Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2756(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0389/2011

Razprave :

PV 06/07/2011 - 12
CRE 06/07/2011 - 12

Glasovanja :

PV 07/07/2011 - 7.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0333

Sprejeta besedila
PDF 128kWORD 83k
Četrtek, 7. julij 2011 - Strasbourg Končna izdaja
Razmere v Siriji, Jemnu in Bahrajnu v okviru razmer v arabskem svetu in Severni Afriki
P7_TA(2011)0333B7-0389, 0446, 0447, 0449 in 0454/2011

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2011 o razmerah v Siriji, Jemnu in Bahrajnu glede na splošne razmere v arabskem svetu in Severni Afriki

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Siriji, Jemnu in Bahrajnu, zlasti resolucije o razmerah v Siriji, Bahrajnu in Jemnu z dne 7. aprila 2011(1) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o odnosih Evropske unije s Svetom za sodelovanje v Zalivu(2) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o reviziji evropske sosedske politike – južni sklop z dne 7. aprila 2011(3) ,

   ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice o Siriji 18., 22., 24. in 26. marca, 23. aprila ter 6. in 11. junija 2011; o Jemnu 10., 12. in 18. marca, 27. aprila, 11., 26. in 31. maja ter 3. junija 2011 in o Bahrajnu 10., 12. in 18. marca, 3. maja in 1. julija 2011,

   ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice o Siriji v imenu EU 29. aprila 2011,

   ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu, ki dopolnjuje skupno sporočilo o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja z dne 8. marca 2011,

–  ob upoštevanju izjave o južnem sosedstvu, ki jo je Evropski svet dal na svojem zasedanju 23. in 24. junija 2011,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta za človekove pravice o Siriji z dne 29. aprila 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta 2011/273/CFSP z dne 9. maja 2011, 2011/302/CFSP z dne 23. maja 2011 in 2011/367/CFSP z dne 23. junija 2011 o Siriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 23. maja in 20. junija 2011,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN o Siriji. z dne 3. junija 2011,

–   ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna o kaznih, izrečenih proti 21 bahrajnskim političnim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in opozicijskim voditeljem z dne 23. junija 2011,

   ob upoštevanju predhodnega poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice 14. junija 2011 o Siriji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1990,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1975,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2004, posodobljenih leta 2008,

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker so miroljubni protestniki v državah Severne Afrike in Bližnjega vzhoda izrazili legitimne demokratične težnje in močno željo po političnih, gospodarskih in socialnih reformah, s katerimi bi dosegli resnično demokracijo, se borili proti korupciji in nepotizmu ter zagotovili spoštovanje pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zmanjšali socialne neenakosti in ustvarili boljše gospodarske in socialne razmere,

B.  ker skupno sporočilo z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spreminjajočo se sosesko vzpostavlja nov pristop, ponovno pregleda izvajanje osnovnih načel zunanjega delovanja Unije, namreč univerzalne vrednote človekovih pravic, demokracije in pravne države, ki so v središču sosedske politike, ter obenem odraža potrebo po tem, da EU podpre demokratične spremembe v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu,

Sirija

C.  ker se od začetka krize v Siriji marca 2011 nasilje stopnjuje, varnostne sile pa se na nenehne demonstracije odzivajo z množičnimi aretacijami in vse bolj brutalno, pri čemer je samo v provinci Dara življenje izgubilo več kot 400 civilistov, na vsem ozemlju Sirije pa več kot tisoč,

D.  ker so videoposnetki, ki so bili nedavno predvajani po vsem svetu, pokazali vznemirljive posnetke samovoljno pridržanih sirskih otrok, ki so bili žrtve mučenja ali grdega ravnanja, ki je v nekaterih primerih, kot v tragičnem primeru 13-letnega dečka Hamza Al Katiba, vodilo v njihovo smrt; ker je poleg tega uporaba pravega streliva nad protestniki povzročila smrt najmanj 30 otrok, kakor je 31. maja 2011 poročala agencija OZN za otroke UNICEF;

E.  ker je predsednik Bašar Al Asad v svojem tretjem nagovoru 20. junija 2011 dejal, da bi nacionalni dialog oblikoval prihodnost Sirije; ker oblasti kljub večkrat izraženim zavezam k uresničevanju političnih reform in sprememb v Siriji niso sprejele verodostojnih ukrepov, da bi te zaveze izpolnile; ker so organizacije za človekove pravice zabeležile več kot 800 primerov prisilnih izginotij in 11.000 primerov samovoljnega priprtja,

F.  ker je Svet 23. junija 2011 glede na resnost razmer v Siriji sprejel sklep in uredbo o uvedbi omejitvenih ukrepov še proti sedmim osebam, dodanim na seznam, ki je bil sprejet 9. maja 2011, ter posebnih ukrepov, kot so prepoved izdaje vizuma in zamrznitev premoženja, in embarga na orožje in opremo, ki bi se ju lahko uporabilo za notranje zatiranje, proti štirim subjektom, povezanim s sirskim režimom,

G.  ker pridružitveni sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Sirsko arabsko republiko na drugi ni bil podpisan; ker se s podpisom tega sporazuma na zahtevo Sirije odlaša že od oktobra 2009, Svet pa je že sklenil, da ne bo sprejel nadaljnjih ukrepov; ker je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistveni del tega sporazuma,

H.  ker obstaja resna nevarnost stopnjevanja nasilnih napadov s strani ekstremističnih skupin, vključno z oboroženimi džihadskimi skupinami; ker je pomembno zagotoviti zaščito posameznih verskih skupnosti v Siriji, vključno s številnimi iraškimi begunci, ki so prišli v to državo,

I.  ker so varnostne sile po zasedbi Dare začele obsežno vojaško operacijo in množične samovoljne aretacije v okoliških mestih ; ker se ocenjuje, da je 12.000 Sircev iz Džisr Al Šugurja in okoliških področij prečkalo sirsko-turško mejo zaradi strahu pred nasiljem varnostnih sil, in ker jih po podatkih Rdečega polmeseca še 17.000 čaka na prečkanje;

Jemen

J.  ker razmere v Jemnu po več mesecih nasilja in nemirov ostajajo zelo zaskrbljujoče, zaradi česar je jemensko prebivalstvo močno trpelo – veliko število jih izgubilo življenje in utrpelo hude poškodbe, demonstranti so bili zaprti, gospodarska in politična kriza v državi pa se je poostrila,

K.  ker je Svet za sodelovanje v Zalivu začel izvajati načrt za miroljuben prenos oblasti, ki ga predsednik Jemna Ali Abdulah Saleh ni podpisal,

L.  ker je bil predsednik Saleh med nedavnimi napadi na njegovo posestvo 3. junija 2011 hudo poškodovan in se sedaj zdravi v Savdski Arabiji; ker je oblast začasno prevzel podpredsednik Abd Rabu Mansur Hadi,

M.  ker je Jemen najrevnejša država na Bližnjem vzhodu z zelo razširjeno podhranjenostjo, s pojemajočo zalogo nafte, z naraščajočim prebivalstvom, s šibko osrednjo vlado, z vedno večjim pomanjkanjem vode in le malo naložbami v državno gospodarstvo; ker obstajajo resni pomisleki, da bo jemenska država razpadla, v njej od februarja traja šibko premirje, s šiitskimi uporniki na severu, separatističnim gibanjem na jugu in številnimi pripadniki Al Kajde, ki domnevno uporabljajo Jemen kot zatočišče,

Bahrajn

N.  ker so bile nacionalne izredne varnostne razmere v Bahrajnu 1. junija 2011 preklicane in je kralj Hamad Bin Isa Al Kalifa pozval k nacionalnemu dialogu, ki je začel 2. julija 2011;

O.  ker je kralj Hamad Bin Isa Al Kalifa 29. junija 2011 ustanovil neodvisno komisijo z mednarodnim neodvisnim elementom, da bi preiskal kršitve človekovih pravic med nedavnim vladnim zatiranjem demonstrantov, ki so zahtevali reforme,

P.   ker je bahrajnsko sodišče za nacionalno varnost (vojaško sodišče) 22. junija 2011 napovedalo svojo sodbo zoper 21 bahrajnskih opozicijskih aktivistov, vključno s sedmimi, ki jim je sodilo v nenavzočnosti; ker je bilo osem opozicijskih aktivistov zaradi „načrtovanja strmoglavljenja vlade“ obsojenih na dosmrtno, trinajst pa na petnajstletno zaporno kazen; ker so bili med nedavnimi demonstracijami za reforme priprti mnogi drugi politični aktivisti, borci za človekove pravice in novinarji, ki so bili po poročanjih organizacij za človekove pravice žrtve mučenja, slabega ravnanja in nadlegovanja,

