svojo popolno podporo svobodi izražanja ter pravici državljanov do mirnih protestov,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0042/2011),

A.  ker trenutni odnosi med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu zahtevajo stalen pregled in posodabljanje v luči nedavnih pomembnih in hitro spreminjajočih se dogodkov na terenu, v osrčju česar mora biti zasledovanje človekovih pravic in demokracije;

B.  ker so protestniki v številnih državah Sveta za sodelovanje v Zalivu izrazili upravičene težnje po demokraciji; ker so se nasilni odzivi oblasti na proteste v Bahrajnu končali s smrtjo, poškodbami ter zapornimi kaznimi; ker so v državo prišli vojaki iz Savdske Arabije, Združenih Arabskih Emiratov ter Kuvajta pod okriljem Sveta za sodelovanje v Zalivu, da bi sodelovali pri zatrtju protestnikov;

C.  ker je treba zalivsko regijo danes obravnavati kot nov porajajoči se svetovni gospodarski pol, ki ga sestavljajo države Sveta za sodelovanje v Zalivu; ugotavlja, da je Unija drugi največji trgovinski partner Sveta za sodelovanje v Zalivu, slednji pa je peti največji izvozni trg za Unijo,

D.  ker geopolitično okolje v Zalivu zajema varnostna vprašanja svetovnih in regionalnih razsežnosti (bližnjevzhodni mirovni proces, iranski jedrski program, stabilizacija Iraka, Jemna in Darfurja, terorizem in piratstvo), in je trenutno Svet za sodelovanje v Zalivu edina stabilna regionalna organizacija, ki temelji na večstranskosti in sodelovanju,

E.  ker je več kot tretjina vseh svetovnih državnih premoženjskih skladov v lasti držav Sveta za sodelovanje v Zalivu in so ti skladi pripomogli k reševanju svetovnega in evropskega finančnega sistema, ko je izbruhnila kriza,

F.  ker je zalivska regija ključnega pomena za Unijo in ker v večpolarnem in soodvisnem svetu takšno sodelovanje omogoča soočanje s političnimi in varnostnimi izzivi,

G.  ker proces liberalizacije in povečanja raznolikosti gospodarskih struktur, ki se je začel v več državah članicah Sveta za sodelovanje v Zalivu, prinaša nove vrste notranje dinamike – politično (ustavne reforme, politična udeležba, krepitev institucij) in družbeno (porajanje tkiva združenj, združenja delodajalcev, dostop žensk do odgovornih položajev) –, kar je treba spodbuditi in podpreti,

H.  ob upoštevanju zaskrbljujočih in zelo slabih pogojev za življenje in delo delavcev migrantov, zlasti žensk, ki delajo v gospodinjstvu, kljub njihovi osrednji vlogi v številnih sektorjih gospodarske dejavnosti držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu, in kljub dejstvu, da predstavljajo 40 % celotnega prebivalstva Sveta za sodelovanje v Zalivu, v nekaterih emiratih pa predstavljajo približno 80 % prebivalstva,

I.  ker je vseh šest držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu dednih monarhij z omejeno politično zastopanostjo, zlasti žensk, in v večini primerov ni izvoljenih parlamentov,

J.  ker je treba zaradi velikih vlaganj držav Sveta za sodelovanje v Zalivu v južno sosedstvo Evropske unije in skupnih izzivov v tej regiji uresničiti sinergije sodelovanja med Evropo, Sredozemljem in Zalivom,

K.  ker geoekonomska preusmeritev držav Sveta za sodelovanje v Zalivu proti Aziji, ki se je začela zaradi vse večjega povpraševanja po ogljikovodikih na azijskih trgih (Kitajska, Indija, Singapur, Japonska, Filipini, Južna Koreja), danes vodi v razvejanost trgovskih in gospodarskih odnosov, ki se utrjuje s sporazumi o prosti trgovini in razvojem političnega dialoga,

L.  ker igrajo države Sveta za sodelovanje v Zalivu ključno vlogo na svetovnem prizorišču in ta organizacija zato z Evropsko unijo deli skupne interese na področju mednarodne stabilnosti in upravljanja svetovnega gospodarstva,

M.  ob upoštevanju naraščajočega vpliva držav Sveta za sodelovanje v Zalivu v arabsko-muslimanskem svetu in pomembne vloge, ki jo lahko igrajo v medkulturnem dialogu,

N.  ker so pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu, ki so bila začeta pred 20 leti, trenutno najstarejša trgovinska pogajanja, ki jih je začela Evropska unija in jih še ni končala,

O.  ker mora Unija zavzeti jasno stališče in prevzeti trajne obveze v zalivski regiji, s čimer si bo zagotovila večjo prepoznavnost in strateško navzočnost na tem območju,

P.  ker je vključevanje političnih klavzul, zlasti tistih o spoštovanju človekovih pravic, sestavni del vsakega trgovinskega sporazuma, ki ga sklene Unija s tretjo stranjo,

Q.  ker je prisotnost Unije v tej regiji omejena in se dojemanje Evrope večinoma zamenjuje z dojemanjem nekaterih držav članic z razvitimi in zgodovinsko podprtimi vezmi,

