(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2011)0073),

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0075/2011),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0358/2011),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe Euratom;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  V skladu s priporočili Evropskega parlamenta iz svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov1 bi morala zasnova in izvajanje okvirnega programa (2012–2013) temeljiti na načelih enostavnosti, stabilnosti, preglednosti, pravne varnosti, doslednosti, odličnosti in zaupanja. 1Sprejeta besedila, P7_TA (2010)0401. Sprememba 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 (8)  Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, ki so sorazmerni s finančnimi interesi Unije, za spremljanje učinkovitosti odobrene finančne podpore in učinkovitosti porabe teh sredstev za preprečevanje nepravilnosti in goljufij. Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). (8)  Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe, ki bodo sorazmerni s finančnimi interesi Unije, za spremljanje učinkovitosti odobrene finančne podpore in učinkovitosti porabe teh sredstev za preprečevanje nepravilnosti in goljufij. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razvoju pogodbenih dogovorov, ki zmanjšujejo tveganje neizpolnitve obveznosti kot tudi prerazporeditev tveganj in stroškov skozi čas. Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Sprememba 3 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka a a) raziskave fuzijske energije (vključno z reaktorjem ITER), a) raziskave fuzijske energije (predvsem z reaktorjem ITER), Sprememba 4 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 2.  V delovnem programu se upoštevajo ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se program posodablja. 2.  V delovnem programu se upoštevajo ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije, pa tudi industrija. Po potrebi se program posodablja. Sprememba 5 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 3 3.  V delovnem programu se določijo merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za posredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Merila so odličnost, učinek in izvajanje. Dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti se lahko nadalje opredelijo ali dopolnijo v delovnem programu. 3.  V delovnem programu se določijo merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za posredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Merila so odličnost, učinek in izvajanje. Dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti, ki so jasno utemeljeni, se lahko nadalje opredelijo ali dopolnijo v delovnem programu. Sprememba 6 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Sestava odbora iz odstavka 2 je v vsakem primeru takšna, da zagotavlja razumno ravnovesje med moškimi in ženskami ter med državami članicami, ki izvajajo raziskave in dejavnosti usposabljanja na jedrskem področju. Sprememba 7 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.A – točka 1 – odstavek 3 Dejavnosti na področju raziskav in razvoja v podporo izgradnji reaktorja ITER bodo potekale v okviru združenj za fuzijo in evropskih industrij. Vključevale bodo razvoj in testiranje komponent in sistemov. Dejavnosti na področju raziskav in razvoja v podporo izgradnji reaktorja ITER bodo potekale v okviru združenj za fuzijo in evropskih industrijskih panog. Vključevale bodo razvoj, testiranje, potrjevanje ter preverjanje zanesljivostisestavnih delov in zanesljivih sistemov. Sprememba 8 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.A – točka 2 – alinea 2 a (novo) – načrtovanje novega satelitskega poskusa v osmem okvirnem programu, ki lahko dopolni izvajanje poskusov ITER, da se zagotovi zahtevana oprema, hkrati pa omejijo tveganja in operativni stroški, zajame pa se lahko tudi preučitev ključnih vidikov tehnologij za demonstracijsko elektrarno DEMO; Sprememba 9 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.A – točka 4 – alinea 3 – izvajanje študij družbenih in gospodarskih vidikov pridobivanja energije s fuzijo ter ukrepi za spodbujanje osveščanja in izobraževanja javnosti v zvezi s fuzijo. – izvajanje študij družbenih in gospodarskih vidikov pridobivanja energije s fuzijo ter ukrepi za spodbujanje ozaveščanja in razumevanja javnosti v zvezi s fuzijo. Posebna pozornost bo posvečena zagotavljanju, da