Q.  ker je 22. maja 2011 pritožbeno sodišče za nacionalno varnost potrdilo smrtno obsodbo za Alija Abdulaha Hasana Al Sankisa in Abdulaziza Abdulrido Ibrahima Huseina zaradi uboja dveh policistov med protivladnimi demonstracijami v Bahrajnu; ker je bila usmrtitev preložena na september,

R.   ker je 47 bahrajnskih zdravnikov in medicinskih sester obtoženih zaradi „ščuvanja k nasilnemu strmoglavljenju režima“ in jim bo sodilo bahrajnsko vojaško sodišče; ker je to zdravstveno osebje ravnalo v skladu s poklicno dolžnostjo in enako zdravilo vse ranjence,

S.   ker so bile na zahtevo bahrajnske vlade v to državo napotene tuje sile po vodstvom Sveta za sodelovanje v Zalivu,

1.  ostro obsoja nesorazmerno uporabo sile proti miroljubnim protestnikom s strani režimov in obžaluje veliko število ubitih in ranjenih; izraža sožalje družinam žrtev in ranjenih; poziva k takojšnjemu prenehanju prelivanja krvi in izpustitvi vseh, ki jim je bila vzeta prostost; poziva k preiskavi ubojev, odvzemov prostosti in domnevnega mučenja;

2.   občuduje ljudi, ki so izkazali pogum v mirnem boju za demokratične spremembe, zlasti ženske, ki so bile in pogosto ostajajo v ospredju demonstracij;

3.   poziva politično vodstvo arabskih držav, naj izpolnjuje svoje zaveze ter naj se nemudoma in brezpogojno vključijo v odprt in konstruktiven dialog, v katerem bodo sodelovale vse demokratične politične stranke in gibanja ter predstavniki civilne družbe, pri čemer bo cilj utreti pot resnični demokraciji ter izvajanju realnih, ambicioznih in pomembnih institucionalnih, političnih, gospodarskih in socialnih reform, ki so bistvene za dolgoročno stabilnost in razvoj v teh državah in vsej regiji;

Sirija

4.  ostro obsoja naraščanje nasilja v Siriji in nenehno resno kršenje človekovih pravic, tudi obleganje številnih mest, na primer Dare, Džisr Al Šugurja in Hame, masovne aretacije, zunajsodne poboje, samovoljne pripore ter domnevna prisilna izginotja in mučenje;

5.  obžaluje razglasitev izrednih razmer 21. aprila 2011, pa tudi, da niso bile izvedene reforme, ki jih je obljubil predsednik Asad, in da so politični zaporniki kljub njegovi nedavni napovedi splošne pomilostitve še vedno v zaporu; poziva sirske oblasti, naj nemudoma nehajo oblegati prizadeta mesta, humanitarnim agencijam in delavcem pa omogočijo takojšen in neoviran dostop do njih;

6.   poziva sirske oblasti in predsednika Bašarja Al Asada, naj konča pobijanje neoboroženih protestnikov, takoj izpusti vse pridržane demonstrante, novinarje, zagovornike človekovih pravic in politične zapornike, poziva k pritegnitvi vseh demokratičnih sil in akterjev civilne družbe ter k takojšnjemu in resničnemu političnemu procesu, saj bi to pripomoglo k demokratični tranziciji v Siriji na osnovi konkretnega načrta temeljnih reform, spoštovanja človekovih pravic in pravne države;

7.  poziva sirske oblasti, naj dovolijo tujemu tisku v državo, da bi preveril vse trditve o „oboroženih tolpah skrajnežev“, ki da streljajo na varnostne sile, saj režim s tem opravičuje vse to nesprejemljivo prelivanje krvi; sirske oblasti tudi poziva, naj polno sodelujejo z uradom visoke komisarke za človekove pravice in drugimi mehanizmi OZN ter naj jim zagotovijo neoviran dostop;

8.   zahteva od sirskih oblasti, naj nemudoma izpustijo vse otroke, aretirane med dušenjem demonstracij oziroma podobnimi dogodki, naj skrbno raziščejo vse prijavljene primere nasilja nad otroki in se vzdržijo nadaljnjih aretacij otrok oziroma vseh kršitev otrokovih pravic;

9.  pozdravlja odločitev Sveta, da bi uvedel stroge ukrepe proti Siriji in vsem odgovornim za nasilje proti civilnemu prebivalstvu, ustavil vse priprave za nove programe dvostranskega sodelovanja in zamrznil potekajoče dvostranske programe s sirskimi oblastmi v evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu in instrumentu MEDA, da bo pozval Evropsko investicijsko banko, naj ne odobri novih operacij financiranja v tej državi, da bo glede na dogajanje razmislil o ustavitvi nadaljnje pomoči Siriji in da ne bo nadaljeval dela za pridružitveni sporazum s to državo; podpira sklope pametnih ukrepov, ki jih je sprejel Svet, in ga poziva, naj prevzame odločno diplomatsko pobudo, da bi tudi druge države sprejele podobne sankcije; meni, da bi moral Svet še naprej širiti usmerjene sankcije na vse osebe in subjekte, povezane z režimom, da bi jih ošibili in osamili ter utrli pot za demokratično tranzicijo;

10.  močno podpira diplomatska prizadevanja EU in njenih mednarodnih partnerjev, da bi varnostni svet OZN obsodil nasilje, do katerega prihaja v Siriji, zavrnil nekaznovanost in pozval sirske oblasti k podpiranju legitimnega stremljenja sirskega naroda; obžaluje, da ta prizadevanja doslej niso obrodila sadov in da se ne da sprejeti resolucije; poziva države članice EU in visoko predstavnico/podpredsednico, naj še naprej sodeluje z mednarodnimi partnerji za ukrepanje varnostnega sveta OZN glede razmer v Siriji in za to, da bi sirske oblasti uresničile svojo odgovornost za zaščito sirskega prebivalstva;

11.  pozdravlja politiko Turčije, da bo mejo s Sirijo ohranila odprto za tamkajšnje begunce, ter želi pohvaliti hitro organizacijo in mobilizacijo virov Rdečega polmeseca;

12.  pozdravlja, da EU ceni prizadevanja Turčije in drugih regionalnih partnerjev za reševanje različnih vidikov krize, zlasti humanitarnih, in bo pri obravnavi razmer v Siriji sodelovala z njimi; poziva Turčijo in EU, naj okrepita usklajevanje svoje zunanje politike, in močno spodbuja k usklajenim prizadevanjem v podporo demokratizaciji in razvoju na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki;

13.  poziva Svet in Komisijo, naj nemudoma priskrbita pomoč in podporo turškim in libanonskim oblastem pri njihovih prizadevanjih za obvladanje humanitarne krize na meji s Sirijo, med drugim z vzpostavitvijo humanitarnega koridorja na ravni OZN;

14.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, Svet in Komisijo, naj spodbujajo proces nastajanja gibanj demokratične opozicije znotraj in zunaj Sirije; ob tem poziva k nujnemu začetku resničnega političnega dialoga, ki bi v tej državi privedel do poglobljenega demokratičnega procesa;

Jemen

15.  obsoja nedavne oborožene napade, tudi napad na predsedniški kompleks 3. junija 2011, in vse strani poziva, naj ustavijo sovražnosti, spoštujejo človekove pravice in se držijo trajne prekinitve ognja;

16.  pozdravlja zavezanost podpredsednika Abda Raba Mansurja Hadija, da bo spoštoval prekinitev ognja, demilitariziral jemenska mesta ter pri vseh nadaljnjih mirnih protestih in demonstracijah zagotovil ustrezno zaščito;

17.  izraža solidarnost z jemenskim ljudstvom, pozdravlja njegovo željo po demokratičnih spremembah v državi in podpira prizadevanja Sveta za sodelovanje v Zalivu, kolikor so usmerjena k iskanju sporazumne rešitve v okviru bolj vključujočega političnega sistema, zajemajo odstop predsednika Saleha in njegovih družinskih članov, ki ostajajo na položajih politične moči, ter so usmerjena v zmanjšanje revščine in izboljšanje življenjskih razmer večine prebivalstva;

18.  obžaluje dejstvo, da jemenske oblasti diplomatom, vključno z generalnim sekretarjem in veleposlaniki držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu, veleposlaniki EU, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, 22. maja 2011 niso omogočile varnega odhoda iz veleposlaništva Združenih arabskih emiratov v Sani; poziva jemenske oblasti, naj spoštujejo dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih;

19.  je zaskrbljen, ker ni poročil o delu odbora na visoki ravni, ki ga je imenovala jemenska vlada, da bi preiskal napad na protestnike 18. marca 2011 v Sani, ko je bilo ubitih 54 ljudi, več kot 300 pa je bilo ranjenih; ponovno poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj podpre pozive k neodvisni mednarodni preiskavi tega incidenta;

20.  pozdravlja misijo urada visoke komisarke OZN za človekove pravice v Jemnu, ki je ocenila tamkajšnje razmere glede človekovih pravic in bo oblikovala priporočila za jemensko vlado in mednarodno skupnost;

Bahrajn

21.  obsoja represijo v Bahrajnu in zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vse miroljubnih demonstrantov, tudi političnih aktivistov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic ter 47 zdravnikov in medicinskih sester, ki so opravljali svojo poklicno dolžnost; je močno zaskrbljen zaradi dosmrtne zaporne kazni, izrečene osmim opozicijskim aktivistom, in petnajstletne zaporne kazni za trinajstih drugih;

22.  pozdravlja odpravo nacionalnih izrednih varnostnih razmer v Bahrajnu in poziv kralja Hamada Bin Iso Al Kalifa k nacionalnemu dialogu; meni, da bi bil ta dialog mogoč samo z udeležbo vseh političnih sil, tudi opozicije, in civilne družbe, usmerjen pa bi moral biti v omogočenje resnične demokracije in političnih reform v državi;

23.  poziva bahrajnske oblasti, naj spremenijo smrtno obsodbo Alija Abdulaha Hasana Al Sankisa in Abdulaziza Abdulride Ibrahima Huseina in naj uvedejo de facto moratorij za smrtno kazen;

24.  ima pozitivno stališče o odločitvi kralja Hamada, da bo ustanovil neodvisno komisijo za preiskave o kršitvah človekovih pravic med nedavnim vladnim zatrtjem demonstracij, v katerih so protestniki zahtevali reforme; kliče k popolni neodvisnosti in preglednosti te komisije, bahrajnsko vlado pa poziva, naj ne posega v njeno delo;

25.  pozdravlja oblikovanje ministrstva za človekove pravice in družbeni razvoj v Bahrajnu in ga poziva, naj deluje v skladu z mednarodnimi standardi in obveznostmi na področju človekovih pravic;

26.  izraža zaskrbljenost zaradi navzočnosti tujih enot v Bahrajnu pod okriljem Sveta za sodelovanje v Zalivu; slednjega poziva, naj kot regionalni skupni akter prispeva s svojimi viri in deluje konstruktivno ter posreduje v prid mirnim reformam v tej državi;

Arabske države in severna Afrika

27.  podpira demokratični proces tranzicije v Egiptu in Tuniziji, saj sta prvi zgled potekajočega procesa demokratizacije in novega vala državljanske in mladinske participacije v arabskem svetu; zelo podpira težnje ljudi k svobodi, človekovim pravicam in demokraciji; kliče k preglednemu, poštenemu in svobodnemu volilnemu procesu v obeh državah, pri čemer naj bodo upoštevane razmere v vsaki posebej; poziva mednarodno skupnost, naj si nadalje prizadeva za podpiranje in spodbujanje procesa politične reforme v severnoafriških in bližnjevzhodnih državah;

28.  ponavlja zavezanost mednarodne skupnosti zaščiti civilistov v Libiji, tudi s povečanjem pritiska na tamkajšnji režim, in podporo gradnji demokratične libijske države; pozdravlja odločitev EU, da bo zaostrila sankcije zoper ta režim in na seznam o zamrznitvi premoženja dodala šest pristaniških uprav, ki so pod njegovim nadzorom; ponavlja, naj polkovnik Moamer Mohamed Abu Minjar Gadafi takoj odstopi;

29.  je zaskrbljen zaradi težavnih okoliščin, s katerimi se spoprijema libijsko prebivalstvo zaradi pomanjkanja hrane, onemogočenega dostopa do zdravniške pomoči ter pomanjkanja gotovine, da bi izplačali plače in se odzvali na različne upravne potrebe; poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije in države članice EU, naj nujno ukrepajo, da bo prehodnemu nacionalnemu svetu z odobritvijo in pod nadzorom odbora za sankcije pri varnostnem svetu OZN na voljo del zamrznjenih libijskih sredstev, tako da bodo lahko izpolnjene nujne potrebe;

30.  poziva Svet in visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj prevzame pobude za rešitev spora, pri tem pa naj upošteva nedavno tiralico Mednarodnega kazenskega sodišča za polkovnikom Gadafijem, njegovim sinom Saifom Al Islamom in Abdulahom Al Sanusijem;

31.  pozdravlja proces reform v Maroku, zlasti predlagano ustavno reformo, o kateri je bil razpisan referendum, kot korak v pravo smer proti odpiranju sistema upravljanja, modernizaciji in demokratizaciji; poziva politične strani v Maroku, naj dejavno sodelujejo v tem procesu sprememb; poudarja, da bi morali javnost, organizacije civilne družbe in politične stranke ostati v žarišču trajnega procesa izvajanja reform, in želi spomniti, da je bil Maroko prva država v tej regiji, ki je v odnosih z EU pridobil prednostni status;

32.  je seznanjen s pozitivno najavo alžirskega predsednika, da bo začel proces za demokratizacijo in zagotovitev boljšega upravljanja v svoji državi, tudi z odpravo izrednih razmer in načrtovano ustavno reformo; poudarja, da je treba te pobude pospešiti, in poziva k močni zavezanosti alžirskih oblasti temu procesu reform, ki bi moral biti vključujoč in odprt civilni družbi;

33.  pozdravlja zavezanost političnim reformam v Jordaniji, zlasti revizijo ustave in delo odbora za nacionalni dialog; pozdravlja prizadevanja jordanskih oblasti in poudarja, da je treba reforme konkretno izvajati; želi spomniti, da je EU Jordaniji leta 2010 podelila „prednostno“ partnerstvo;

34.  poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica, ki bi jo morale oblasti jamčiti; poziva oblasti, naj zanesljivo in učinkovito ščitijo veroizpovedi v svoji državi ter jamčijo za osebno varnost in fizično integriteto pripadnikov vseh veroizpovedi;

35.  močno podpira stališče Sveta, da bo morala evropska sosedska politika dorasti novim izzivom v južnem sosedstvu; pozdravlja zavezanost EU in držav članic spremljanju in podpiranju konkretnih prizadevanj vlad, ki se resnično trudijo za politično in gospodarsko reformo, pa tudi prizadevanjem civilne družbe; pozdravlja, da je visoka predstavnica/podpredsednica Komisije ustanovila delovno skupino za južno Sredozemlje;

36.  poziva Komisijo in Svet, naj primere držav južnega Sredozemlja obravnavata posamično s pristopom „več za več“, kakor je bilo opredeljeno v skupnem sporočilu z dne 25. maja 2011, pri čemer je treba nagraditi napredek na področju demokracije, svobodnih in pravičnih volitev, predvsem pa človekovih pravic;

37.  poziva Evropsko unijo, naj še naprej dostavlja potrebno humanitarno pomoč razseljenim osebam v tej regiji, saj zdaj številni živijo kot begunci na meji svoje države;

38.  pozdravlja tako imenovano deauvillsko partnerstvo s prebivalci te regije, ki so ga sklenile članice skupine G-8; poudarja, da bosta prva partnerja Egipt in Tunizija; poziva Svet in države članice, naj uskladijo svoja prizadevanja s članicami skupine G-8, ki so pripravljene razširiti to partnerstvo na vse države te regije, ki si prizadevajo za prehod v svobodno, demokratično in strpno družbo;

o
o   o

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirske arabske republike, vladi in parlamentu Republike Jemen, vladi in parlamentu Republike Turčije, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn, prehodnemu nacionalnemu svetu, vladi in parlamentu Kraljevine Maroko, vladi in parlamentu Ljudske demokratične republike Alžirije, vladi in parlamentu Kraljevine Jordanije, vladi Arabske republike Egipt, vladi Republike Tunizije, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu in generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0148.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0109.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0154.

Zadnja posodobitev: 11. oktober 2012Pravno obvestilo