R.  ker je Evropska unija dobro podkovana na področjih krepitve institucionalnih zmogljivosti, izobraževanja in raziskav, razvoja obnovljivih virov energije in okolja, tehnične podpore in regulacije ter političnega in diplomatskega dialoga o vprašanjih stabilnosti v sosedstvu in skupne varnosti,

1.  opozarja, da je sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu še naprej prednostna naloga ter da bi bil morebiten neuspeh v nasprotju z interesi obeh strani; poudarja, da bo s sklenitvijo tega sporazuma vzajemno priznana verodostojnost dveh skupnosti, ki sta se opredelili za večstransko sodelovanje in povezovanje;

2.  meni, da bi ob upoštevanju omejene prisotnosti Unije v zalivski regiji, v okviru novih struktur za zunanje odnose Unije, morala integrirana komunikacijska politika prispevati k razvoju ciljno usmerjenih in učinkovitih informacij o Uniji v zalivskih državah;

3.  meni, da mora Unija oblikovati strategijo v regiji, ki bo usmerjena v okrepitev vezi s Svetom za sodelovanje v Zalivu, podporo procesu regionalnega povezovanja in spodbudo dvostranskim odnosom z državami Sveta za sodelovanje v Zalivu;

4.  poudarja, da je cilj vzpostavitev strateškega partnerstva s Svetom za sodelovanje v Zalivu in njegovimi državami članicami, ki bo v skladu z vlogo obeh skupnosti na mednarodnem prizorišču; poudarja, da je treba v ta namen uvesti redna vrhunska srečanja predsednikov držav in vlad ne glede na razvoj potekajočih pogajanj;

5.  opozarja tudi na pomen oblikovanja enakopravnega partnerstva pri sodelovanju in dialogu, ob upoštevanju razlik med obema skupinama ter potencialnega razvoja sodelovanja in dialoga na različnih področjih;

6.  poziva, naj se v okviru Evropske službe za zunanje delovanje več človeških virov nameni tej regiji in naj se tam odprejo nova diplomatska predstavništva EU pri vsaki državi članici Sveta za sodelovanje v Zalivu, kar bo pripomoglo k večji vidnosti, lažjemu političnemu dialogu in učinkovitejšemu delovanju Unije; vztraja, da bi bila ta sredstva predvsem rezultat prerazporeditve znotraj Evropske službe za zunanje delovanje; zahteva, da države članice EU, ki imajo diplomatska predstavništva na terenu, delujejo v skladu s politiko EU; poudarja, da diferenciran dvostranski pristop do držav Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki bi želele okrepiti svoje sodelovanje z EU, lahko le dopolni in okrepi večstranski okvir; zato poziva Komisijo in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj preučita obete za takšno dvostransko sodelovanje;

7.  opozarja na družbene in politične spremembe, ki so bile v zadnjih letih ugotovljene v večini držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu; spodbuja vse države, naj si še naprej prizadevajo, in jih poziva, naj naredijo nov korak pri spodbujanju človekovih pravic, boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno s tistimi, ki temeljijo na spolu, spolni usmerjenosti ali religiji; poziva države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj zagotovijo in spodbujajo pravice manjšin, vključno verskih, enakost med spoloma, pravico do dela, ki naj se zagotovi tudi delavcem migrantom, ter svobodo vesti, izražanja in mnenja; spodbuja stalni dialog na to temo med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu; poziva države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu k učinkovitejšemu vzdrževanju odnosov s civilno družbo in k spremljanju nastajajočih lokalnih struktur in združenj; zlasti poziva države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj:

8.  poziva vse države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu naj priznajo trajajoče splošno gibanje za demokratične reforme v širši regiji in poziva k popolni vključitvi nastajajočih skupin civilne družbe za spodbuditev procesa pristnega mirnega demokratičnega prehoda znotraj svojih držav s partnerji v regiji in s polno podporo Evropske unije;

9.  izraža globoko zaskrbljenost nad nasilnim odzivom na in uporabo sile proti protestnikom s strani bahrajnskih oblasti ter nad sodelovanjem tujih sil pod okriljem Sveta za sodelovanje v Zalivu pri zatiranju demonstrantov; meni, da je to v hudem nasprotju s podporo Sveta za sodelovanje v Zalivu zaščiti državljanov, ki zahtevajo svobodo in demokracijo v Libiji; poziva k takojšnji ustavitvi nasilja nad miroljubnimi protestniki in k političnemu dialogu, ki lahko vodi do nadaljnjih potrebnih političnih reform v državi;

10.  poziva vlade držav Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj delajo skupaj in v duhu sodelovanja obravnavajo vprašanja o človekovih pravicah v regiji, zlasti kar zadeva enakost spolov, položaj skupine „bidun“, ki združuje osebe brez državljanstva, omejevanje svobode izražanja in združevanja, vključno s sindikalnimi pravicami ,ter potrebo po zagotavljanju neodvisnosti sodstva in pravice do poštenega in hitrega sojenja; poziva, naj predlagana okrepitev političnega dialoga s Svetom za sodelovanje v Zalivu vključi tudi dialog o človekovih pravicah na tehnični in politični ravni;

11.  poziva države Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj umaknejo svoje pridržke glede konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter glede mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, kjer ti zadržki še obstajajo, in vse države Sveta za sodelovanje v Zalivu, da ratificirajo neobvezne protokole o otrokovih pravicah h konvenciji o otrokovih pravicah in mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije; prav tako poudarja, da je pomembno ratificirati in izvajati konvencijo Združenih narodov o delavcih migrantih in konvenciji št. 97 in 143 Mednarodne organizacije dela;

12.  poziva Unijo, naj skupaj s Svetom za sodelovanje v Zalivu preuči in predlaga rešitve za odstranjevanje ovir, ki pripadnikom verskih manjšin v tem delu sveta preprečujejo polno in uspešno uresničevanje temeljne pravice do svobode veroizpovedi – tako individualno kot kolektivno, tako v javnem kot v zasebnem okolju;

13.  poudarja pomen medkulturnega in medverskega dialoga; opozarja, da sta Evropska unija in Svet za sodelovanje v Zalivu izrazila skupno zavezanost k spodbujanju in zaščiti vrednot strpnosti, zmernosti in sobivanja;

14.  spodbuja vlade in obstoječe parlamentarne skupščine Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za to, da bodo brez zadržkov ratificirale mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; spodbuja jih naj sodelujejo s tematskimi mehanizmi komisije Združenih narodov za človekove pravice in njihove predstavnike povabijo na obisk svoje države, zlasti posebnega poročevalca Združenih narodov o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov;

15.  opozarja, da EU nasprotuje uporabi smrtne kazni in na poziv Parlamenta k svetovnemu moratoriju na izvajanje te prakse; v zvezi s tem obžaluje, da vse države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu še naprej izvajajo smrtno kazen; slednje poziva, naj sprejmejo moratorij na usmrtitve; poziva zlasti države, ki uporabljajo metode kot so obglavljanje, kamenjanje, križanje, bičanje ali amputacije, da te prakse ukinejo;

16.  je seznanjen s skupnim triletnim akcijskim programom, ki ga je sprejel ministrski svet 14. junija 2010 in katerega namen je okrepiti sodelovanje na številnih strateških področjih vzajemnega interesa, vključno z vzpostavitvijo omrežja za povezovanje raziskovalcev, akademikov in poslovnežev; vendar obžaluje, da vanj ni vključen sklop, posvečen odprtemu, rednemu in konstruktivnemu političnemu dialogu;

17.  meni, da mora izvajanje tega skupnega akcijskega programa spremljati natančen in podroben finančni načrt; izvajanje mora voditi osebje, ki mu je posebej dodeljena ta naloga, tako v Bruslju kakor v državah članicah Sveta za sodelovanje v Zalivu; poudarja, da je pomembno zagotoviti prepoznavnost tega programa in širjenje obsežnih informacij, dostopnih ustreznim upravam in institucijam; zahteva, da se ob zaključku triletnega obdobja opravi ocena rezultatov in da se v primeru zadovoljivih rezultatov predvidi ustanovitev agencije za sodelovanje med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu;

18.  poziva Unijo, naj svoj program za sodelovanje z državami Sveta za sodelovanje v Zalivu bolj osredotoči na organizacije civilne družbe ter podpre emancipacijo žensk in mladine;

19.  je globoko zaskrbljen nad tem, da se zalivska regija vključuje v oboroževalno tekmo; poziva Evropsko unijo, naj vzpostavi strateški dialog z državami Sveta za sodelovanje v Zalivu o vprašanjih regionalne varnosti v skupnem interesu (bližnjevzhodni mirovni proces, iranski jedrski program, stabilizacija Iraka, Jemna in Darfurja, terorizem in piratstvo), in v končni fazi pripomore k vzpostavitvi strukture regionalne varnosti na Bližnjem vzhodu v partnerstvu z zalivskimi državami;

20.  opozarja, da imajo države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu pomembno vlogo kot regionalni akterji; poudarja, da imata Unija in Svet za sodelovanje v Zalivu skupen interes za spodbujanje miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki, na Afriškem rogu ter v svetovnem okviru; odločno poziva partnerje, naj okrepijo sodelovanje pri zasledovanju tega skupnega interesa;

21.  se seznanja z deklaracijo Sveta za sodelovanje v Zalivu z dne 7. marca 2011 v Abu Dabiju, v kateri je navedeno, da „Ministrski svet zahteva, da Varnostni svet sprejme potrebne ukrepe za zaščito civilistov, vključno z območjem prepovedi poletov nad Libijo“, razglasitev katere je prispevala k odločitvi Arabske lige in Varnostnega sveta ZN, da se izrečeta v korist takšnemu območju;

