Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/0163(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0124/2013

Predložena besedila :

A7-0124/2013

Razprave :

PV 22/05/2013 - 19
CRE 22/05/2013 - 19

Glasovanja :

PV 23/05/2013 - 13.3
CRE 23/05/2013 - 13.3
Obrazložitev glasovanja
PV 16/04/2014 - 7.24
CRE 16/04/2014 - 7.24
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0219
P7_TA(2014)0419

Sprejeta besedila
PDF 454kWORD 40k
Četrtek, 23. maj 2013 - Strasbourg
Vzpostavitev okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija ***I
P7_TA(2013)0219A7-0124/2013

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 23. maja 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija (COM(2012)0335 – C7-0155/2012 – 2012/0163(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija

(Sprememba ne zadeva slovenske različice)
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Unija pridobila izključno pristojnost za sklepanje mednarodnih sporazumov o zaščiti naložb. Unija je že pogodbenica Pogodbe o energetski listini, ki zagotavlja zaščito naložb.
 (1)  Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Unija pridobila izključno pristojnost za sklepanje mednarodnih sporazumov o zaščiti naložb. Unija je tako kot države članice že pogodbenica Pogodbe o energetski listini, ki zagotavlja zaščito naložb.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Sporazumi o zaščiti naložb običajno vključujejo mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ki vlagatelju iz tretje države omogoča, da vložijo tožbo zoper državo, v kateri je opravil naložbo. Spori med vlagatelji in državo se lahko razrešijo z zneski, naloženimi z arbitražnimi odločbami. Poleg tega pri vsakem takem primeru nastanejo precejšnji stroški za arbitražo in stroški, ki se nanašajo na obrambo zadeve.
 (2)  Prihodnji sporazumi o zaščiti naložb, ki jih sklene Unija, lahko vključujejo, kadar je to upravičeno, mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ki vlagatelju iz tretje države omogoča, da vloži tožbo zoper državo, v kateri je opravil naložbo. Spori med vlagatelji in državo se lahko razrešijo z zneski, naloženimi z arbitražnimi odločbami. Poleg tega pri vsakem takem primeru nastanejo precejšnji stroški za arbitražo in stroški, ki se nanašajo na obrambo zadeve.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Ustrezno upravljanje finančne odgovornosti ni mogoče, če standardi zaščite, ki jo zagotavljajo sporazumi o naložbah, v veliki meri presežejo omejitve odgovornosti, ki jih priznavajo Unija in večina držav članic. Skladno s tem bi morali prihodnji sporazumi Unije tujim vlagateljem zagotavljati enako visoko stopnjo zaščite, a ne višje stopnje zaščite, kot jo zakonodaja Unije in splošna načela, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, zagotavljajo vlagateljem iz Unije.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Določanje zgornjih meja finančne odgovornosti na podlagi te uredbe je povezano tudi z varstvom zakonodajnih pooblastil Unije, ki se izvršujejo v okviru pristojnosti, opredeljenih v Pogodbah, in njihovo zakonitost nadzoruje Sodišče Evropske Unije, ki ga ne more neutemeljeno omejevati morebitna odgovornost, opredeljena zunaj uravnoteženega sistema, ki ga določata Pogodbi. V skladu s tem je Sodišče Evropske unije jasno potrdilo, da mora biti odgovornost Unije za zakonodajne akte zlasti v kombinaciji z mednarodnim pravom omejena in je ni mogoče prevzemati brez jasno ugotovljene krivde1. Prihodnji sporazumi o naložbah, ki jih bo sklenila Unija, bi morali spoštovati ta varovala za zakonodajna pooblastila Unije in ne bi smeli določati strožjih standardov odgovornosti, kar bi dopuščalo izogibanje standardom, ki jih je določilo Sodišče Evropske unije.