bodo javnosti posredovane prave informacije, uporabljeni pa bodo tudi posebni ukrepi za učinkovitost programa komuniciranja in ozaveščanja. Sprememba 10 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.A – točka 6 Izvedba projekta ITER v Evropi v mednarodnem okviru organizacije ITER bo prispevala k novim raziskovalnim infrastrukturam z močno evropsko razsežnostjo. Izvedba projekta ITER v Evropi v mednarodnem okviru organizacije ITER bo prispevala k novim raziskovalnim infrastrukturam z močno evropsko razsežnostjo in bo v okviru evropskega spremljevalnega programa vsebovala oblikovanje nove raziskovalne infrastrukture, ki bo lahko podpirala poskus ITER. Sprememba 11 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.B – uvod Splošni cilj je predvsem spodbujanje varnejše, zmogljivejše, z vidika virov in stroškov učinkovitejše jedrske fisije ter drugih uporab sevanja v industriji in medicini. Na petih glavnih področjih dejavnosti, ki so opisana spodaj, se bodo izvajali posredni ukrepi na področju jedrske fisije in zaščite pred sevanjem. Obstajajo pomembne povezave z raziskavami v okviru sedmega okvirnega programa Unije, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti pri dejavnostih na področju energetike, evropskih standardov, izobraževanja in usposabljanja, varovanja okolja, zdravja, raziskav materialov, upravljanja, skupnih infrastruktur, varnosti in varnostne kulture. Mednarodno sodelovanje bo glavna značilnost dejavnosti na mnogih področjih, zlasti pri naprednih jedrskih sistemih, ki jih proučuje mednarodni forum za raziskave četrte generacije reaktorjev. Splošni cilj je predvsem spodbujanje varnejše, zmogljivejše, z vidika virov in stroškov učinkovitejše jedrske fisije ter drugih uporab sevanja v industriji in medicini. Na petih glavnih področjih dejavnosti, ki so opisana spodaj, se bodo izvajali posredni ukrepi na področju jedrske fisije in zaščite pred sevanjem. Obstajajo pomembne povezave z raziskavami v okviru sedmega okvirnega programa Unije, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta13, zlasti pri dejavnostih na področju energetike, evropskih standardov, izobraževanja in usposabljanja, varovanja okolja, zdravja, raziskav materialov, upravljanja, skupnih infrastruktur, varnosti in varnostne kulture, ter tudi s predlogi o jedrski fisiji iz strateškega načrta za energetsko tehnologijo, ki ga je Svet podprl marca 2008. Mednarodno sodelovanje bo glavna značilnost dejavnosti na mnogih področjih, zlasti pri naprednih jedrskih sistemih, ki jih proučuje mednarodni forum za raziskave četrte generacije reaktorjev. Običajna načrtovana življenjska doba sedanje generacije jedrskih elektrarn, ki delujejo v Evropi, je 40 let, predvidevajo pa se morebitna podaljšanja življenjske dobe. S tretjo in četrto generacijo reaktorjev, ki bo varna tudi v prihodnosti, se želi doseči življenjska doba 60 let ali več, hkrati pa čimbolj zmanjšati stroške delovanja in vzdrževanja zaradi staranja obratov. Sprememba 12 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.B – uvod – odstavek 1 a (novo) Obstaja jasna potreba po izboljšanju sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo na področju varnostnih standardov, veljavnih za vse jedrske objekte in naprave ter dejavnosti. Na široko bi jih morali uporabljati oblikovalci, proizvajalci ter upravljavci na področju pridobivanja energije, v medicini, industriji ter raziskovanju in izobraževanju. Sprememba 13 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.B – točka 1 – naslov 1.  Odlaganje v geološke formacije 1.  Vse skladiščenje, vključno z odlaganjem v geološke formacije Sprememba 14 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.B – točka 1 – odstavek 1 Z raziskavami, usmerjenimi v izvajanje, ustvariti trdno znanstveno in tehnično podlago za predstavitev tehnologij in varnosti odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v geološke formacije ter podpirati oblikovanje skupnega evropskega stališča do pomembnih zadev, ki se nanašajo na upravljanje in odlaganje odpadkov. Z raziskavami, usmerjenimi v izvajanje, ustvariti trdno znanstveno in tehnično podlago za predstavitev tehnologij in varnosti odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgoživimi odpadki, ki nastanejo ob razgradnji civilne jedrske energije in ob uporabi radioizotopov pri medicinskih, industrijskih, kmetijskih, raziskovalnih in izobraževalnih dejavnostih, v geološke formacije ter podpirati oblikovanje skupnega evropskega stališča do pomembnih zadev, ki se nanašajo na upravljanje in odlaganje odpadkov. Sprememba 15 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.B – točka 1 – odstavek 2 Odlaganje v geološke formacije: tehnične študije in predstavitev zasnove odlagališč, opredelitev okolnih kamnin odlagališča v podzemnih raziskovalnih laboratorijih (tako splošno kot tudi glede na značilnosti lokacije), raziskave okolja odlagališča, študije pomembnih procesov v bližnjem (oblika odpadkov in umetne pregrade) in oddaljenem polju (skalna podlaga in možnosti za širjenje v biosfero), razvoj trdnih metodologij za oceno uspešnosti in varnosti ter proučevanje upravljanja in družbenih vprašanj, povezanih s strinjanjem javnosti. Odlaganje v geološke formacije: tehnične študije in predstavitev zasnove odlagališč, opredelitev kamnin odlagališča na terenu (tako splošno kot tudi glede na značilnosti lokacije v posebnih podzemnih raziskovalnih laboratorijih), raziskave okolja odlagališča, študije pomembnih procesov v bližnjem (oblika odpadkov in umetne pregrade) in oddaljenem polju (skalna podlaga in možnosti za širjenje v biosfero), razvoj trdnih metodologij za oceno uspešnosti in varnosti ter proučevanje upravljanja in družbenih vprašanj, povezanih s strinjanjem javnosti. Da bi zagotovili učinkovitejšo zadržanje radioaktivnih snovi ob nepričakovanih dogodkih, je treba vpeljati odporne sisteme, obenem pa ohranjati delovanje z zmanjšanim obsegom. Sprememba 16 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.B – točka 2 – odstavek 2 Varnost jedrskih naprav: obratovalna varnost sedanjih in prihodnjih jedrskih naprav, zlasti ocena življenjske dobe elektrarn in njihovo upravljanje, varnostna kultura (zmanjševanje tveganja človeške in organizacijske napake), napredne metodologije za oceno varnosti, orodja za numerično simulacijo, instrumentacija in nadzor ter preprečevanje in ublažitev hujših nesreč, s spremljajočimi dejavnostmi za optimalizacijo upravljanja znanja in ohranjanje sposobnosti. Varnost jedrskih naprav: obratovalna varnost sedanjih in prihodnjih jedrskih obratov, predvsem ob upoštevanju izsledkov preiskave nesreče v Fukušimi, zlasti ocena življenjske dobe elektrarn in njihovo upravljanje, varnostna kultura (zmanjševanje tveganja človeške in organizacijske napake), napredne metodologije za oceno varnosti, orodja, instrumentarij in nadzor numeričnih simulacij ter preprečevanje in ublažitev hujših nesreč, s spremljajočimi dejavnostmi za optimalizacijo upravljanja znanja in ohranjanje sposobnosti. Dodatne dejavnosti, ki jih je treba izvesti zaradi nesreče v Fukušimi, bi morale vključevati: izboljšanje potresne odpornosti, ponovna opredelitev nesreč, ki niso bile predvidene pri zasnovi, analiza običajnih načinov odpovedi, boljše krizno upravljanje, preprečevanje zbiranja vodika iz parnih reakcij oziroma reakcij vročih kovin, rekombinacija vodika, zasnova sistemov filtriranja/izpiranja, ki prenesejo nadtlak plinov. Sprememba 17 Predlog sklepa Priloga – del I – oddelek I.B – točka 2 – odstavek 3 Napredni jedrski sistemi: boljša učinkovitost obstoječih sistemov in goriv ter raziskave naprednih reaktorskih sistemov, da bi ocenili njihov potencial, sposobnost preprečevanja širjenja in vplive na dolgoročno trajnost, vključno z dejavnostmi na področju temeljnih in ključnih medsektorskih raziskav (npr. raziskav materialov), raziskave gorivnih ciklusov, inovativnih goriv in vidikov upravljanja odpadkov, vključno z ločevanjem in pretvorbo ter učinkovitejšo uporabo cepljivih snovi v obstoječih reaktorjih. Napredni jedrski sistemi: boljša učinkovitost obstoječih sistemov in goriv ter raziskave naprednih reaktorskih sistemov, da bi ocenili njihov potencial, sposobnost preprečevanja širjenja in vplive na dolgoročno trajnost, vključno z dejavnostmi na področju temeljnih in ključnih medsektorskih raziskav (npr. raziskav materialov), raziskave gorivnih ciklusov, inovativnih goriv in vidikov upravljanja odpadkov, vključno z ločevanjem in pretvorbo ter učinkovitejšo uporabo cepljivih snovi v obstoječih reaktorjih. Omenjene dejavnosti bi morale biti usmerjene v podporo evropske industrijske pobude za trajnostno jedrsko energijo, ki je bila sprejeta na konferenci o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo v času belgijskega predsedovanja novembra 2010, vključno z zasnovo ključnih demonstracijskih raziskovalnih projektov Astrid, Allegro, Alfred in Myrrha.