Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2109(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0217/2011

Predložena besedila :

A7-0217/2011

Razprave :

PV 04/07/2011 - 27
CRE 04/07/2011 - 27

Glasovanja :

PV 05/07/2011 - 7.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0307

Sprejeta besedila
PDF 301kWORD 88k
Torek, 5. julij 2011 - Strasbourg
Bolj učinkovit in pošten maloprodajni trg
P7_TA(2011)0307A7-0217/2011

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2011 o bolj učinkovitem in poštenem maloprodajnem trgu (2010/2109(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 5. julija 2010 z naslovom „Spremljanje trga za trgovino in distribucijo – za učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo do leta 2020“ (KOM(2010)0355) in njenega spremljajočega delovnega dokumenta o maloprodajnih storitvah na notranjem trgu (SEK(2010)0807),

–  ob upoštevanju odzivov na javno posvetovanje Komisije o spremljanju trga za trgovino in distribucijo (ki je potekalo od 5. julija do 10. septembra 2010),

–  ob upoštevanju okrogle mize o bolj učinkovitem in poštenem maloprodajnem trgu za podjetja in potrošnike, ki jo je 25. januarja 2011 pripravil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. januarja 2011 o poročilu z naslovom „Spremljanje trga za trgovino in distribucijo – za učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo do leta 2020“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj v novo rast“ (KOM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „K aktu za enotni trg – za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo: 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (KOM(2010)0608),

–  ob upoštevanju poročila profesorja Maria Montija z dne 9. maja 2010 z naslovom „Nova strategija za enotni trg“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2010 o aktu za enotni trg,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2010 o pametni pravni ureditvi v Evropski uniji (KOM(2010)0543),

–  ob upoštevanju četrte izdaje pregleda stanja potrošniških trgov „Zagotavljanje učinkovitosti trgov v korist potrošnikov“ (jesenska izdaja, oktober 2010) in njegove pete izdaje „Potrošniki doma na enotnem trgu“ (spomladanska izdaja, marec 2011),

–  ob upoštevanju 21. izdaje pregleda stanja notranjega trga, objavljene 23. septembra 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi (KOM(2009)0591),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male – akt za mala podjetja za Evropo“ (KOM(2008)0394),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93(3),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(5),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 23. junija 2011 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potrošnikov(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za podjetja in rast(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za Evropejce(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2010 o prihodnosti evropske standardizacije(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o pregledu stanja notranjega trga(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o mreži SOLVIT(16),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 19. februarja 2008 o preiskavi in odpravi zlorabe moči velikih supermarketov, delujočih v Evropski uniji(17),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0217/2011),

A.  ker je val protekcionizma, ki je zajel vso Evropo, skrb zbujajoč,

B.  ker je treba realnemu gospodarstvu povrniti osrednje mesto na političnem programu, da bi v celoti izkoristili potencial notranjega trga,

C.  ker je maloprodajni trg bistveni del naše zaveze za ponovni zagon enotnega trga,

D.  ker lahko maloprodajni trg kot največji porabnik energije in proizvajalec odpadkov bistveno prispeva k trajnosti, vključno z energijskimi cilji EU 20-20-20,

E.  ker se poslovni potencial čezmejne spletne trgovine ne razvija dovolj zaradi številnih ovir, kot so jezikovne ovire, neustrezne in pomanjkljive informacije ter pomanjkanje upravne usklajenosti in sodelovanja, zaradi česar potrošniki neradi nakupujejo v spletu od maloprodajnih podjetij v drugih državah članicah, slednji pa neradi prodajajo prek spleta čez mejo,

Vizija za večjo konkurenčnost, rast in zaposlovanje

1.  poudarja, da je maloprodajni sektor gibalo rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja v Evropi ter ima ključno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije EU 2020;

2.  poudarja, da maloprodajni trgovci ponujajo različne sodobne načine za nakup in prodajo blaga in storitev ter prispevajo k pestrejši potrošniški izbiri, pa tudi prožnim in dostojnim zaposlitvenim možnostim, zlasti za mlade;

3.  poziva institucije EU, naj maloprodajnemu sektorju dajo največji politični pomen kot stebru akta za enotni trg in sredstvu za ponovno vzpostavitev zaupanja javnosti v enotni trg;

4.  poziva Komisijo, naj okrepi usklajevanje med politikami in sprejme celosten in dolgoročen pristop k obravnavanju maloprodajnega sektorja;

5.  obžaluje, da velike ovire maloprodajnemu sektorju še vedno preprečujejo, da bi v celoti dosegel svoj potencial v spletnem ali nespletnem okolju; poudarja, da jih je treba nemudoma začeti odpravljati;

6.  poudarja, da si maloprodajni trgovci in dobavitelji delijo odgovornost za dosego bolj učinkovitega, preglednega in poštenega maloprodajnega trga;

7.  meni, da se je treba osredotočiti zlasti na dejansko izvajanje načel Pogodbe, veljavnih pravil in instrumentov, ki urejajo notranji trg, ter samoregulacije, preden se začne razmišljati o regulativnem pristopu, če je to primerno;

Odprava ovir za prost pretok blaga in storitev

8.  je zaskrbljen, ker omejujoča nacionalna pravila, različne razlage in neustrezno izvajanje preprečujejo prost pretok blaga in storitev v EU; poudarja, da zahteve za dodatne teste in registracijo, nepriznavanje certifikatov in standardov, teritorialne omejitve dobave in podobni ukrepi ustvarjajo dodatne stroške za potrošnike in maloprodajne trgovce, zlasti mala in srednja podjetja, s tem pa omejujejo morebitno koristnost enotnega trga za evropske državljane in poslovni svet;

9.  priznava, da mora Komisija z ustreznimi statističnimi orodji še naprej analizirati razloge za cenovne razlike v EU, da bi potrošnikom zagotovili večjo preglednost in primerljivost cen, ne da bi posegali v evropska in nacionalna javnofinančna pravila in pravila trga dela, s tem pa omogočiti bolj premišljene odločitve in spodbujati večje zaupanje v čezmejno trgovino; opominja, da je za to potrebno dejavno sodelovanje nacionalnih statističnih uradov;

10.  poziva države članice, naj v celoti in pravilno izvajajo pravila in zakonodajo notranjega trga, zlasti sveženj za proizvode, direktivo o storitvah, direktivo o zamudah pri plačilih, direktivo o elektronskem poslovanju in akt za mala podjetja; poziva jih tudi, naj odpravijo prekrivanja ter zmanjšajo upravna bremena in regulativne ovire, ki omejujejo rast in odpiranje novih delovnih mest;

11.  poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja države članice, da bi zmanjšala primanjkljaj pri prenosu in zagotovila učinkovito vzajemno priznavanje blaga in storitev; poziva Komisijo, naj zagotovi tudi poenostavitev veljavnih pravil;

12.  je seznanjen s težavami, s katerimi se soočajo evropski neodvisni maloprodajni trgovci, in meni, mora maloprodajna zakonodaja bolj temeljiti na dokazih, zlasti ker je treba ustrezno preučiti in razumeti vpliv zakonodaje na mala podjetja;

13.  spodbuja podjetniška in potrošniška združenja, ki jih podpira Komisija, naj interesnim skupinam zagotovijo več informacij, usposabljanja in pravnega svetovanja o njihovih pravicah in instrumentih za reševanje težav, ki jih imajo na voljo, na primer mreži SOLVIT, podpirajo pa naj tudi medsebojno izmenjavo dobre prakse;

14.  poudarja, da razdrobljen plačilni sistem ovira trgovino; poziva Komisijo, naj izboljša sistem SEPA, da bi razvila osnovno plačilno storitev, ki bo na voljo za vse kartice, spodbudila konkurenco med načini plačila z odstranitvijo ovir, povečala preglednost transakcijskih stroškov in odpravila neupravičene medfranšizne provizije; poziva jo tudi, naj zagotovi hitrejša bančna nakazila v EU; poudarja, da bi bil sistem SEPA lahko koristno sredstvo v boju proti sivi ekonomiji;

Odpiranje dostopa do trga za podjetja in potrošnike

15.  opozarja na izraženo zaskrbljenost delov civilne družbe ter malih in srednjih podjetij zaradi povečanja števila trgovskih centrov in zmanjšanja števila lokalnih trgovin in trgov na oddaljenih območjih in v mestnih središčih;

16.  poudarja, da bi moralo maloprodajno načrtovanje vzpostaviti strukturni okvir, znotraj katerega bi podjetja tekmovala, povečevala svobodno izbiro potrošnikov ter omogočala dostop do blaga in storitev, zlasti v težje dostopnih in redko naseljenih regijah ali v primerih, ko je mobilnost potrošnikov zmanjšana; vztraja, da imajo lokalne trgovine in tržnice pomembno družbeno, kulturno in okoljsko vlogo pri oživljanju podeželskih in mestnih območij; zato poziva države članice, naj podprejo trajnostne lokalne skupnosti s spodbujanjem inovacij ter rasti malih in srednjih podjetij;

17.  poudarja, da so mala in srednja podjetja steber evropskega gospodarstva in imajo izjemno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest, zlasti na podeželju, pa tudi pri spodbujanju inovacij in rasti v maloprodajnem sektorju v lokalnih skupnostih Evropske unije;

18.  meni, da je treba pri obravnavanju dostopnosti v celoti spoštovati načelo subsidiarnosti;

19.  priznava, da so za politiko umeščanja trgovin v prostor pristojne države članice ter da so trajnost, mobilnost, regionalno načrtovanje in utrditev centra pomembni dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri odločitvah o sprejemljivosti novih lokacij za trgovine;

20.  meni, da bi ukrepi za spodbujanje obnove stavbne dediščine v mestih, tudi z uporabo strukturnih skladov, lahko omogočili znižanje najemnin (javno-zasebno partnerstvo) in spodbudili oživitev ekonomskih dejavnosti (zlasti trgovine z lokalnimi proizvodi), ki prispevajo h gospodarskemu in družbenemu razvoju;

21.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi raziskavo o vplivih in morebitnih posledicah odpiranja hipermarketov ali nakupovalnih središč na trg dela, mala in srednja podjetja ter potrošnike;

22.  je seznanjen z veliko zaskrbljenostjo potujočih uličnih prodajalcev, ki uporabljajo javne površine, zaradi možnosti, da se v državah članicah začne izvajati Direktiva 2006/123/ES, ki pojem naravnega vira uporablja tudi za javne površine, kar bi časovno omejilo dovoljenja za trgovanje na javnih površinah in tako močno prizadelo zaposlovanje, potrošnikovo svobodno izbiro ter sam obstoj tradicionalnih tržnic v mestnih četrtih;

23.  poudarja, da elektronsko poslovanje pomembno dopolnjuje običajno in da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za celovit razvoj njegovega potenciala, vključno z izboljšanjem dostopa do interneta na najbolj odročnih območjih EU; poziva Komisijo, naj v prihodnje sporočilo o elektronskem poslovanju vključi ukrepe za okrepitev zaupanja, zlasti s poenostavitvijo čezmejne registracije domenskih imen, izboljšanjem varnega spletnega plačevanja, olajšanjem čezmejne izterjave dolgov in izboljšanjem obveščanja potrošnikov o njihovih pravicah, zlasti glede preklica naročila in možnosti pritožbe;

24.  obžaluje, da obstajajo številne ovire, kar zadeva svobodo ustanavljanja maloprodajnih trgovin v EU; zlasti je zaskrbljen zaradi nekaterih nacionalnih trgovinskih in davčnih zakonov, ki dejansko diskriminirajo tuje maloprodajne trgovce;

25.  poziva Komisijo, naj odločneje ukrepa proti državam članicam, ki kršijo načela notranjega trga, s hitrim pristopom pospeši postopke za ugotavljanje kršitev in letno poroča Evropskemu parlamentu o rešenih primerih na področju maloprodaje;