22.  ponovno izraža svojo podporo arabski mirovni pobudi, ki jo je dala ena od držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu, sprejele pa so jo vse države Arabske lige in Organizacije islamske konference; poziva države Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj nadaljujejo svoja prizadevanja za posredovanje in podporo izraelsko-palestinskemu mirovnemu procesu; poziva Unijo in Svet za sodelovanje v Zalivu, naj skupaj povečata prizadevanja, da pogajanja pripeljejo h koncu zasedbe palestinskega ozemlja ter naj v celoti še naprej podpirata rešitev izraelsko-palestinskega spora, ki predvideva soobstoj dveh držav; poudarja, da imata Unija in Svet za sodelovanje v Zalivu skupni interes si prizadevati za vzpostavitev pravičnega in trajnega regionalnega miru na Bližnjem vzhodu; s tem v zvezi predlaga rednejša posvetovanja med četverico in nadzornim odborom Arabske lige; opozarja, da je Unija prva donatorka pomoči palestinskemu ljudstvu; priznava podporo držav Sveta za sodelovanje v Zalivu palestinskim beguncem, prav tako njihovo podporo Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA); poziva države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj več prispevajo h krepitvi palestinskih institucij in gospodarskemu razvoju v okviru vladnega programa Palestinske oblasti, ter da v nasprotnem primeru predvidijo možnost izplačila njihovih finančnih prispevkov prek obstoječih mehanizmov mednarodne pomoči;

23.  pozdravlja nadaljevanje procesa povezovanja Sveta za sodelovanje v Zalivu (carinska unija, skupni trg in na koncu enotna denarna valuta); spodbuja Komisijo, naj sekretariatu Sveta za sodelovanje v Zalivu predlaga skupno opredelitev okvira za sodelovanje, da bi tako z njim delila svoje izkušnje na področju institucionalne utrditve, upravnih zmogljivosti, regulacijskih mehanizmov in reševanja sporov; poudarja, da lahko tak pristop pripomore k začetku procesov prilaščanja;

24.  pozdravlja sklep predsednikov parlamentov držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki so se sestali v Abu Dhabiju 23. novembra 2010, da bi začeli nadaljevalno delo na podlagi dejavnosti in sklepov, sprejetih na izvršni ravni v okviru Sveta za sodelovanje v Zalivu, ter ustanovili letno konferenco parlamentarnih institucij držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu; pozdravlja dejstvo, da bo kmalu oblikovana medparlamentarna delegacija za odnose z Evropskim parlamentom; prepričan je, da bo poglobljeno sodelovanje na parlamentarni ravni pomembno prispevalo k oblikovanju strateškega partnerstva med njima;

Trgovinski odnosi

25.  opozarja na svojo resolucijo o sporazumu o prosti trgovini med ES in Svetom za sodelovanje v Zalivu z dne 24. aprila 2008, ki jo je podprlo 96 % poslancev Evropskega parlamenta; ugotavlja, da so vprašanja, postavljena v resoluciji, kot na primer potreba po vzajemnem dostopu do trga, učinkovita zaščita pravic intelektualne lastnine, odprava netarifnih ovir pri zagotavljanju storitev, spodbujanje trajnostnega razvoja in spoštovanje mednarodnih konvencij, še zmeraj aktualna;

26.  globoko obžaluje, da so bila pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu večkrat preložena za daljše obdobje, in obžaluje, da je Svet za sodelovanje v Zalivu leta 2008 sklenil ta pogajanja ustaviti; meni, da je skrajni čas, da se ta pogajanja ponovno začnejo, da bo mogoče poiskati dokončno rešitev ter zagotoviti kar največje koristi za družbe in poslovne skupnosti na obeh straneh;

27.  obžaluje, da je Unija zapostavljala to regijo kljub njeni strateški pomembnosti glede preskrbe z nafto, trgovinskih priložnosti in regionalne stabilnosti;

28.  ugotavlja, da sporazum o prosti trgovini tudi po dvajsetih letih pogajanj še ni bil sklenjen; se zaveda, da nekatere države Sveta za sodelovanje v Zalivu zavračajo klavzule o človekovih pravicah in nezakonitem preseljevanju;

29.  meni, da bi bilo treba glede na strateški pomen regije sporazum o prosti trgovini obravnavati ne le kot instrument za povečanje blaginje s pomočjo trgovine, temveč tudi kot orodje za spodbujanje geopolitične stabilnosti;

30.  ugotavlja, da je Svet za sodelovanje v Zalivu trenutno šesti največji izvozni trg Evropske unije, Unija pa je trenutno glavni trgovinski partner Sveta za sodelovanje v Zalivu; ugotavlja, da kljub že intenzivni ravni izmenjav še vedno obstajajo možnosti za njeno poglobitev, pa tudi prostor za povečanje diverzifikacije izmenjav med obema stranema, če pomislimo na velikost trga Unije in pomen prizadevanj držav Sveta za sodelovanje v Zalivu glede diverzifikacije njihovih izvozov; ugotavlja, da bi sporazum o prosti trgovini prinesel tudi nove priložnosti za tehnično sodelovanje in pomoč; meni, da bi sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu v veliki meri spodbudila poglobitev vezi in dodatno diverzifikacijo;

31.  ugotavlja, da države Sveta za sodelovanje v Zalivu napredujejo proti gospodarski diverzifikaciji, namenjeni zmanjšanju njihove odvisnosti od nafte; meni, da bi povečanje trgovine in naložb v sektor storitev prispevalo k razvoju gospodarstev Sveta za sodelovanje v Zalivu;

32.  pozdravlja dejstvo, da so se v zadnjih dveh desetletjih gospodarski odnosi med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu krepili in da se je obseg trgovine med obema stranema znatno povečal, čeprav jima ni uspelo skleniti sporazuma o prosti trgovini; zato meni, da bi sporazum o prosti trgovini še pospešil to naravno rast in jo zasidral v bolj odprto, predvidljivo in varno okolje;

33.  ugotavlja, da je večina dela v zvezi s sporazumom o prosti trgovini že opravljena, in meni, da obseg sporazuma o prosti trgovini, kakor je določen sedaj, obeta velike prednosti za obe strani; zato poziva obe strani, naj sporazum o prosti trgovini obravnavata kot velik in pomemben podvig za obe regiji in njune prebivalce; meni, da imata Unija in Svet za sodelovanje v Zalivu skupne interese in potrebe, ter da so lahko izkušnje Unije pri regionalnem povezovanju vir navdiha za Zaliv; meni, da lahko Unija v zvezi s tem ponudi dragoceno tehnično pomoč;

34.  poudarja, da bi pomanjkanje preglednosti pri postopkih oddaje javnih naročil in ovire za sodelovanje tujih vlagateljev v sektorju storitev utegnile ogroziti sklenitev sporazuma, če se ne bo ukrepalo;

35.  je trdno prepričan, da bi imel sporazum o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu ogromne prednosti za obe strani; verjame, da bi sporazum o prosti trgovini z Unijo spodbudil dodatno gospodarsko integracijo Sveta za sodelovanje v Zalivu in da bi lahko po vzpostavitvi carinske unije Sveta za sodelovanje v Zalivu dal nov zagon tudi pomembnim projektom, kot sta skupni trg Sveta za sodelovanje v Zalivu in dokončna vzpostavitev monetarne unije Sveta za sodelovanje v Zalivu z eno enotno valuto; meni, da bi lahko Sveta za sodelovanje v Zalivu s pridom izkoristil izkušnje, pridobljene pri oblikovanju enotnega trga in sprejetju enotne valute Unije;

36.  odločno podpira sporočilo, ki ga je visoka predstavnica/podpredsednica Catherine Ashton podala junija 2010 na skupnem ministrskem srečanju EU–Svet za sodelovanje v Zalivu in pozneje 22. septembra 2010 na srečanju EU-Svet za sodelovanje v Zalivu ob robu ministrskega srečanja generalne skupščine Združenih narodov, ko je naznanila, da je Unija pripravljena na sklepna prizadevanja za zaključitev pogajanj; pozdravlja tudi odziv Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki je prav tako potrdil željo po zaključitvi pogajanj;

37.  priznava občutljivost nekaterih držav Sveta za sodelovanje v Zalivu v zvezi z izvoznimi dajatvami, a obžaluje nedavno odločitev pogajalcev Sveta za sodelovanje v Zalivu, da bodo v zvezi s tem ponovno zavzeli stališče iz leta 2008, namreč da se sankcije o tem vprašanju ne vključijo v sporazum o prosti trgovini; je trdno prepričan, da v nobenem sodobnem sporazumu o prosti trgovini ni mogoče izpustiti vprašanja o izvoznih dajatvah in da morajo sporazumi o prosti trgovini po predpisih Svetovne trgovinske organizacije predvideti občutno liberalizacijo uvoza in izvoza;

38.  priporoča, da Unija nameni več sredstev za Svet za sodelovanje v Zalivu, in sicer z instrumentom za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom, ki mora postati bolj prepoznaven in se osredotočiti na programe za usposabljanje lokalnih uradnikov, ki pa se dotikajo tudi trgovinskih vprašanj;

39.  opozarja, da je z Lizbonsko pogodbo mednarodna trgovinska politika postala eno od orodij zunanje politike Unije, in da je posledično za Unijo v vseh njenih mednarodnih sporazumih postala absolutna prednostna naloga spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic ter socialne in okoljske razsežnosti; zato zahteva, da morajo vsi prihodnji sporazumi o prosti trgovini vsebovati učinkovito in zavezujočo klavzulo o človekovih pravicah;

40.  je seznanjen, da je v šestih državah Sveta za sodelovanje v Zalivu 15 milijonov delavcev migrantov in da ti predstavljajo 40 % vsega prebivalstva; opominja na negotov položaj delavcev migrantov v zalivskih državah, na kar je opozorila Mednarodna organizacija dela, in podpira njen poziv k vzpostavitvi minimalne plače v regiji, da bi preprečili nadaljnje slabšanje položaja domačih delavcev in delavcev migrantov; prav tako podpira pravico vseh delavcev do ustanavljanja sindikatov in vključevanja vanje, da bi lahko branili svoje interese;

41.  vztraja pri tem, da je treba spoštovati demokratična načela in temeljne pravice iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah; poziva države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj se borijo proti diskriminaciji žensk in proti izkoriščanju otrok, zlasti na trgu dela, ter naj dejansko izvajajo konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in o otrokovih pravicah;

42.  meni, da mora imeti ratifikacija s strani držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu in popolno izvajanje okvira iz konvencij Združenih narodov proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, konvencije Združenih narodov proti korupciji in mednarodne konvencije o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin bistveno vlogo pri pogajanjih za sporazum o prosti trgovini;

43.  verjame, da bi sklenitev sporazuma o prosti trgovini precej izboljšala sedanje odnose med državami članicami Unije in državami Sveta za sodelovanje v Zalivu ter povečala zlasti dodano vrednost pred kratkim vzpostavljenega skupnega akcijskega programa, saj bi okrepila zmogljivosti in institucije, tudi znotraj sekretariata Sveta za sodelovanje v Zalivu; obžaluje, da ostaja diplomatska prisotnost Unije v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu minimalna, in vztraja pri tem, da mora Unija v okviru nove Evropske službe za zunanje delovanje okrepiti svojo diplomatsko prisotnost v regiji, vključno z delegacijami Unije v vseh šestih državah Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki bi tesno sodelovale z nacionalnimi diplomatskimi službami držav članic Unije, prisotnimi v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu, da bi kar najbolje izkoristili njihovo skupno strokovno znanje in izkušnje o regiji; verjame, da bi večja diplomatska prisotnost precej povečala možnosti za hitro sklenitev sporazuma o prosti trgovini in njegovo nadaljnje izvajanje;

44.  predlaga organizacijo rednega vrhunskega srečanja voditeljev držav in vlad Unije in Sveta za sodelovanje v Zalivu; poudarja, da bi lahko to vrhunsko srečanje izjemno okrepilo politične, finančne, gospodarske, trgovinske in kulturne vezi med Unijo in Sveta za sodelovanje v Zalivu; odločno spodbuja nosilce političnih odločitev v Uniji in Svetua za sodelovanje v Zalivu, naj se redno srečujejo, da bi skupaj opredelili in zaščitili skupne interese in s tem povečali možnosti za čimprejšnjo sklenitev in podpis sporazuma o prosti trgovini; meni, da bi morali nosilci političnih odločitev v Uniji in Svetu za sodelovanje v Zalivu napredovati v tej smeri, ne glede na sklenitev in podpis sporazuma o prosti trgovini;

45.  je zadovoljen z dejstvom, da sta Unija in Svet za sodelovanje v Zalivu skozi leta postala pomembna naložbena partnerja in da so bile države Sveta za sodelovanje v Zalivu skupaj z Irakom in Jemnom leta 2008 največji vlagatelj v Uniji; meni, da bo sklenitev sporazuma o prosti trgovini – oziroma vsaj uradna obnovitev pogajanj – nedvomno utrla pot novim sporazumom, kar bi spodbudilo in olajšalo neposredne tuje naložbe obeh strani ter odpravilo ovire za tuje lastništvo in zaščito naložb; opozarja, da od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe neposredne tuje naložbe sodijo v pristojnost Unije, kar povečuje možnost za hitro sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu; ugotavlja, da bi vsak prihodnji sporazum o prosti trgovini obema stranema omogočil nove naložbene priložnosti, obenem pa povečal možnosti Sveta za sodelovanje v Zalivu, da bi izpolnil merila za sodelovanje pri evropskem sporazumu o naložbah v okviru prihodnje evropske naložbene politike;

46.  poudarja, da bi zmanjšanje carin Sveta za sodelovanje v Zalivu kot rezultat sporazuma o prosti trgovini povečalo zanimanje nadnacionalnih podjetij za zunanje naložbe; je prepričan, da bi sporazum o prosti trgovini povečal naložbe na področju storitev, kar bi koristilo razvoju držav Sveta za sodelovanje v Zalivu in držav članic Unije;

47.  predlaga, da se v vseh oblikah trgovine med Unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu uporablja euro; pozdravlja dejstvo, da je Svet za sodelovanje v Zalivu že od začetka izražal namero o oblikovanju carinske in monetarne unije; ugotavlja, da je bila carinska unija ustanovljena leta 2009, o skupni valuti pa še vedno potekajo pogajanja;

48.  ugotavlja, da vseh šest držav Sveta za sodelovanje v Zalivu po splošnem sistemu preferencialov Unije sedaj uživa prednostni dostop do trga Unije; poudarja, da morajo vse države Sveta za sodelovanje v Zalivu v skladu s členom 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 ratificirati in tudi učinkovito izvajati vseh 27 konvencij Mednarodne organizacije dela in Organizacije združenih narodov iz priloge III k tej uredbi; meni, da bi bil, glede na stopnjo gospodarskega napredka v regiji, sporazum o prosti trgovini boljše orodje za širjenje trgovinskih prednosti po vsej regiji;

49.  ponovno zatrjuje, da bi moral biti glavni cilj Unije v odnosih s Svetom za sodelovanje v Zalivu sklenitev sporazuma o prosti trgovini, pri katerem bi šlo za pomemben medregijski sporazum o prosti trgovini; dokler se to ne zgodi, in ob upoštevanju pobud, ki so jih že sprejeli nekateri glavni trgovinski partnerji Sveta za sodelovanje v Zalivu, pa poziva visoko predstavnico/podpredsednico in komisarja za trgovino, naj ocenita alternativne pristope k prihodnjim trgovinskim odnosom z državami Sveta za sodelovanje v Zalivu, in sicer v obliki dvostranskih sporazumov med Unijo in tistimi zalivskimi državami, ki se že čutijo pripravljene za sklenitev dodatnih dogovorov z Unijo, pri tem pa upoštevata raznovrstna gospodarstva zalivskih držav, različen odziv teh držav na finančno krizo ter njihove odnose z drugimi trgovinskimi partnerji;

Energija

50.  pozdravlja pomembno sodelovanje med Unijo in njenimi sredozemskimi partnerji na področju energije, ki se je zdaj razširilo tudi na obnovljive vire energije; meni, da je treba spodbujati sinergije med vsemi tremi geografskimi območji v tem sektorju, v katerem je mogoče ugotoviti prekrivanje interesov, tehnoloških znanj in izkušenj, financiranja ter obilico virov (sonce, veter); pozdravlja vzpostavitev strokovne mreže Evropske unije in Sveta za sodelovanje v Zalivu o čisti energiji, ki je postala prednostnega pomena za države Sveta za sodelovanje v Zalivu;

51.  meni, da bi lahko, ob upoštevanju strateških, gospodarskih, političnih in kulturnih odnosov med zalivskimi državami in državami južnega Sredozemlja, a tudi naraščajočega vpliva zalivskih držav na sredozemske države, predvideli okrepljeno in strukturirano partnerstvo med Svetom za sodelovanje v Zalivu in Unijo za Sredozemlje, Evropska unija pa bi morala dejavno sodelovati pri spodbujanju takšnega projekta, koristnega za vse strani;

52.  izreka pohvalo za delo, ki ga je opravila skupina strokovnjakov za energijo EU–Svet za sodelovanje v Zalivu, zlasti na področju zemeljskega plina, energetske učinkovitosti in jedrske varnosti;

53.  ob upoštevanju izzivov podnebnih sprememb in naraščajoče porabe energije v obeh regijah poziva Komisijo, naj energetsko učinkovitost obravnava kot eno glavnih področij razvoja in naj okrepi sodelovanje na področju energetske učinkovitosti;

54.  priznava, da fosilna goriva trenutno zadovoljujejo večino potreb Evropske unije po energiji; ugotavlja pa, da bo na povpraševanje Unije po nafti v prihodnje vplivalo več dejavnikov, na primer energetska in podnebna politika Unije, stroški nabave, nestanovitnost cen in industrijski napredek (na primer v povezavi z energetsko učinkovitostjo in električno mobilnostjo), ki skupaj povzročajo dolgoletno negotovost glede povpraševanja v prihodnje in naložb v faze pred črpanjem nafte in po njem, povezanih s proizvodno zmogljivostjo;

55.  poziva k večji preglednosti podatkov o nafti in plinu v zvezi s prihodnjim scenarijem za ponudbe in povpraševanja, da se zagotovijo skupni interesi na predvidljivih naftnih trgih; zato pozdravlja skupno pobudo za podatke o nafti (Joint Oil Data Initiative);

56.  pozdravlja odločnost skupnega ministrskega sveta, da si bo prizadeval za okrepitev sodelovanja na področju okolja in podnebnih sprememb;

57.  priznava, da so prizadevanja Sveta za sodelovanje v Zalivu za povečanje potenciala zalog zemeljskega in utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) v skladu z željo Evropske unije po diverzifikaciji energetskih virov in oskrbovalnih poti; zaradi tega poudarja pomen povečevanja izvoza utekočinjenega zemeljskega plina v Unijo z vzpostavitvijo terminalov utekočinjenega zemeljskega plina v južnem koridorju, in z oblikovanjem mreže plinovodov s Svetom za sodelovanje v Zalivu, bodisi neposredno ali s priključitvijo na obstoječe in načrtovane plinovode, kot so AGP, Nabucco in ITGI;

58.  države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu spodbuja, naj s svojimi evropskimi partnerji še naprej razvijajo tehniko za utekočinjenje plina, da bi to tehniko bolje vključili v evropsko mešanico energetskih virov; poudarja, da bi Svet za sodelovanje v Zalivu utekočinjenje plina lahko uporabil tudi kot metodo, ki bi nadomestila emisije izgorevalnega plina v ozračje;

59.  poudarja, da ima Evropska unija priložnost vlagati v zmogljivosti za proizvodnjo energije Sveta za sodelovanje v Zalivu z uporabo najnovejših tehnologij na področju pridobivanja, prenosa in medsebojnega povezovanja; v zvezi s tem spodbuja prihodnje sodelovanje s posebnim poudarkom na povezovanju električnih omrežij in tehnologij inteligentnega omrežja;

Industrija in surovine

60.  poudarja pomen, ki ga ima vzpostavitev zanesljivega partnerstva med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu na področju uporabe surovin in dostopu do njih; je naklonjen oblikovanju odprtih trgov za blago in odpravi netarifnih ovir; pozdravlja že dosežene rezultate pri pogajanjih o prosti trgovini, da bi zagotovili varno in trajnostno oskrbo s surovinami;

61.  poziva k izvajanju skupnih ukrepov pri boju proti špekulaciji in nestanovitnosti cen surovin z izboljšanjem preglednosti in nadzora nad trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti; v zvezi s tem pozdravlja nedavni poziv organizacije OPEC za ostrejši nadzor nad zunajborznim poslovanjem ter ukrepe Francije, da bi se vprašanja špekulacij na področju surovin reševala v okviru skupine G-20;

Raziskave in razvoj ter inovacije

62.  poudarja, da je treba okrepiti dvostransko sodelovanje s Svetom za sodelovanje v Zalivu pri raziskovalnih in tehnoloških programih ter se zlasti osredotočiti na nove, na znanju temelječe industrije na področjih, kot so obnovljivi viri, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, naftni in plinski derivati, energetska učinkovitost in biomasa; poziva k začetku sodelovanja, ki bi vključevalo prenos tehnologij v povezavi z varno in trajno oskrbo s surovinami;

63.  zahteva, da Evropski raziskovalni svet in Evropski tehnološki inštitut okrepita sodelovanje s Svetom za sodelovanje v Zalivu, da bi spodbujali in nadaljevali znanstveni dialog ter sodelovanje med regijami tudi na tem področju;

Izobraževanje

64.  opozarja, da so države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu določile izobraževanje za nacionalno prednostno nalogo, saj obstajajo velike potrebe na področjih človeških virov (nezadosten učiteljski kader), vsebine usposabljanj (neprilagojenost razvoju trga dela), kakovosti programov (zastarele metode in didaktični pripomočki) in uporabe novih tehnologij; poziva, naj se dejavno podprejo prizadevanja organov, da bi odgovorili na te primanjkljaje, in naj se predlaga širokopotezno sodelovanje na področju visokošolskega, srednješolskega in osnovnošolskega izobraževanja, da se spodbudi večji dostop do izobraževanja za moške in ženske;

65.  poudarja, da bi moralo to sodelovanje predvideti tudi dodatno podporo programom za izmenjavo študentov, akademikov in strokovnjakov; obžaluje, da je program Erasmus Mundus skoraj neznan v celotni regiji, zlasti zaradi pomanjkanja informacij; pozdravlja pobude, ki so jih sprejele francoske, britanske in nemške univerze, da bi vzpostavile univerzitetna partnerstva in programe izmenjave; vendar opozarja, da so na tem področju Evropo prehitele Združene države in Azija; zahteva, da Komisija predvidi informativne dneve za promocijo poučevanja ter evropskega znanstvenega raziskovanja na terenu; vztraja, da so ti programi izmenjav namenjeni študentom, učiteljem, raziskovalcem, kot tudi upravnemu osebju, ob upoštevanju uravnoteženega zastopstva obeh spolov; meni, da je treba izvajati programe izmenjav za najmlajše in se osredotočiti na srednješolce in gimnazijce;

66.  pozdravlja projekt Al-Jisr o javni diplomaciji in ukrepe za osveščanje, ki se je, ob podpori Komisije, izkazal za izjemno koristnega; v zvezi s tem spodbuja službe visoke predstavnice/podpredsednice, naj preučijo možnosti za širitev dejavnosti javne diplomacije v regiji, kjer Unija še vedno ni jasno razumljena, mehanizmi za odpravo te pomanjkljivosti pa so omejeni; poudarja, da je treba razviti boljšo strategijo komuniciranja, vključno s potrebo po predstavitvi politik in stališč Unije v arabščini, da se pridobi pozornost širšega občinstva v regiji;

67.  poudarja, da se pomanjkanje programov sodelovanja med Unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu na področju medijev kaže v obliki pomanjkanja informacij; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za vključitev držav Sveta za sodelovanje v Zalivu v pospešeno sodelovanje na tem področju, da bi povečali prepoznavnost Unije na tem območju in spodbujali medsebojno razumevanje;

68.  meni, da je bistvenega pomena odpravljanje pomanjkljivosti v Evropi na področju raziskovanja in študij o zalivskih državah; spodbuja uvedbo sodobnih študijskih programov na univerzah, namenjenih temu delu arabskega sveta; meni, da je ravno tako treba nuditi študijske programe o Evropski uniji na univerzah v tej regiji;

o
o   o

69.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Sveta Evropske unije, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, sekretariatu Sveta za sodelovanje v Zalivu ter vladam in parlamentom držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu.

(1) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 83. (2) UL C 231, 17.9.1990, str. 216. (3) UL C 76 E, 27.3.2008, str. 100.