1Sodba Sodišča z dne 9. septembra 2008 v skupnih zadevah C-120/06 P in C-121/06 P, FIAMM in Fedon proti Svetu in Komisiji ([2008] ECR I-6513).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Kadar ima Unija mednarodno odgovornost za obravnavo, ki jo zagotavlja, se pričakuje, da v skladu z mednarodnim pravom ob zanjo neugodni odločbi plača morebitne zneske in krije stroške vseh sporov. Vendar je lahko neugodna odločba za plačilo zneska, naloženega Uniji, rezultat obravnave, ki jo zagotavlja Unija, ali obravnave, ki jo zagotavlja država članica. Zato bi bilo nepravično, če bi bili v primeru obravnave, ki jo zagotovi država članica, zneski iz arbitražne odločbe in stroški arbitraže plačani iz proračuna Unije. Zato je nujno, da se v okviru zakonodaje Unije in brez poseganja v mednarodno odgovornost Unije finančna odgovornost razporedi med Unijo in državo članico, odgovorno za zagotovitev obravnave, na podlagi meril iz te uredbe.
 (4)  Kadar ima Unija kot subjekt s pravno osebnostjo mednarodno odgovornost za obravnavo, ki jo zagotavlja, se pričakuje, da v skladu z mednarodnim pravom ob zanjo neugodni odločbi plača morebitne zneske in krije stroške vseh sporov. Vendar je lahko neugodna odločba za plačilo zneska, naloženega Uniji, rezultat obravnave, ki jo zagotavlja Unija, ali obravnave, ki jo zagotavlja država članica. Zato bi bilo nepravično, če bi bili v primeru obravnave, ki jo zagotovi država članica, zneski iz arbitražne odločbe in stroški arbitraže plačani iz proračuna Evropske unije (proračun Unije). Zato je nujno, da se v okviru zakonodaje Unije in brez poseganja v mednarodno odgovornost Unije finančna odgovornost razporedi med samo Unijo in državo članico, odgovorno za zagotovljeno obravnavo, na podlagi meril iz te uredbe.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Finančna odgovornost se dodeli organu, ki je pristojen za obravnavo, za katero se je ugotovilo, da ni v skladu z zadevnimi določbami sporazuma. To pomeni, da mora Unija prevzeti finančno odgovornost, kadar zadevno obravnavo zagotavlja institucija, organ ali agencija Unije. Zadevna država članica mora prevzeti finančno odgovornost, kadar obravnavo zagotavlja država članica. Vendar, kadar država članica deluje v skladu z zakonodajo Unije, na primer pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo, Unija prevzame finančno odgovornost, če se taka obravnava zahteva na podlagi zakonodaje Unije. Uredba mora predvideti tudi možnost, da se posamezna zadeva lahko nanaša tako obravnavo, ki jo zagotavlja država članica, kot na obravnavo, ki se zahteva na podlagi zakonodaje Unije. Zajemala bo vse ukrepe, ki jih sprejmejo države članice in Evropska unija.
 (6)  Finančna odgovornost se dodeli organu, ki je pristojen za obravnavo, za katero se je ugotovilo, da ni v skladu z zadevnimi določbami sporazuma. To pomeni, da mora Unija sama prevzeti finančno odgovornost, kadar zadevno obravnavo zagotavlja institucija, organ, agencija ali drugi pravni subjekt Unije. Zadevna država članica mora prevzeti finančno odgovornost, kadar obravnavo zagotavlja ta država članica. Vendar, kadar država članica deluje v skladu z zakonodajo Unije, na primer pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo, Unija sama prevzame finančno odgovornost, če se taka obravnava zahteva na podlagi zakonodaje Unije. Uredba mora predvideti tudi možnost, da se posamezna zadeva lahko nanaša tako obravnavo, ki jo zagotavlja država članica, kot na obravnavo, ki se zahteva na podlagi zakonodaje Unije. Zajemala bo vse ukrepe, ki jih sprejmejo države članice in Unija. Države članice in Unija bi morale v takem primeru prevzeti finančno odgovornost za določeno obravnavo, ki jo zagotavlja katera koli od njih.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Kadar ukrepi države članice niso v skladu s tem, kar zahteva pravo Unije, na primer, kadar država članica ne prenese direktive, ki jo sprejme Unija, ali prekorači pogoje direktive, ki jo je sprejela Unija, ko jo izvajajo v nacionalnem pravu, bi država članica morala prevzeti finančno odgovornost za zadevno obravnavo.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Kadar država članica nosi potencialno finančno odgovornost, ki izhaja iz spora, je načeloma primerno taki državi članici dovoliti, da deluje kot tožena stranka in tako zaščiti obravnavo, ki jo je zagotovila vlagatelju. To zagotavljajo ureditve iz te uredbe. Znatna prednost tega je, da se proračun Unije in viri Unije niti začasno ne bremenijo s stroški sodnega postopka ali kakršnimi koli zneski, naloženimi z arbitražno odločbo proti zadevni državi članici.
 (8)  Kadar država članica nosi potencialno finančno odgovornost, ki izhaja iz spora, je načeloma pravično in primerno taki državi članici dovoliti, da deluje kot tožena stranka in tako zaščiti obravnavo, ki jo je zagotovila vlagatelju. To zagotavljajo ureditve iz te uredbe. Znatna prednost tega je, da se proračun Unije in nefinančni viri Unije niti začasno ne bremenijo s stroški sodnega postopka ali kakršnimi koli zneski, naloženimi z arbitražno odločbo proti zadevni državi članici.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  V nekaterih okoliščinah je nujno, da Unija deluje kot tožena stranka v sporih z obravnavo, ki jo zagotavlja država članica, da se ustrezno zaščitijo interesi Unije. To velja zlasti kadar spor vključuje tudi obravnavo, ki jo zagotavlja Unija, kadar se zdi, da se obravnava, ki jo zagotovi država članica, zahteva z zakonodajo Unije, ali kadar je verjetno, da se bodo podobni zahtevki pojavili v sporih z drugimi državami članicami, ali kadar zadeva vključuje nerešena pravna vprašanja, razrešitev katerih bi lahko vplivala na morebitne prihodnje zadeve proti drugim državam članicam ali Uniji. Kadar spor delno zadeva obravnavo, ki jo zagotavlja Unija ali ki se zahteva na podlagi zakonodaje Unije, bi morala Unija delovati kot tožena stranka, razen če te tožbe v zvezi s takšno obravnavo niso zelo pomembne, ob upoštevanju morebitne finančne odgovornosti in sproženih pravnih vprašanj v zvezi z zahtevki glede obravnave, ki jo zagotovi država članica.
(10)  V nekaterih okoliščinah je nujno, da lahko Unija deluje kot tožena stranka v sporih z obravnavo, ki jo zagotavlja država članica, da se ustrezno zaščitijo interesi Unije. To velja zlasti, kadar spor vključuje tudi obravnavo, ki jo zagotavlja Unija, kadar se zdi, da se obravnava, ki jo zagotovi država članica, zahteva z zakonodajo Unije, ali kadar so bili podobni zahtevki vloženi v sporih z drugimi državami članicami ali kadar zadeva vključuje pravna vprašanja, razrešitev katerih bi lahko vplivala na trenutne ali morebitne prihodnje zadeve proti drugim državam članicam ali Uniji. Kadar spor delno zadeva obravnavo, ki jo zagotavlja Unija ali ki se zahteva na podlagi zakonodaje Unije, bi morala Unija delovati kot tožena stranka, razen če te tožbe v zvezi s takšno obravnavo niso zelo pomembne, ob upoštevanju morebitne finančne odgovornosti in sproženih pravnih vprašanj v zvezi z zahtevki glede obravnave, ki jo zagotovi država članica.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Primerno je, da se Komisija v okviru iz te uredbe odloči, ali bi kot tožena stranka morala delovati Unija ali država članica.
 (12)  Da bi vzpostavili delujoč sistem, bi se Komisija morala v okviru iz te uredbe odločiti, ali bi kot tožena stranka morala delovati Unija ali država članica, ter obvestiti Evropski parlament in Svet o vsaki takšni odločitvi v okviru svojega letnega poročanja o izvajanju te uredbe.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Kadar država članica deluje kot tožena stranka, je primerno, da Komisijo obvešča o poteku zadeve in da lahko Komisija, kadar je to ustrezno, od države članice, ki deluje kot tožena stranka, zahteva, da zavzame posebno stališče v zadevah, ki so v interesu Unije.
 (14)  Kadar država članica deluje kot tožena stranka, je primerno, da Komisijo obvešča o poteku zadeve in da lahko Komisija, kadar je to ustrezno, od države članice, ki deluje kot tožena stranka, zahteva, da zavzame posebno stališče v zadevah, ki vplivajo na prevladujoče interese Unije.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Država članica lahko kadar koli sprejme finančno odgovornost v primeru, da je treba izplačati nadomestilo. V takem primeru lahko država članica in Komisija skleneta dogovore za periodična plačila stroškov in za plačilo kakršnih koli nadomestil. Vendar to ne pomeni tudi, da država članica potrjuje, da je zahtevek v sporu utemeljen. Komisija bi morala biti zmožna sprejeti sklep, ki od države članice zahteva, da vnaprej plača te stroške. V primeru, da Sodišče dodeli plačilo stroškov Uniji, mora Komisija zagotoviti, da se vsako predhodno plačilo stroškov takoj povrne zadevni državi članici.
 (15)  Brez poseganja v izid arbitražnih postopkov lahko država članica kadar koli sprejme finančno odgovornost v primeru, da je treba izplačati nadomestilo. V takem primeru lahko država članica in Komisija skleneta dogovore za periodična plačila stroškov in za plačilo kakršnih koli nadomestil. Vendar to ne pomeni tudi, da država članica na kakršen koli pravni način potrjuje, da je zahtevek v sporu utemeljen. Komisija lahko v takšnem primeru sprejme sklep, ki od države članice zahteva, da vnaprej plača te stroške. V primeru, da Sodišče dodeli plačilo stroškov Uniji, mora Komisija zagotoviti, da se vsako predhodno plačilo stroškov takoj povrne zadevni državi članici.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  V nekaterih primerih bi bilo lahko primerno doseči poravnavo v izogib dragim in nepotrebnim arbitražam. Treba je določiti postopek za tako poravnavo. Tak postopek bi moral Komisiji, ki ravna v skladu s postopkom pregleda, omogočiti rešitev zadeve, kadar je to v interesu Unije. Kadar se zadeva nanaša na obravnavo, ki jo zagotavlja država članica, je primerno, da se med Komisijo in zadevno državo članico vzpostavi tesno sodelovanje in opravijo posvetovanja. Državi članici bi bilo treba še naprej pustiti možnost poravnave v vsaki fazi postopka, vendar pod pogojem, da sprejme polno finančno odgovornost in da je taka poravnava v skladu z zakonodajo Unije in ni v nasprotju z interesi Unije.
 (16)  V nekaterih primerih bi bilo lahko primerno doseči poravnavo v izogib dragim in nepotrebnim arbitražam. Treba je določiti učinkovit in hiter postopek za tako poravnavo. Tak postopek bi moral Komisiji, ki ravna v skladu s postopkom pregleda, omogočiti rešitev zadeve, kadar je to v interesu Unije. Kadar se zadeva nanaša na obravnavo, ki jo zagotavlja država članica, je primerno, da se med Komisijo in zadevno državo članico vzpostavi tesno sodelovanje in opravijo posvetovanja, vključno o postopkih v postopku poravnave in višini denarnega nadomestila. Državi članici bi bilo treba še naprej pustiti možnost poravnave v vsaki fazi postopka, vendar pod pogojem, da sprejme polno finančno odgovornost in da je taka poravnava v skladu z zakonodajo Unije in ni v nasprotju z interesi Unije kot celote.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Komisija bi se morala podrobno posvetovati z zadevno državo članico, da se doseže dogovor o razporeditvi finančne odgovornosti. Kadar Komisija ugotovi, da je država članica odgovorna, država članica pa se s to trditvijo ne strinja, bi morala Komisija plačati naložene zneske in hkrati od države članice zahtevati, da zadevne zneske skupaj z ustreznimi obrestmi plača v proračun Evropske unije. Obresti, ki se plačajo, so določene v skladu s [členom 71(4) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, kakor je bila spremenjena.] Člen 263 Pogodbe je na voljo, kadar država članica meni, da odločitev ne izpolnjuje meril iz te uredbe.
(18)  Komisija bi se morala podrobno posvetovati z zadevno državo članico, da se doseže dogovor o razporeditvi finančne odgovornosti. Kadar Komisija ugotovi, da je država članica odgovorna, država članica pa se s to trditvijo ne strinja, bi morala Komisija plačati naložene zneske in hkrati od države članice zahtevati, da zadevne zneske skupaj z ustreznimi obrestmi plača v proračun Unije. Obresti, ki se plačajo, bi morale biti v skladu s členom 78(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije1. Člen 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije je na voljo, kadar država članica meni, da odločitev ne izpolnjuje meril iz te uredbe.
–––––––––––––––––
1 UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Proračun Unije bi moral zagotoviti kritje za odhodke, ki izhajajo iz sporazumov, sprejetih v skladu s členom 218 Pogodbe, ki zagotavljajo reševanje sporov med vlagatelji in državo. Kadar finančno odgovornost v skladu s to uredbo nosijo države članice, mora biti Unija sposobna zbrati prispevke zadevne države članice pred izvedbo zadevnih odhodkov ali najprej izvesti zadevne odhodke in šele nato prejeti povračilo od zadevne države članice. Možna bi morala biti uporaba obeh mehanizmov proračunske obravnave glede na izvedljivost, zlasti časovno gledano. Za oba mehanizma velja, da bi morali biti prispevki ali povračila, ki jih plačajo države članice, obravnavani kot notranji namenski prejemki proračuna Unije. Proračunska sredstva, ki izhajajo iz notranjih namenskih prejemkov bi morala zajemati ne samo zadevnih odhodkov, ampak bi morala biti omogočena tudi njihova dodelitev drugim delom proračuna Unije, s katerimi so bila zagotovljena začetna sredstva za izvajanje zadevnih odhodkov v okviru drugega mehanizma.
 (Sprememba ne zadeva slovenske različice)
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 2 – točka b
(b) „stroški, ki izhajajo iz arbitraže“ pomeni pristojbine in stroške arbitražnega sodišča ter stroške zastopanja in odhodkov, ki jih je arbitražno sodišče naložilo tožeči stranki;
 (b) „stroški, ki izhajajo iz arbitraže“ pomeni pristojbine in stroške arbitražnega sodišča oziroma arbitražne ustanove ter stroške zastopanja in odhodke, ki jih je arbitražno sodišče naložilo tožeči stranki;
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 2 – točka c
(c) „spor“ pomeni zahtevek, ki ga tožeča stranka vloži proti Uniji v skladu s sporazumom in o katerem bo odločalo arbitražno sodišče;
 (c) „spor“ pomeni zahtevek, ki ga tožeča stranka vloži proti Uniji ali državi članici v skladu s sporazumom in o katerem bo odločalo arbitražno sodišče;
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 2 – točka j a (novo)
(ja) „prevladujoči interesi Unije“ pomeni enega od naslednjih primerov:
(i) obstaja resna grožnja za dosledno in enotno uporabo ali izvajanje določb o naložbah iz sporazuma zaradi spora med vlagateljem in državo, v katerem je ena od strank Unija,
(ii) ukrep države članice je lahko v navzkrižju z razvojem prihodnje naložbene politike Unije,
(iii) spor lahko predstavlja večji finančni učinek na proračun Unije v danem letu ali v sklopu večletnega finančnega okvira.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.  Kot je določeno v tej uredbi, Komisija sprejme sklep, ki določa finančno odgovornost zadevne države članice v skladu z merili iz odstavka 1.
 2.  Kadar je določeno v tej uredbi, Komisija sprejme sklep, ki določa finančno odgovornost zadevne države članice v skladu z merili iz odstavka 1. Evropski parlament in Svet sta obveščena o tem sklepu.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Takoj ko Komisija prejme obvestilo, s katero tožeča stranka izrazi svojo namero o začetku arbitražnih postopkov v skladu z določbami iz sporazuma, o tem obvesti zadevno državo članico.

 Takoj ko Komisija prejme obvestilo, s katerim tožeča stranka izrazi svojo namero o začetku arbitražnih postopkov, ali obvestilo o zahtevi za posvetovanje ali zahtevek za državo članico, obvesti zadevno državo članico ter Evropski parlament in Svet o morebitnih prejšnjih zahtevah tožeče stranke za posvetovanje in o obvestilu, v katerem tožeča stranka izrazi namero, da bo v 15 delovnih dneh od prejema obvestila začela arbitražni postopek zoper Unijo ali državo članico, vključno z imenom tožeče stranke, določbah sporazuma, ki naj bi bile kršene, zadevnem gospodarskem sektorju, obravnavi, ki naj bi kršila sporazum, in znesku zahtevane odškodnine.

Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka c
(c) verjetno je, da bodo vloženi podobni zahtevki za isti sporazum zoper obravnavo, ki jo zagotovijo druge države članice, Komisija pa je v najboljšem položaju, da zagotovi učinkovito in dosledno obrambo ali
 (c) vloženi so bili zahtevki za posvetovanja v zvezi s podobnimi zahtevki za isti sporazum zoper obravnavo, ki jo zagotovijo druge države članice, Komisija pa je v najboljšem položaju, da zagotovi učinkovito in dosledno obrambo ali
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka d
(d) spor sproži nerešena pravna vprašanja, ki se lahko ponovno pojavijo v drugih sporih v okviru istih ali drugih sporazumov Unije, ki se nanašajo na obravnavo, ki jo zagotavlja Unija ali druge države članice.
 (d) spor sproži občutljiva pravna vprašanja, katerih reševanje lahko vpliva na prihodnjo razlago zadevnega sporazuma ali drugih sporazumov.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Kadar Unija prevzame vlogo tožene stranke na podlagi sklepa Komisije v skladu z odstavkom 2 ali standardnega pravila iz odstavka 1, je takšna odločitev o statusu tožene stranke zavezujoča za tožečo stranko in arbitražno sodišče.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Komisija obvesti druge države članice in Evropski parlament o vsakem sporu, v katerem se uporablja ta člen in način, na katerega je bil uporabljen.
 4.  Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vsakem sporu, v katerem se uporablja ta člen, in načinu, na katerega je bil uporabljen.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka b
(b)  Komisijo obvesti o vseh pomembnih fazah postopka in začne redna posvetovanja, v vsakem primeru pa to stori takrat, ko Komisija to zahteva, ter
 (b)  Komisijo nemudoma obvesti o vseh pomembnih fazah postopka in začne redna posvetovanja, v vsakem primeru pa to stori takrat, ko Komisija to zahteva, ter
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Komisija lahko kadar koli od zadevne države članice zahteva, da sprejme določeno stališče glede katerega koli pravnega vprašanja, ki izhaja iz spora, ali katerega koli drugega elementa v interesu Unije.
 2.  Kadar to zahtevajo prevladujoči interesi Unije, lahko Komisija kadar koli po posvetovanjih z zadevno državo članico od te države članice zahteva, da sprejme določeno stališče glede katerega koli pravnega vprašanja, ki izhaja iz spora, ali katerega koli drugega pravnega vprašanja, katerega reševanje lahko vpliva na prihodnjo razlago zadevnega sporazuma ali drugih sporazumov.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če zadevna država članica meni, da zahtevek Komisije neprimerno ogroža njeno učinkovito obrambo, začne posvetovanja, da bi našla sprejemljivo rešitev. Kadar sprejemljive rešitve ni mogoče najti, lahko Komisija sprejme odločitev, ki od zadevne države članice zahteva, da sprejme določeno pravno stališče.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  Če sporazum ali v njem navedena pravila zagotavljajo možnost za razveljavitev, pritožbo ali revizijo katerega koli pravnega vprašanja, vključenega v odločbo arbitražnega sodišča glede plačil, Komisija lahko, kadar meni, da to dopušča skladnost ali pravilnost razlage sporazuma, od države članice zahteva, da predloži vlogo za razveljavitev, pritožbo ali revizijo. V tem primeru so predstavniki Komisije člani delegacije in lahko izrazijo stališča Unije glede zadevnega pravnega vprašanja.