Izboljšanje pogodbene in poslovne prakse v odnosih med podjetji

26.  ponovno poudarja, da so svobodna in poštena konkurenca, pogodbena svoboda in ustrezno izvajanje zadevne zakonodaje bistveni za dobro delovanje maloprodajnega trga;

27.  priznava, da imajo podjetja različno tržno moč, da morajo delovati gospodarno in da EU potrebuje vodilne gospodarske subjekte, da bo konkurenčna na svetovni ravni;

28.  opozarja pa na splošno zaskrbljenost zaradi prevladujočega položaja nekaterih večjih udeležencev na trgu, za katere pogosto velja, da šibkejšim dobaviteljem in maloprodajnim trgovcem nalagajo nepoštene pogoje, na primer prek neupravičenih mehanizmov selektivne distribucije, geografske segmentacije, nadzora cen, umika s seznama brez vnaprejšnjega obvestila in drugim omejevalnim ravnanjem, s čimer izkrivljajo konkurenco; poudarja, da je takšna praksa značilna za celotno maloprodajno dobavno verigo; obsoja prakso, ki zlorablja neravnovesje moči med gospodarskimi akterji in ogroža resnično svobodo sklepanja pogodb; poudarja, da bi z večjo ozaveščenostjo vseh udeležencev na trgu o njihovih pogodbenih pravicah, zlasti malih in srednjih podjetij, prispevali k preprečevanju takšne prakse;

29.  priznava, da so franšizne dejavnosti dober način za neodvisne maloprodajne trgovce, da preživijo v zelo konkurenčnem okolju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da postajajo pogodbe z maloprodajnimi trgovci za vključitev v franšizo vse ostrejše;

30.  poudarja, da je treba zasebne blagovne znamke razvijati tako, da bo izbira za potrošnikov še večja, zlasti kar zadeva preglednost, kakovost informacij in raznolikost, mala in srednja podjetja pa bodo imela boljše možnosti za inovacije in širitev;

31.  meni, da je zajedavsko posnemanje, ki lahko med drugim izhaja iz dvojne vloge, ki jo ima maloprodajni trgovec kot potrošnik in tekmec proizvajalcev blagovnih znamk, nesprejemljivo in da bi ga bilo treba začeti nemudoma odpravljati; pozdravlja dejstvo, da Komisija izvaja analizo, da bi nadalje pojasnila pravni okvir in prakso v zvezi s poslovnimi skrivnostmi in zajedavskim posnemanjem v 27 državah članicah EU;

32.  priznava potrebo po bolj uravnoteženih odnosih in preglednosti v maloprodajni dobavni verigi; poudarja, da je potreben premik od soočenja k dialogu, ki bo temeljil na dejstvih, da bi vzpostavili zaupanje ter omogočili pravičnejša pogajanja in enake pogoje za vse, zaradi česar bi imeli vsi gospodarski akterji v dobavni verigi korist od dodane vrednosti svojih proizvodov in bi polno izkoristili prednosti enotnega trga;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti in skladno izvajajo konkurenčno pravo, na nacionalni ravni pa po potrebi tudi pravo nepoštene konkurence in protimonopolno pravo;

34.  poudarja, da je za zagotovitev ustreznega izvajanja pravil konkurence in za preprečevanje zlorabe prevladujočega položaja najpomembnejše okrepiti lokalne organe za varstvo konkurence ter zagotoviti stalno in nemoteno komunikacijo in sodelovanje med njimi ter generalnim direktoratom Komisije za konkurenco;

35.  podpira dobro delo, ki ga na področju pogodbene prakse v odnosih med podjetji opravlja skupina strokovnjakov foruma na visoki ravni o boljšem delovanju verige preskrbe s hrano, zlasti da bi na podlagi podatkov in konkretnih primerov opredelila, popisala in ocenila, kaj je zajeto v očitno nepošteni poslovni praksi; poziva, da se odločno podprejo pobude za dialog o tem vprašanju med stranmi; je zaskrbljen, ker Evropski parlament formalno ni vključen v delo skupine in foruma na visoki ravni; meni, da bi moral Parlament nujno obravnavati to vprašanje in dejavno sodelovati pri delu foruma;

36.  podpira potrebo, ki so jo izrazile zainteresirane strani, po širšem horizontalnem pristopu, ki ne bi zajemal le agroživilske industrije; poziva Komisijo in podjetniška združenja, naj na podlagi dela, ki ga opravlja skupina strokovnjakov, preuči možnosti za ustanovitev novega odprtega foruma, ki se bo osredotočal na celotno maloprodajo;

37.  hkrati odločno podpira zavzeto delo, ki ga opravljajo združenja maloprodajnih trgovcev in dobaviteljev, da bi vzpostavila neformalen dialog in mehanizme rednega posvetovanja v skladu s konkurenčnim pravom; pozdravlja njihovo prostovoljno pobudo za sprejetje izjave o skupnih načelih dobre trgovinske prakse v vsej maloprodajni dobavni verigi;

38.  prav tako pozdravlja orodje Komisije za spremljanje evropskih cen hrane ter podobne pobude držav članic, da omogočijo poštene dohodke vzdolž dobavne verige hrane s pomočjo analize stroškov, dodane vrednosti, količin, cen in marž v vseh delih dobavne verige hrane;

39.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se veljavni pravni instrumenti za uveljavljanje pravic ne uporabljajo v celoti, kar velja zlasti za mala in srednja podjetja zaradi njihove gospodarske odvisnosti in bojazni, da bodo izgubila posel; poziva Komisijo, države članice in podjetniška združenja, naj poiščejo načine, kako vzpostaviti zaupanje in olajšati dostop do sodnih sistemov, vključno z možnostjo anonimnih pritožb in imenovanjem varuha EU na tem področju; poleg tega je prepričan, da je treba še naprej razvijati temeljni okvir za zagotavljanje lojalne konkurence v vertikalnih in horizontalnih odnosih med podjetji, da bi se podjetjem utrla pot za resnično enake konkurenčne pogoje;

40.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 objavi sporočilo, v katerem bo navedla nacionalne zakonodaje in orodja, ki se nanašajo na poslovno prakso in pogodbene odnose, ter natančno ocenila, ali se ta pravila ustrezno izvajajo in ali so potrebni nadaljnji ukrepi;

41.  meni, da bi bilo treba preučiti alternativne in neformalne mehanizme za reševanje sporov in odškodnine ter oceniti njihovo učinkovitost, saj bi utegnili biti učinkovito sredstvo za reševanje sporov med maloprodajnimi trgovci; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe o alternativnem reševanju sporov do konca 2011, da bi se okrepilo zaupanje potrošnikov in podjetnikov;

42.  poziva Komisijo in nosilce dejavnosti v maloprodajni dobavni verigi, naj Parlamentu letno poročajo o napredku, doseženem na obstoječih platformah in v mehanizmih neformalnega dialoga; predlaga, da bi se o rezultatih razpravljalo na letni okrogli mizi o maloprodajnem trgu, ki bi jo pripravil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov;

Izboljšanje učinkovitosti in trajnostne potrošnje – inovativne prakse

43.  poudarja odgovornost maloprodajnega sektorja glede trajnosti; pozdravlja, da so bili maloprodajni trgovci in dobavitelji na čelu prizadevanj za ekološko odgovornost, zlasti v zvezi z odpadki, porabo energije, transportom in zmanjšanjem izpustov CO2; pozdravlja obstoječo zavezanost trajnostni potrošnji, vendar meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja; meni, da je treba v okviru odgovornosti podjetja več pozornosti nameniti socialnim in okoljskim vprašanjem;

44.  poudarja, da so maloprodajni trgovci in dobavitelji gibalo inovacij, raziskav in razvoja; poudarja, da mora celoten sektor še naprej zviševati raven naložb v inovativno tehnologijo in prakso, da bi nadalje povečali konkurenčnost v dobavni verigi, vključujoč logistiko in prevoz, energetsko učinkovitost, pakiranje, odlaganje odpadkov in recikliranje proizvodov, ter izmenjavali dobro prakso;

45.  poziva Komisijo, naj razvije enoten sistem ocenjevanja in označevanja, kot je zahteval v svoji resoluciji o enotnem trgu za podjetja in rast, in sicer na podlagi celotnega življenjskega cikla proizvodov, zlasti da bi poenostavili in uskladili uporabo ter zmanjšali stroške razdrobljenosti za podjetja in potrošnike;

46.  poziva zainteresirane strani, naj sprejmejo nadaljnje pobude za boj proti tratenju hrane;

47.  pozdravlja skupni sporazum, sklenjen med EuroCommerce in UNI-Europa, ki ponazarja, da socialni dialog na področju trgovine dobro poteka; priznava, da je treba storiti več za boljšo obveščenost potrošnikov o družbeni odgovornosti maloprodajnih trgovcev, usklajevanje vlaganj v novo tehnologijo s človeškim kapitalom, zlasti s pomočjo razvoja veščin, in odpravljanje sive ekonomije;

48.  opozarja na pomen ustreznega izvajanja obstoječe socialne in delovne zakonodaje; obžaluje velik obseg dela na črno, ki pomeni tudi visoko stopnjo davčne utaje in preprečuje enake pogoje trgovcev na notranjem trgu;

49.  opozarja, da so izboljšanje delovnih razmer, boj proti sivi ekonomiji ter ohranjanje ravni zaposlenosti in konkurenčnosti z večjo usklajenostjo med zahtevami trgovcev in usposobljenostjo njihovih delavcev glavni izzivi tega sektorja; poudarja, da je treba vlagati v usposabljanje in gradnjo zmogljivosti, saj bo to sektorju pomagalo, da se hitro prilagodi novim tehnologijam;

Pot naprej

50.  poziva Komisijo, naj v posvetovanju z maloprodajnim sektorjem pripravi podroben evropski akcijski načrt za maloprodajo s sektorskimi priporočili, na podlagi katerega bi oblikovali strategijo, ki bo temeljila na dosežkih in omogočala reševanje odprtih vprašanj; pozdravlja dejstvo, da je Parlament v svoji resoluciji o enotnem trgu za podjetja in rast podprl to pobudo;

51.  poudarja, da mora ta akcijski načrt upoštevati že oblikovane pobude Komisije, kot so forum na visoki ravni o boljšem delovanju verige preskrbe s hrano, pobude o trajnosti in podnebnih spremembah ter ustrezni predlogi o aktu za enotni trg;

52.  predlaga, naj se na prvi okrogli mizi o maloprodajnem trgu predstavi in obravnava spremljanje ukrepov, priporočenih v akcijskem načrtu, vključno z napredkom v dialogu med interesnimi skupinami;

53.  meni, da bo nadaljnja organizacija nakupnih in prodajnih procesov vzdolž maloprodajne dobavne verige, od raziskav trga in trženja proizvodov do odnosov med dobavitelji, logistike, upravljanja zalog, pa tudi ravnanja z blagom z napako in s pritožbami potrošnikov ter storitev po meri, izboljšala konkurenčnost maloprodajnega sektorja EU, znižala cene za potrošnike in izboljšala kakovost storitev;

54.  spodbuja maloprodajne trgovce in dobavitelje, naj vzpostavijo dejaven odprt, konstruktiven in trajen dialog za dosego praktičnih rešitev; poziva države članice in institucije EU, naj ta proces dejavno podpirajo;

o
o   o

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 48, 23.2.2011, str. 1.
(2) UL L 218, 13.8.2008, str. 21.
(3) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.
(4) UL L 218, 13.8.2008, str. 82.
(5) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0293.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0144.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0146.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0145.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0384.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0320.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0302.
(13) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 84.
(14) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 1
(15) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 25.
(16) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 10.
(17) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 23.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov