Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2008 (KOM(2010)0650) in delovnih dokumentov osebja Komisije, priloženih temu poročilu (SEK(2010)1437 in SEK(2010)1438),

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkaza prihodkov in odhodkov za osmi, deveti in deseti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2009 (KOM(2010)0402 – C7-0220/2010),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 29. aprila 2010 o finančnem upravljanju osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za leto 2009,

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskih razvojnih skladih (KOM(2010)0319),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Evropsko računsko sodišče pripravilo v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)(2),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES za zdravstvene storitve v Podsaharski Afriki,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 18/2009 o uspešnosti podpore ERS za regionalno gospodarsko povezovanje v Vzhodni in Zahodni Afriki,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 15. februarja 2011 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvajanja dejavnosti Evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2009 (05469/2011– C7-0050/2011, 05472/2011– C7-0049/2011, 05473/2011– C7-0048/2011),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000(3) in revidiranega v Luksemburgu dne 25. junija 2005(4),

–  ob upoštevanju sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj k Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj“)(5), spremenjenega s sklepom Sveta 2007/249/ES z dne 19. marca 2007(6),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi drugega finančnega protokola četrte konvencije AKP-ES(7),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010(9), ki je bila sprejeta k sklepom Parlamenta o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, zlasti njenih odstavkov 268 do274,

–  ob upoštevanju člena 276 Pogodbe ES in člena 319 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte Konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki se uporablja za deveti Evropski razvojni sklad(11),

–  ob upoštevanju člena 142 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju členov 76 in 77(3) ter Priloge VI Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A7-0140/2011),

1.  podeli Komisiji razrešnico glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2009;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 303, 9.11.2010, str. 243. (2) UL C 303, 9.11.2010, str. 253. (3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (4) UL L 287, 28.10.2005, str. 4. (5) UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1. (6) UL L 109, 26.4.2007, str. 33. (7) UL L 156, 29.5.1998, str. 108. (8) UL L 317, 15.12.2000, str. 355. (9) UL L 252, 25.9.2010, str. 39. (10) UL L 191, 7.7.1998, str. 53. (11) UL L 83, 1.4.2003, str. 1. (12) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2008 (KOM(2010)0650) in delovnih dokumentov osebja Komisije, priloženih temu poročilu (SEK(2010)1437 in SEK(2010)1438),

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkaza prihodkov in odhodkov za osmi, deveti in deseti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2009 (KOM(2010)0402 – C7-0220/2010),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 29. aprila 2010 o finančnem upravljanju osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za leto 2009,

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskih razvojnih skladih (KOM(2010)0319),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Evropsko računsko sodišče pripravilo v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)(2),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES za zdravstvene storitve v Podsaharski Afriki,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 18/2009 o uspešnosti podpore ERS za regionalno gospodarsko povezovanje v Vzhodni in Zahodni Afriki,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 15. februarja 2011 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvajanja dejavnosti Evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2009 (05469/2011– C7-0050/2011, 05472/2011– C7-0049/2011, 05473/2011– C7-0048/2011),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000(3) in revidiranega v Luksemburgu dne 25. junija 2005(4),

–  ob upoštevanju sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj k Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj“)(5), spremenjenega s sklepom Sveta 2007/249/ES z dne 19. marca 2007(6),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi drugega finančnega protokola četrte konvencije AKP-ES(7),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010(9), ki je bila sprejeta k sklepom Parlamenta o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, zlasti njenih odstavkov 268–274,

–  ob upoštevanju člena 276 Pogodbe ES in člena 319 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte Konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki se uporablja za deveti Evropski razvojni sklad(11),

–  ob upoštevanju člena 142 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju členov 76 in 77(3) ter Priloge VI Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A7-0140/2011),

1.  ugotavlja, da so končni letni računovodski izkazi osmega, devetega in desetega razvojnega sklada prikazani v razpredelnici 2 letnega poročila Računskega sodišča;

2.  odobri zaključek poslovnih knjig osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2009;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 303, 9.11.2010, str. 243. (2) UL C 303, 9.11.2010, str. 253. (3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (4) UL L 287, 28.10.2005, str. 4. (5) UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1. (6) UL L 109, 26.4.2007, str. 33. (7) UL L 156, 29.5.1998, str. 108. (8) UL L 317, 15.12.2000, str. 355. (9) UL L 252, 25.9.2010, str. 39. (10) UL L 191, 7.7.1998, str. 53. (11) UL L 83, 1.4.2003, str. 1. (12) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2008 (KOM(2010)0650) in delovnih dokumentov osebja Komisije, priloženih temu poročilu (SEK(2010)1437) in (SEK(2010)1438),

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkaza prihodkov in odhodkov za osmi, deveti in deseti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2009 (KOM(2010)0402 – C7-0220/2010),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 29. aprila 2010 o finančnem upravljanju osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za leto 2009,

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskih razvojnih skladih (KOM(2010)0319),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Evropsko računsko sodišče pripravilo v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)(2),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES za zdravstvene storitve v Podsaharski Afriki,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 18/2009 o uspešnosti podpore ERS za regionalno gospodarsko povezovanje v Vzhodni in Zahodni Afriki,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke za leto 2009 o investicijskem skladu,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 15. februarja 2011 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvajanja dejavnosti Evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2009 (05469/2011– C7-0050/2011, 05472/2011– C7-0049/2011, 05473/2011– C7-0048/2011),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000(3) in revidiranega v Luksemburgu dne 25. junija 2005(4),

–  ob upoštevanju sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj k Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj“)(5), spremenjenega s sklepom Sveta 2007/249/ES z dne 19. marca 2007(6),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi drugega finančnega protokola četrte konvencije AKP-ES(7),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010(9), ki je bila sprejeta k sklepom Parlamenta o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, zlasti njenih odstavkov 268 do274,

–  ob upoštevanju člena 276 Pogodbe ES in člena 319 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte Konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki se uporablja za deveti Evropski razvojni sklad(11),

–  ob upoštevanju člena 142 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju odgovorov Komisije in Evropske investicijske banke na vprašanja Odbora za proračunski nadzor 25. januarja 2011,

–  ob upoštevanju členov 76 in 77(3) ter Priloge VI Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A7-0140/2011),

A.  ker so Evropski razvojni skladi (ERS) najpomembnejši finančni instrument Evropske unije za razvojno sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami,

B.  ker kljub večkratnim zahtevam Parlamenta po vključitvi Evropskih razvojnih skladov v proračun ti še niso vključeni v splošni proračun Evropske unije in niso zajeti v splošni finančni uredbi, temveč se izvajajo v skladu s posebnimi finančnimi predpisi,

C.  ker se bo celoten znesek pomoči, ki se izvaja preko Evropskih razvojnih skladov, v prihodnjih letih precej povečal, saj je bil znesek pomoči Unije v okviru desetega razvojnega sklada za obdobje 2008–2013 določen v višini 22 682 000 000 EUR, kar pomeni 64-odstotno povečanje v primerjavi s finančnimi dodelitvami v okviru devetega razvojnega sklada; ker se je treba zavedati, da lahko pride do težav, povezanih z absorpcijskimi sposobnostmi, in je zato treba v celoti poznati ustrezne odhodke,

D.   ker je visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko 2. februarja 2011 Evropskemu parlamentu povedala, da je sosedska politika Unije odpovedala; ker zadnji dogodki v Severni Afriki kažejo, da kombinacija velikega povečanja prebivalstva in stagnacije gospodarstva zelo lahko pripelje do napetih razmer; ker ti dogodki kažejo, da taka povečanja prebivalstva terjajo uspešna gospodarstva in da so orodja politike ustrezna samo, če delujejo na terenu in prinašajo pozitivne spremembe,

1.  opominja, da Evropski razvojni sklad (22 682 000 000 EUR za sedanji, deseti razvojni sklad za obdobje 2008-2013) ni vključen v proračun Unije, je pa glavni instrument Unije za nudenje razvojne pomoči prebivalstvu afriških, karibskih in pacifiških držav ter čezmorskih držav in ozemelj; upošteva, da Evropski razvojni sklad sestavlja več instrumentov: donacije, s katerimi upravlja Komisija, tvegani kapital in posojila zasebnemu sektorju, s katerimi upravlja Evropska investicijska banka prek investicijskega sklada, in mehanizem FLEX, ki je namenjen blažitvi negativnih posledic nestabilnih prihodkov od izvoza;

Vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun

2.  znova izraža podporo vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun, saj bodo tako okrepljeni demokratični nadzor, odgovornost in preglednost financiranja, politika Unije v zvezi z državami AKP pa bo postala bolj skladna;

3.  opozarja na zavezo, ki jo je sprejela Komisija, da bo med pogovori o naslednjem finančnem okviru predlagala vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije in da bo o tej pobudi v polni meri obveščala Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor; vendar vztraja na tem, da vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije ne sme voditi do kakršnih koli splošnih zmanjšanj porabe za razvoj glede dveh tekočih instrumentov financiranja;

4.  poziva Svet in države članice, naj se na predlog Komisije pozitivno odzovejo in naj pristanejo na to, da bo Evropski razvojni sklad od leta 2014 dalje popolnoma vključen v proračun Unije kot del naslednjega finančnega okvira; meni, da bi to morali storiti že mnogo prej in da bi do vključitve Evropskega razvojnega sklada v proračun moralo priti čim hitreje;

Prednostne razvojne naloge

5.  opozarja na zavezo Komisije(13), s katero želi ta zagotoviti, da bi se kot orientacijska vrednost 20 % pomoči, ki je dodeljena v okviru njenega instrumenta razvojnega sodelovanja, namenilo osnovnemu in srednješolskemu izobraževanju ter osnovnemu zdravstvu; zahteva, da se pri poročanju o Evropskih razvojnih skladih uporablja enaka vrednost; poziva Komisijo, naj nameni prednost krepitvi zdravstvenega sistema z osredotočenjem na najrevnejše, izboljšanju kakovosti učenja in pomoči pri oblikovanju okvira politike, ki daje prednost revnim in upošteva potrebe spolov; poziva Komisijo, naj v polni meri upošteva priporočila, ki jih je Računsko sodišče podalo v svojih posebnih poročilih št. 10/2008 in 12/2010; poziva Komisijo, naj v prihodnje ta delež poveča na 25 %; poziva Komisijo, naj se bolj posveti zdravju mater in opozarja na pomen izobraževanja in ozaveščenosti o spolnem in reproduktivnem zdravju kot sestavnem delu načrta varovanja zdravja žensk, saj je to razvojni cilj tisočletja, pri katerem je napredek najpočasnejši;

6.  pozdravlja rekordni znesek prevzetih obveznosti v letu 2009; izraža zadovoljstvo tudi zaradi nekaterih drugih izboljšav, ki jih je Komisija uvedla pri upravljanju Evropskega razvojnega sklada, kar vključuje okrepitev računovodskega okolja (nov sistem na podlagi nastanka poslovnega dogodka), boljše smernice za proračunsko podporo šibkih držav ter učinkovitejše, uspešnejše in strožje spremljanje zunanjih revizij; vendar priznava, da potrebujejo predvsem šibke države bolje opredeljeno strategijo in da je treba večjo pozornost nameniti posebnim sektorjem njihovih gospodarstev;

7.  znova poudarja, da bi se moral deseti razvojni sklad osredotočiti na omejeno število sektorjev, ki bi vključevali nevladne organizacije, ki so uspešne na lokalni ravni in se ustrezno pregledujejo, da se preprečijo negativni učinki podvajanja ciljev; poziva Komisijo, naj izkoristi sodelovanje lokalnih in evropskih nevladnih organizacij na podlagi njihovih zaslug, zlasti če nevladne in mednarodne organizacije (večdonatorski skladi) projekte in programe upravljajo bolj učinkovito in z manj stroški kot Komisija in če so plod njihovih dejavnosti projekti, ki ostajajo trajnostni tudi po izteku finančne podpore; poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži jasne podatke o sestavi lastnih sredstev nevladnih organizacij za posamezne projekte, ki se delno financirajo iz Evropskega razvojnega sklada, delno pa jih financirajo nevladne organizacije same;

8.  poudarja, da mora biti mehanizem razvojne pomoči namenjen tudi spodbujanju ustvarjanja bogastva in podpori malih in srednjih podjetij, saj je ustvarjanje bogastva še vedno bistveno orodje za zmanjševanje revščine; opominja, da naj bi države v razvoju letno izgubile približno 800 000 000 000 EUR zaradi nezakonitih tokov kapitala, preprečevanje tega pa bi bilo lahko odločilno za zmanjševanje revščine in doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

Finančno upravljanje evropskih razvojnih skladov

9.  ugotavlja, da so po mnenju Računskega sodišča v poročilu Komisije o finančnem upravljanju osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za leto 2009 „točno opisani doseganje operativnih ciljev Komisije za proračunsko leto (zlasti pri finančnem izvajanju in dejavnostih kontroliranja)“, in to kljub negativnim posledicam gospodarske krize, ki je prizadela veliko število držav v razvoju;

10.  vendar obžaluje, da je bil odziv Komisije na pripombe Računskega sodišča v številnih primerih neustrezen (med drugim bi bilo treba bolje podpreti upravljanje izvajalskih organizacij, predhodne preglede bi bilo treba izboljšati tako, da se večja pozornost nameni ključnim tveganjem, delovanje sistema revizije CRIS pa bi bilo treba razviti tako, da bi omogočili učinkovitejše spremljanje revizije); poudarja, da je za organ, ki podeljuje razrešnico, pomemben element odgovornosti ta, kako se Komisija odziva na priporočila Računskega sodišča; zato poziva Komisijo, naj pristojne odbore Parlamenta obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za odpravo pomanjkljivosti, na katere je opozorilo Računsko sodišče;

11.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo zlasti glede postopkov javnih naročil(14), predhodne kontrole v delegacijah(15) in sistemov notranje kontrole partnerskih držav(16), ter poziva Komisijo, naj dejavno nadaljuje in razširi obstoječe programe za usposabljanje osebja, ki dela v delegacijah in v uradih nacionalnih odredbodajalcev;

12.  ugotavlja, da se izjava Računskega sodišča o zanesljivosti ne nanaša na sredstva iz devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada, s katerimi upravlja Evropska investicijska banka in je zanje odgovorna(17); meni, da je zaradi političnih razlogov in vprašanja odgovornosti nezaželeno, da investicijski sklad ni zajet v izjavi Računskega sodišča o zanesljivosti ali v postopku Parlamenta za razrešnico, ter izraža strinjanje z Računskim sodiščem, da te določbe omejujejo pooblastila Parlamenta glede razrešnice, zlasti če upoštevamo, da se sredstva Evropskega razvojnega sklada črpajo iz javnih sredstev, ki jih prispevajo evropski davkoplačevalci in ne finančni trgi;

13.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da dokončni letni računovodski izkazi osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada v vseh pomembnih vidikih pravilno predstavljajo finančno stanje Evropskih razvojnih skladov na dan 31. decembra 2009; vendarle ugotavlja, da Računsko sodišče opozarja na podcenjen znesek garancij, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, in na precenjen znesek garancij za zadržane zneske, ki je bil razkrit v opombah k računovodskim izkazom; poziva Komisijo, naj te pomanjkljivosti nemudoma odpravi;

14.  ugotavlja, da je bil ob koncu leta 2009 v računovodskih izkazih o tekočem znesku garancij, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, naveden znesek 413 600 000 EUR, ki je bil podcenjen za 82 300 000EUR ali 19,9 %; nadalje ugotavlja, da je znesek garancij za zadržane zneske glede računovodskih izkazov znašal 186 200 000 EUR in je bil precenjen za 58 400 000EUR ali 31,4 %; poziva Komisijo, naj za vsak primer posebej pojasni, zakaj je v računovodskih izkazih prišlo do podcenjenih ali precenjenih zneskov;

Računovodski sistem Evropskih razvojnih skladov

15.  pozdravlja uvedbo novega informacijskega sistema računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka (ABAC-EDF) februarja 2009 in izpostavlja dejstvo, da so bili računovodski izkazi Evropskih razvojnih skladov za leto 2009 prvi, ki so bili pripravljeni s tem sistemom; ugotavlja, da se je z novim računovodskim sistemom zmanjšalo število potrebnih ročnih popravkov in izboljšalo računovodsko okolje;

16.  ugotavlja, da je urad EuropeAid pri naknadnih pregledih ugotovil povečano pogostost napak pri kodiranju (vrsta pogodbe, datum začetka in konca veljavnosti pogodbe); vendar opominja, da so konec leta 2009 osrednje službe urada EuropeAid ustanovile oddelek za nadzor nad kakovostjo podatkov, vnesenih v sistem CRIS, ki naj bi še dodatno okrepil zanesljivost podatkov, uporabljenih za pripravo letnih računovodskih izkazov; želi, da bi se ga obveščalo o tem, kakšen napredek bo dosežen na tem področju;

Pravilnost transakcij

17.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki, obveznosti in plačila, povezani z izkazi osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za leto, ki se je končalo 31. decembra 2009, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni (izjava o zanesljivosti, odstavek VIII); vendar obžaluje, da je moralo Računsko sodišče opozoriti na veliko pogostost količinsko neopredeljivih napak, ki vplivajo na obveznosti in plačila, čeprav niso vključene v oceno skupne napake; opozarja na oceno Računskega sodišča, da so nadzorni in kontrolni sistemi EuropeAid, kljub temu, da so se z leti zelo izboljšali, kot celota še vedno le delno uspešni; zato od Komisije pričakuje redno nadaljnje ukrepanje in zahteva poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti za odpravo omenjenih težav;

18.  ugotavlja, da so se odkrite napake nanašale na skladnost s pravili za razpise, z zakonsko predpisanimi roki za podpis pogodb in z določbami o obveznih garancijah; ugotavlja, da je Računsko sodišče v zvezi z obveznostmi za proračunsko podporo ugotovilo, da je EuropeAid, glede na dinamično razlago Komisije, kar zadeva sporazum iz Cotonouja(18), deloval skladno z zahtevami sporazuma; je seznanjen z dejstvom, da po navedbah Komisije nobeno plačilo ni bilo opravljeno brez finančnih jamstev;

19.  ugotavlja, da so bile najpogostejše vrste količinsko opredeljivih napak, odkritih pri plačilih za projekte, sledeče: (a) točnost: napake v izračunih; (b) nastanek: ni računov ali drugih dokazil za opravljene storitve ali dobavljeno blago; (c) upravičenost: odhodki so nastali zunaj obdobja izvajanja ali pa so se nanašali na postavke, ki niso bile predvidene v pogodbi, neupravičena plačila DDV ali neizvršitev predpisanih kazni; ugotavlja, da so se količinsko neopredeljive napake večinoma nanašale na neizpolnjevanje veljavnih pravil za bančne garancije in na nepravilne izračune predplačil, ki jih povrnejo izvajalci; vendar je seznanjen s pripombo Komisije, ki je dejala, da so bile vse napake pri izračunih predplačil popravljene pred iztekom pogodb; kljub temu poziva Komisijo, naj poostri predhodne preglede, da bi se izognili tej vrsti napak in morebitnim izgubam, ki so posledica neskladnosti s pravili o bančnih garancijah;

Nadzor izvajalskih organizacij

20.  pozdravlja prizadevanja EuropeAid in delegacij za odpravo različnih pomanjkljivosti v finančnih postopkih in kontrolah izvajalskih organizacij, nadzornikov in nacionalnih odredbodajalcev; poziva EuropeAid, naj okrepi prizadevanja na tem področju; prav tako opozarja na priporočila Računskega sodišča, da bi si moral EuropeAid še bolj prizadevati, da delegacije evidentirajo podatke v reviziji CRIS celovito in pravočasno(19);

21.  je zelo zaskrbljen nad ugotovitvijo Računskega sodišča, da sta bila spremljanje in nadzor, ki so ju izvajale delegacije, le delno uspešna; obžaluje premajhne zmogljivosti večine nacionalnih odredbodajalcev v državah upravičenkah, zaradi česar prihaja do slabo dokumentiranih in neuspešnih pregledov, ter pomanjkljivosti v finančnih postopkih in kontrolah, ki so jih vzpostavili izvajalske organizacije in nadzorniki; se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da imajo delegacije omejena sredstva, kar pogosto omejuje njihovo sposobnost za izvedbo nekaterih dejavnosti; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava brez odlašanja;

Posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2009

22.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2009 o uspešnosti podpore ERS za regionalno gospodarsko povezovanje v Vzhodni in Zahodni Afriki in podrobno analizo, ki jo je opravilo Računsko sodišče in obžaluje, da so se pri tem pokazali nezadovoljivi rezultati; kljub temu poudarja, da je zaskrbljen, ker se strategiji Komisije za regionalno in nacionalno sodelovanje ne dopolnjujeta in opozarja, da je uskladitev teh dveh strategij nujno potrebna za povečanje učinkovitosti zagotovljene pomoči;

23.  je zelo zaskrbljen zaradi nezadostne absorpcijske sposobnosti regionalnih organizacij; poziva Komisijo, naj v vmesnem pregledu regionalnih strategij, predvidenem v prvi polovici leta 2011, upošteva razmere na področju regionalnega sodelovanja in posebno pozornost posveti možnosti spremembe dodeljenih sredstev;

24.  kljub temu meni, da je nesprejemljivo, da Računsko sodišče zaradi pomanjkljivega poročanja „ni moglo oceniti“ številnih financiranih projektov;

25.  meni, da bi Unijo v vseh regionalnih organizacijah moral zastopati posebej imenovani vodja delegacije in da bi delegacije Unije morale imeti pooblastila za razpravo o članstvu v različnih regionalnih združenjih;

26.  izpostavlja, da je Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu št. 18/2009 učinke pomoči Evropskega razvojnega sklada za regionalno gospodarsko povezovanje v Vzhodni in Zahodni Afriki, kateri je namenjen velik del, namreč več kot 50 % sredstev za regionalne programe Evropskega razvojnega sklada, ocenilo kot samo pogojno učinkovite; poziva Komisijo, naj pred začetkom postopka razrešnice za leto 2010 Parlament obvesti o ukrepih, sprejetih v odgovor na zahteve, ki jih je Parlament izrekel v svoji resoluciji z dne 5. maja 2010(20), sprejeti k sklepom Parlamenta o razrešnici glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada; prav tako bi bil vesel celotnega pregleda, iz katerega bi bilo razvidno, kateri od teh ukrepov v zadevnih regijah je bil uspešno izveden;

27.  priznava, da regionalno gospodarsko sodelovanje lahko ustvarja rast in delovna mesta v državah v razvoju ter s tem prispeva k zmanjšanju revščine; zato pozdravlja dejstvo, da se je financiranje iz Evropskega razvojnega sklada na tem področju v obravnavanem proračunskem obdobju povečalo za več kot dvakrat;

28.  obžaluje, da podpora Evropskega razvojnega sklada regionalnemu povezovanju še vedno ni popolnoma učinkovita, zlasti zaradi pomanjkanja zmogljivosti afriških organov, prekrivanja članstva afriških regionalnih gospodarskih organizacij, kar vodi k podvajanju dela in razpršitvi virov, pa tudi zaradi neustrezne podpore in usklajevanja delegacij Komisije, kar je predvsem posledica pomanjkanja sredstev;

29.  v skladu s tem poziva Komisijo, naj okrepi razvoj zmogljivosti regionalnih gospodarskih organizacij in institucij Vzhodne in Zahodne Afrike, kar vključuje tudi podporo za nacionalne parlamente in lokalno civilno družbo, ter naj spodbuja konvergenco med regionalnimi bloki zaradi postopne odprave prekrivanja članstva, hkrati pa naj poskrbi za to, da se upošteva odgovornost partnerskih držav za ta proces;

30.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj delegacijam Unije zagotovita več sredstev in jim tako omogočita učinkovitejše upravljanje procesov regionalnega povezovanja, prav tako naj zagotovita boljše usklajevanje in večjo doslednost med regionalnimi in nacionalnimi programi;

31.  vztraja, da Unija ne bi smela izvajati pritiska na afriške države, da bi čim prej podpisale sporazume o gospodarskem partnerstvu ali privolile v to, da bi sporazumi obravnavali več vprašanj, kot si same želijo, in da Unija ne bi smela ogrožati obstoječih regionalnih skupin s podpisovanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu s posameznimi državami;

32.  vztraja, da bi morala biti dodeljena sredstva za majhne države, zlasti najmanj razvite, bolj osredotočena na trajnostni gospodarski razvoj, na primer prek mehanizmov za ustvarjanje bogastva, da se zmanjša odvisnost od regionalnih gospodarskih „velikanov“, kot sta Nigerija in zahodna Afrika; poziva Komisijo, naj še najprej financira regionalne programe, ki se sicer imenujejo tudi programi znotraj držav AKP in vključujejo več ali vse države v posamezni regiji;

Uporaba obresti

33.  se ne strinja z uporabo obresti, ki so se natekle na zakladniških računih Evropskega razvojnega sklada (vključno s prenesenimi sredstvi iz obdobja 2001-2007), ki naj bi po ocenah znašale 34 000 000 EUR, za izdatke za plače, ampak meni, da smejo biti uporabljene le za izdatke za projekte in programe; zahteva od Komisije, naj pojasni, kakšna je bila politika v preteklosti, in po potrebi brez odlašanja poda predloge za spremembo veljavnih predpisov v skladu s tem načelom,

Proračunska podpora

34.  opominja, da se ocena Parlamenta glede proračunske podpore ne bi smela osredotočati samo na tveganja, ampak tudi na koristi, kakor tudi na tveganja in prednosti drugačne dodelitve pomoči; poziva Komisijo, naj zagotovi podatke o primerih, v katerih so bili zastavljeni cilji proračunske podpore doseženi, in v katerih državah prejemnicah je prišlo do posebnih težav;

35.  se zaveda, da je proračunska podpora kontroverzno razvojno orodje, saj omogoča nizke transakcijske stroške, povečano lastništvo in okrepljen dialog med partnerji in donatorji, hkrati pa je z njo povezano tveganje napačnih dodelitev in neželene porabe sredstev, če se upravljanje javnih financ v državah prejemnicah izkaže za premalo pregledno, odgovorno in učinkovito; poudarja, da proračunska podpora ni vedno pravi odgovor in se nanjo ne sme gledati kot na edino rešitev;

36.  opominja, da je v skladu s členom 25 (1)(b) Uredbe (ES) št. 1905/2006(21) proračunska podpora lahko dodeljena, če partnerska država z javnimi izdatki upravlja dovolj pregledno, zanesljivo in uspešno; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost, da bi zaradi „dinamične“ razlage, ki jo je Komisija podala v zvezi z merili upravičenosti, lahko prišlo do neučinkovite in neuspešne javne porabe; poziva Komisijo k nadaljnjim prizadevanjem, da bi ustrezno utemeljila svoje sklepe v zvezi z upravičenostjo do proračunske podpore in da bi vsi sporazumi o financiranju zagotavljali izčrpno in jasno osnovo za oceno spoštovanja plačilnih pogojev;

37.  obžaluje številne napake pri izplačilih proračunske podpore (35 %); znova poziva k preglednejšim in objektivnejšim merilom za upravičenost do proračunske podpore ter podpira priporočilo Računskega sodišča Komisiji, naj „jasno opredeli kazalnike, cilje, metode izračuna in vire za preverjanje“(22); poziva Komisijo, naj okrepi revizije ter nadzorne in kontrolne sisteme ter naj spremlja in poroča o obsegu izpolnjevanja teh meril v skladu z določbami člena 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 1905/2006;

38.  pozdravlja objavo zelene knjige o prihodnosti proračunske podpore EU za tretje države (KOM(2010)0586), vendar obžaluje, da Komisija kljub predhodnim pozivom Parlamenta ni oblikovala letnega poročila o uporabi proračunske podpore, ki bi vključevalo koristne, celostne, zanesljive, analitične in ovrednotene informacije o načrtovani in izplačani proračunski podpori, doseganju pričakovanih rezultatov, ki so bili določeni v ciljih donatorjev in v strategijah držav, obstoju in kakovosti dopolnilnih pogojev, učinkovitosti dialoga, stanju uskladitve donacij, izvedenem dopolnilnem zagotavljanju zmogljivosti in učinku le-tega, izboljšanju sistemov držav, odgovornosti institucij, institucijah upravljanja javnih financ ter institucijah za spremljanje in ocenjevanje, znesku in stopnji nepravilnih odhodkov in o analizi tipologije nepravilnosti, ki so bile ugotovljene med kontrolami in revizijami (sistemske in nesistemske);

39.  poudarja, da je vloga Parlamenta pri proračunski podpori zagotoviti, da Komisija prevzame odgovornost za rezultate porabe, in da je proračunska podpora instrument pomoči, ki zahteva drugačen način nadzora, in sicer prehod z golega nadzora nad vloženimi viri na preverjanje rezultatov v primerjavi s kazalniki, s čimer bi zagotovili, da bodo sredstva pomoči koristila prebivalstvu države prejemnice;

40.  meni, da bi morala Komisija pri reviziji smernic o proračunski podpori posebno pozornost nameniti nadzornim in kontrolnim sistemom; pričakuje, da bo Komisija okrepila nadzor in letno poročanje o skladnosti z merili upravičenosti; ponovno opozarja, da morajo biti projekti razvijanja zmogljivosti v okviru dejavnosti proračunske podpore podvrženi enakemu nadzornemu in kontrolnemu sistemu kot vsi drugi projekti, kjer se opravlja revizija;

41.  izpostavlja pomembno povečanje deleža, ki se v kumulativnih sklepih o financiranju nanaša na proračunsko podporo in strukturno prilagoditev v desetem Evropskem razvojnem skladu, v primerjavi z osmim in devetim Evropskim razvojnim skladom; izraža zaskrbljenost nad tem razvojem dogodkov;

42.  opozarja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu o Evropskem razvojnem skladu za proračunsko leto 2009 ugotovilo, da je bilo pri plačilih za proračunsko podporo veliko število količinsko neopredeljivih napak in da v poročilih delegacij o oceni upravljanja javnih financ niso bila pojasnjena merila za oceno napredka […], dosežen napredek in razlogi, zakaj program reforme morda ni bil izveden po načrtu vlade prejemnice(23); vztraja, naj Komisija plačila proračunske podpore ocenjuje še strožje in v prihodnje racionalizira postopke izplačil;

43.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v posebnih pogojih za spremenljive tranše, ki temeljijo na uspešnosti, jasno določeni kazalniki, cilji, metode izračuna in viri za preverjanje ter da bodo poročila delegacij vsebovala strukturiran in formaliziran prikaz napredka pri upravljanju javnih financ, tako da bodo v njih jasno navedena merila za oceno napredka, dosežen napredek in razlogi, zakaj program reforme morda ni bil izveden po načrtu;

44.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za boj proti korupciji v državah prejemnicah, in sicer prek vzdrževanja tesnega dialoga o vprašanjih korupcije s partnerskimi vladami in naj s proaktivnim delovanjem zagotovi vzpostavitev ustreznih sistemov in razpoložljivost sankcij, če je to potrebno; meni, da je treba ponovno razmisliti o zagotovitvi sredstev, če sodelovanje ni obojestransko in če ni možno dobiti nobenega zagotovila glede osnovne učinkovitosti sistemov za obravnavo korupcije;

45.  ponavlja svoje stališče, da je sodelovanje nacionalnih parlamentov, civilne družbe in lokalnih organov v partnerskih državah nujno potrebno za doseganje resnične odgovornosti za proces, in poziva Komisijo, naj stori vse za izboljšanje dialoga s temi organi v vseh fazah postopka načrtovanja;

46.  poziva Komisijo, naj partnerskim državam pomaga pri razvoju zmogljivosti za parlamentarni nadzor in revizije ter pri vključitvi nacionalnih parlamentov in lokalnih partnerjev civilne družbe k pripravi nacionalnih razvojnih strategij;

47.  poziva svoje pristojne odbore, naj vzpostavijo neposredne stike s sestrskimi odbori iz parlamentov afriških, karibskih in pacifiških držav prejemnic, da se spodbudi in podpre njihova vloga pri zagotavljanju učinkovitosti podpore s parlamentarnimi nadzornimi dejavnostmi;

48.  poziva Komisijo, naj v tretjih državah zagotovi večjo prepoznavnost dejavnosti, ki se financirajo s sredstvi Unije;

Javna izjava držav upravičenk

49.  potrjuje svoje prepričanje, da bi morali biti na splošno razvojna pomoč in zlasti proračunska podpora vezani tudi na predhodno izjavo o razkritju, ki jo izda vlada države prejemnice in jo podpiše njen finančni minister, o izbranih vprašanjih, ki vplivajo na strukturo upravljanja in odgovornosti vsake države prejemnice;

Človeški viri

50.  izraža izjemno zaskrbljenost, ker se število prostih delovnih mest v delegacijah v tretjih državah obravnava kot „kritično tveganje“(24) in ker kadrovske omejitve, pomanjkanje osebja in velike menjave uslužbencev Komisijo precej ovirajo pri učinkovitem izvrševanju sredstev iz Evropskega razvojnega sklada, zlasti kar zadeva vodenje projektov, usposabljanje, spremljanje ter zanesljive in pravočasne revizije; zato pričakuje, da bo Evropska služba za zunanje delovanje določila kot svojo prednostno nalogo, da se vsem delegacijam zagotovi ustrezna raven kvalificiranega osebja, zlasti strokovnjakov na področju razvoja;

EuropeAid

51.  obžaluje, da je Računsko sodišče kljub ugotovitvi, da so bile predhodne kontrole, ki jih izvajajo odredbodajalci v osrednjih službah EuropeAid, uspešne, prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi EuropeAid le delno uspešno zagotavljali pravilnost plačil;

52.  opominja Komisijo, da bi moral EuropeAid:

–  v okviru načrtovanega pregleda svoje skupne nadzorne strategije razviti ključni kazalnik ocenjenega finančnega učinka napak, ki so ostale tudi po izvedbi vseh kontrol;

–  v okviru tega pregleda oceniti stroškovno učinkovitost različnih kontrol, zlasti sistema naknadnih kontrol transakcij, in preučiti ustreznost in izvedljivost letnih revizij reprezentativnega statističnega vzorca zaključenih projektov;

–  v zvezi s proračunsko podporo zagotoviti, da bodo jasno opredeljena posebna merila za plačila in da bodo poročila delegacij vsebovala strukturiran in formaliziran prikaz napredka pri upravljanju javnih financ;

Sklad za spodbujanje naložb

53.  toplo pozdravlja dejstvo, da je Evropska investicijska banka v postopku razrešnice za proračunsko leto 2009 Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor prvič predstavila letno poročilo o izvajanju investicijskega sklada in na pisna in ustna vprašanja poslancev podala obsežne odgovore; poziva Evropsko investicijsko banko, naj z odborom Parlamenta, ki bo pristojen za postopek razrešnice v prihodnjih letih, sklene okvirni sporazum, med drugim glede informacij, ki naj jih posreduje;

54.  pričakuje potrditev Evropske investicijske banke, da med projekti, ki jih financira, in tistimi, ki jih financira Komisija, ne prihaja do podvajanj, in meni, da so nujno potrebne precejšnje izboljšave pri usklajevanju med Komisijo in Evropsko investicijsko banko, kot je to pred Odborom za proračunski nadzor 25. januarja 2011 dejal generalni direktor EIB za operacije zunaj Evropske unije; se sprašuje, ali naj se osebje Evropske investicijske banke napoti v delegacije Unije; pričakuje, da bo do konca septembra 2011 od obeh institucij prejel skupno poročilo o okrepitvi njunega sodelovanja in o dogovorjenih postopkih, vključno z analizo morebitne potrebe po napotitvi osebja Evropske investicijske banke v delegacije;

55.  poziva Evropsko investicijsko banko, naj izvede skrbni pregled in pred odobritvijo projektov preveri, ali je na lokalni ravni potekalo ustrezno javno posvetovanje o razvojnih vidikih projektov, kritih z jamstvi EU, med drugim o uspešnosti finančnih posrednikov pri uporabi posojil, ki jih je v skladu s temi vidiki odobrila Evropska investicijska banka; meni, da bi morala Evropska investicijska banka pri posojilih državam v razvoju izvajati stroge in obsežne skrbne preglede v skladu s standardnimi postopki, ki izhajajo iz najboljše mednarodne prakse na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma;

56.  znova poziva Evropsko investicijsko banko, naj se osredotoči na poročanje o rezultatih in naj predloži popolne, zadevne in objektivne informacije o izidih, postavljenih in doseženih ciljih, razlogih za možne nepravilnosti in izvedenih ocenah ter povzetek rezultatov ocenjevanja;

57.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska investicijska banka zdaj očitno bolj osredotočena na poročanje o rezultatih in da bo v letnem poročilu o investicijskem skladu za leto 2010, ki je v zaključni fazi, v primerjavi z letom 2009 namenjeno več pozornosti rezultatom; kot pozitiven korak ocenjuje sedanja prizadevanja Evropske investicijske banke za oblikovanje kazalnikov razvojnega uspeha, ki naj bi se začeli uporabljati v drugi polovici leta 2011;

58.  pričakuje, da bo prihodnje letno poročilo Evropske investicijske banke manj teoretično in bolj praktično, zlasti kar zadeva rezultate, ki so bili doseženi pri različnih programih, in ukrepe, ki so bili financirani iz investicijskega sklada;

59.  poziva Evropsko investicijsko banko, naj Parlamentu posreduje dodatne informacije v zvezi s črnim seznamom goljufov, pri čemer naj se kot običajno zaščiti zaupnost primerov, ki so v teku; pozdravlja namero Evropske investicijske banke, da ustanovi enoto za boj proti goljufijam, in pričakuje, da bo redno seznanjen z napredkom na tem področju;

60.  je presenečen nad izjavo Evropske investicijske banke, v kateri je odkril, da v okviru njenih programov investicijskega sklada ne prihaja do nobenih goljufij;

61.  meni, da je nujno treba izvesti obsežno revizijo vseh projektov v državah v razvoju, ki jih financira Evropska investicijska banka, pri čemer revizija ne sme biti omejena le na glavne projekte, ampak tudi na vsa proračunska sredstva in garancije, ki jih mora Evropska investicijska banka odpisati;

62.  poziva Komisijo, naj tesno spremlja in nadzira izvajanje investicijskega sklada, da bi zagotovila izpolnjevanje ciljev, ki jih ima kot razvojni instrument, in naj o svojih ugotovitvah redno obvešča Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor.

(1) UL C 303, 9.11.2010, str. 243. (2) UL C 303, 9.11.2010, str. 253. (3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (4) UL L 287, 28.10.2005, str. 4. (5) UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1. (6) UL L 109, 26.4.2007, str. 33. (7) UL L 156, 29.5.1998, str. 108. (8) UL L 317, 15.12.2000, str. 355. (9) UL L 252, 25.9.2010, str. 39. (10) UL L 191, 7.7.1998, str. 53. (11) UL L 83, 1.4.2003, str. 1. (12) UL L 78, 19.3.2008, str. 1. (13) Izjava Komisije o upravičenosti do uradne razvojne pomoči, člen 5, Priloga k sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu z dne 24. oktobra 2006 (KOM(2006)0628). (14) Odstavek IX, Letno poročilo Računskega sodišča 2009 o Evropskih razvojnih skladih. (15) Točka 30, Letno poročilo Računskega sodišča 2009 o Evropskih razvojnih skladih. (16) Točka 5, Letno poročilo Računskega sodišča 2009 o Evropskih razvojnih skladih. (17) Točka 3, Letno poročilo Računskega sodišča 2009 o Evropskih razvojnih skladih. (18) Točki 28 in 29 Posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2005 o proračunski pomoči ERS državam AKP (UL C 249, 7.10.2005, str. 1). (19) Točka 54, Letno poročilo Računskega sodišča 2009 o Evropskih razvojnih skladih. (20) UL L 252, 25.9.2010, str. 109. (21) Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41). (22) Točka 55, Letno poročilo Računskega sodišča 2009 o Evropskih razvojnih skladih. (23) Točka 25, Letno poročilo Računskega sodišča 2009 o Evropskih razvojnih skladih. (24) Točka 40, Letno poročilo Računskega sodišča 2009 o Evropskih razvojnih skladih.