 3.  Če sporazum ali v njem navedena pravila zagotavljajo možnost za razveljavitev, pritožbo ali revizijo katerega koli pravnega vprašanja, vključenega v odločbo arbitražnega sodišča glede plačil, Komisija lahko, kadar meni, da to dopušča skladnost ali pravilnost razlage sporazuma, po posvetovanju z zadevno državo članico od nje zahteva, da predloži vlogo za razveljavitev, pritožbo ali revizijo. V tem primeru so predstavniki Komisije člani delegacije in lahko izrazijo stališča Unije glede zadevnega pravnega vprašanja.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Če zadevna država članica noče vložiti vloge za razveljavitev, pritožbo ali revizijo, o tem v 30 dneh obvesti Komisijo. Komisija lahko v tem primeru sprejme sklep, ki od zadevne države članice zahteva, da vloži vlogo za razveljavitev, pritožbo ali revizijo.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 10 – točka c
(c)  Komisija državi članici zagotovi vso dokumentacijo v zvezi s postopkom, da se zagotovi kar najučinkovitejša obramba, ter
 (c)  Komisija državi članici zagotovi vso dokumentacijo v zvezi s postopkom, jo obvešča o vseh pomembnih fazah postopka ter začne posvetovanja z njo, kadar zadevna članica to zahteva, da se zagotovi kar najučinkovitejša obramba, ter
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o razvoju arbitražnih postopkov iz prvega odstavka.

Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Kadar je Unija tožena stranka v sporu v zvezi z obravnavo, ki jo delno ali v celoti zagotovi država članica, in kadar Komisija meni, da bi bila poravnava v okviru reševanja sporov v interesu Unije, se najprej posvetuje z zadevno državo članico. Država članica prav tako lahko začne taka posvetovanja s Komisijo.
 1.  Kadar je Unija tožena stranka v sporu v zvezi z obravnavo, ki jo delno ali v celoti zagotovi država članica, in kadar Komisija meni, da bi bila poravnava v okviru reševanja sporov v interesu Unije, se najprej posvetuje z zadevno državo članico. Država članica prav tako lahko začne taka posvetovanja s Komisijo. Država članica in Komisija zagotovita vzajemno razumevanje pravnega položaja in morebitnih posledic ter se za razrešitev primera izogibata vsakršnemu nesoglasju.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3
3.  Če država članica ne privoli v poravnavo spora, lahko spor poravna Komisija, kadar to zahtevajo prevladujoči interesi Unije.
 3.  Če država članica ne privoli v poravnavo spora, lahko spor poravna Komisija, kadar to zahtevajo prevladujoči interesi Unije. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje vse ustrezne informacije o odločitvi, da se spor reši s poravnavo, predvsem obrazložitev.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Kadar je država članica tožena stranka v sporu, ki se nanaša izključno na obravnavo, ki so jo zagotovili njeni organi, in se odloči za poravnavo spora, obvesti Komisijo o osnutku poravnave ter o pogajanjih in izvedbi poravnave.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Kadar Unija deluje kot tožena stranka v skladu s členom 8 in kadar Komisija meni, da mora zadevna država članica na podlagi meril iz člena 3(1) delno ali v celoti plačati znesek, naložen z odločbo ali poravnavo, se uporabi postopek iz odstavkov od 2 do 5.
1.  Kadar Unija deluje kot tožena stranka v skladu s členom 8 in kadar Komisija meni, da mora zadevna država članica na podlagi meril iz člena 3(1) delno ali v celoti plačati znesek, naložen z odločbo ali poravnavo, se uporabi postopek iz odstavkov 2 do 5 tega člena. Ta postopek se uporabi tudi, kadar je Unija, ki deluje kot tožena stranka v skladu s členom 8, uspešna pri arbitraži, vendar mora pokriti stroške, ki izhajajo iz nje.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3
3.  V treh mesecih od prejema zahtevka za plačilo zneska, naloženega s končno odločbo ali poravnavo, Komisija sprejme sklep, naslovljen na zadevno državo članico, o določitvi zneska, ki ga mora plačati navedena država članica.
 3.  V treh mesecih od prejema zahtevka za plačilo zneska, naloženega s končno odločbo ali poravnavo, Komisija sprejme sklep, naslovljen na zadevno državo članico, o določitvi zneska, ki ga mora plačati navedena država članica. Komisija o tem sklepu in finančni razsodbi obvesti Evropski parlament in Svet.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4
4.  Razen če država članica ugovarja zoper odločitev Komisije v enem mesecu, mora zadevna država članica v proračun Unije plačati znesek, naložen z odločbo ali poravnavo, najpozneje v treh mesecih po sklepu Komisije. Zadevna država članica je odgovorna za kakršne koli zapadle obresti po stopnji, ki velja za druga denarna sredstva, dolgovana v proračun Unije.
 4.  Razen če država članica ugovarja zoper odločitev Komisije v enem mesecu, mora zadevna država članica v proračun Unije plačati znesek, enakovreden znesku, naloženemu z odločbo ali poravnavo, najpozneje v treh mesecih po sklepu Komisije. Zadevna država članica je odgovorna za kakršne koli zapadle obresti po stopnji, ki velja za druga denarna sredstva, dolgovana v proračun Unije.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Komisija lahko sprejme sklep, s katerim od zadevne države članice zahteva, da zagotovi plačila finančnih prispevkov v proračun Unije, da se pokrijejo stroški, ki izhajajo iz arbitraže, če meni, da bo država članica dolžna plačati kakršne koli zneske iz arbitražne odločbe v skladu z merili iz člena 3.
 1.  Kadar Unija deluje kot tožena stranka v skladu s členom 8 in če ni bil sklenjen dogovor v skladu s členom 11, lahko Komisija sprejme sklep, s katerim od zadevne države članice zahteva, da zagotovi predplačila finančnih prispevkov v proračun Unije, da se pokrijejo predvidljivi ali nastali stroški, ki izhajajo iz arbitraže. Tak sklep o finančnih prispevkih je sorazmeren in v skladu z merili iz člena 3.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 19
Povračilo ali vplačilo države članice v proračun Unije, da se poravnajo zneski, naloženi z odločbo ali poravnavo, se štejejo kot notranji namenski prejemki v smislu [člena 18 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti]. Lahko se uporabljajo za kritje odhodkov, ki izhajajo iz sporazumov, sprejetih v skladu s členom 218 Pogodbe, ki zagotavljajo reševanje sporov med vlagatelji in državo ali dodelitev drugim delom proračuna, ki so na začetku zagotavljali kritje zneskov, naloženih z odločbo ali poravnavo, ali kakršnega koli drugega stroška.

 Povračilo ali vplačilo države članice v proračun Unije, da se poravnajo zneski, naloženi z odločbo ali poravnavo, vključno s tistimi iz člena 18(1) te uredbe, se štejejo kot notranji namenski prejemki v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Lahko se uporabljajo za kritje odhodkov, ki izhajajo iz sporazumov, sprejetih v skladu s členom 218 Pogodbe, ki zagotavljajo reševanje sporov med vlagatelji in državo, ali dodelitev drugim delom proračuna, ki so na začetku zagotavljali kritje zneskov, naloženih z odločbo ali poravnavo, ali kakršnega koli drugega stroška.

Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga [odbor za sporazume o naložbah, ustanovljen z Uredbo [2010/197 COD]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št.182/2011.
 1.  Komisiji pomaga Odbor za sporazume o naložbah, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1219/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami1. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št.182/2011.
–––––––––––––––––
1 UL L 351 20.12.2012, str. 40.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1
1.  Komisija v rednih časovnih presledkih Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. Prvo poročilo predloži najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. Nadaljnja poročila nato predloži vsaka tri leta.
 1.  Komisija v rednih časovnih presledkih Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobno poročilo o izvajanju te uredbe. Navedeno poročilo vsebuje vse pomembne informacije, vključno s seznamom tožb, vloženih proti Uniji ali državam članicam, povezanimi postopki, sodbami in finančnim učinkom za zadevne proračune. Prvo poročilo predloži najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe. Nadaljnja poročila nato predloži vsaka tri leta, razen če proračunski organ, ki ga sestavljata Evropski parlament in Svet, odloči drugače.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija vsako leto predloži Evropskemu parlamentu in Svetu seznam zahtevkov za posvetovanja od tožečih strank, tožb in arbitražnih odločitev.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0124/2013).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov