Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke za leto 2012,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 123, 282 in 284(3) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, še zlasti členov 15 in 21 Statuta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 1998 o demokratičnem nadzoru v tretji fazi EMU(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2013 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2011(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, v nadaljnjem besedilu „uredba o enotnem nadzornem mehanizmu“,

–  ob upoštevanju 83. letnega poročila 2012/1013 Banke za mednarodne poravnave, ki je bilo objavljeno 23. junija 2013,

–  ob upoštevanju člena 119(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0382/2013),

A.  ker se je BDP v euroobmočju v skladu z napovedmi služb Komisije iz pomladi 2013 po 1,4-odstotni rasti leta 2011 v letu 2012 zmanjšal za 0,6 % in se bo leta 2013 zmanjšal še za 0,4 %, preden se bo leta 2014 povečal za 1,2 %;

B.  ker je na podlagi istih napovedi brezposelnost v euroobmočju iz 10,2 % konec leta 2011 narasla na 11,4 % konec leta 2012, in se v letu 2013 utegne še povečati na 12,2 %, preden bo leta 2014 spet rahlo upadla, pri tem pa je med državami euroobmočja opaziti velike razlike, saj se število brezposelnih giblje med 4,3 % in 25 %, med mladimi pa je ta odstotek še višji in se je v istem obdobju znatno povečal;

C.  ker je ECB leta 2012 enkrat znižala obrestne mere, in sicer julija (za 25 bazičnih točk), maja 2013 pa še dodatno na rekordno nizko stopnjo 0,5 %;

D.  ker je povprečna stopnja inflacije v euroobmočju glede na napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 v letu 2012 znašala 2,5 %, torej manj od 2,7 % iz leta 2011, rast M3 pa je bila leta 2011 z 1,5 % nižja od 1,7 %, kolikor je znašala leta 2010;

E.  ker je konsolidirani računovodski izkaz Eurosistema konec leta 2012 dosegel 3 bilijone EUR, kar pomeni, da se je v letu 2012 povečal za približno 12 %;

F.  ker je netržno finančno premoženje predstavljalo največji del sredstev, predloženih Eurosistemu kot zavarovanje v letu 2012, saj je znašalo približno 25 % vseh sredstev; ker netržni vrednostni papirji skupaj z vrednostnimi papirji, zavarovanimi s premoženjem, predstavljajo več kot 40 % vseh sredstev, predloženih kot zavarovanje;

G.  ker se je skupni promet z vsemi instrumenti na evrskem denarnem trgu v drugem četrtletju 2012 zmanjšal za 14 % v primerjavi z drugim četrtletjem predhodnega leta;

H.  ker so linije nujne likvidnostne pomoči, ki so jih zagotovile nacionalne centralne banke, navedene v konsolidiranem računovodskem izkazu Eurosistema pod postavko „druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v evrih“, leta 2012 dosegle neprimerljivo visoke ravni in so konec leta 2012 znašale 206 milijard EUR;

I.  ker so dolgoročne operacije refinanciranja ECB, izvedene februarja 2012, finančnim institucijam s sedežem v euroobmočju zagotovile 529,5 milijarde EUR v obliki posojil z zapadlostjo treh let in začetno obrestno mero 1 %;

J.  ker se je stopnja rasti posojil mikrofinančnih institucij prebivalcem euroobmočja od decembra 2011 do decembra 2012 močno zmanjšala, in sicer z 1 % decembra 2011 na 0,4 % decembra 2012, posojila zasebnemu sektorju pa so se decembra 2012 zmanjšala za 0,7%;

K.  ker je povprečni bruto javnofinančni dolg v euroobmočju na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 v letu 2012 narasel na 92,7 % BDP v primerjavi z 88 % leta 2011, skupni javnofinančni primanjkljaj pa se je s 4,2 % znižal na 3,7 % BDP;

L.  ker je bilo v okviru dolgoročnih operacij refinanciranja ECB, izvedenih decembra 2011 in februarja 2012, evropskim bankam odobrenih več kot 1 000 milijard EUR – 489 milijard EUR in 529,5 milijarde EUR – v obliki posojil z obrestmi, zavarovanimi s premoženjem, z največ s triletno ročnostjo in obrestno mero 1 %, indeksirano s povprečno obrestno mero glavnih operacij refinanciranja ECB do njihove zapadlosti;

M.  ker je spomladanska evropska gospodarska napoved za leto 2012 razkrila nizke stopnje poslovnega in potrošniškega zaupanja, visoko brezposelnost, ki omejuje zasebno potrošnjo, in upadanje rasti izvoza od leta 2010, zaradi česar se je rast BDP v letih 2011 in 2012 ustalila;

N.  ker so mala in srednja podjetja (MSP) še vedno temelj gospodarstva euroobmočja, saj predstavljajo približno 98 % vseh podjetij euroobmočja, ki zaposlujejo približno tri četrtine zaposlenih v euroobmočju in ustvarjajo približno 60 % dodane vrednosti;

O.  ker sta se kreditna sposobnost in finančno stanje MSP poslabšali izraziteje kot pri večjih podjetjih, daljše obdobje slabih gospodarskih razmer pa je poslabšalo izzive za MSP, povezane z asimetričnimi informacijami;

P.  ker so se dobički, likvidnost, rezerve in lastni kapital MSP v skladu s podatki ankete o dostopu do financiranja za podjetja (SAFE) med krizo razvijali manj ugodno kot pri velikih podjetjih;

Q.  ker člen 282 PDEU navaja, da je poglavitni cilj ECB ohranjanje stabilnosti cen; ker Evropski odbor za sistemska tveganja deluje v okviru ECB na področju finančne stabilnosti;

R.  ker je Banka za mednarodne poravnave v svojem letnem poročilu navedla, da so prizadevanja za reforme v državah članicah zaradi politike nizkih obrestnih mer v euroobmočju močno popustila;

S.  ker člen 123 PDEU in člen 21 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke prepovedujeta denarno financiranje vlad;

T.  ker je stanje nizke inflacije najboljši prispevek, ki ga lahko monetarna politika zagotovi za vzpostavitev ugodnih pogojev za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest, socialno kohezijo in finančno stabilnost;

U.  ker bi ukrepi nacionalnih makrobonitetnih organov morali upoštevati pristojnost Evropskega odbora za sistemska tveganja za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v EU;

V.  ker je ohranjanje toka kreditov za mala in srednja podjetja pomembno predvsem zato, ker ta podjetja zaposlujejo 72 % delovne sile v euroobmočju ter dosegajo bistveno višje bruto stopnje ustvarjanja (in uničevanja) delovnih mest kot velika podjetja;

W.  ker priporočila iz predhodnih resolucij o letnih poročilih ECB glede preglednosti glasovanja in objave povzetkov zapisnikov še niso bila upoštevana;

X.  ker je odprta ponudba mejnega depozita 28. septembra 2012 znašala 315 754 milijonov EUR;

Y.  ker je v euroobmočju za 2 % manj kreditov letno, in je padec v nekaterih državah še večji, med njimi je tudi Španija, kjer je letno zmanjšanje v letu 2012 znašalo 8 %;

Z.  ker morajo MSP plačevati veliko višje stroške najemanja posojil, odvisno od države euroobmočja, v kateri imajo sedež, kar povzroča izkrivljanja na enotnem trgu;

AA.  ker je kreditni krč, zaradi katerega so zdaj prizadeta MSP v nekaterih delih euroobmočja, ena od glavnih težav, ki zavirajo okrevanje gospodarstva;

Monetarna politika

1.  pozdravlja drzne ukrepe ECB leta 2012, ki so odločilno prispevali k stabilizaciji bančnega sektorja in pomagali prekiniti povezavo med bankami in državo;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da vztrajno slabe gospodarske razmere postajajo v nekaterih delih EU nekaj običajnega, kar povzroča nestabilnost za euroobmočje kot celoto in ogroža javno in politično podporo evropskemu projektu;

3.  ugotavlja, da so bile stopnje uporabe operacij glavnega refinanciranja, operacij srednjeročnega in dolgoročnega refinanciranja s polno dodelitvijo po fiksnih obrestnih merah, uporabe odprte ponudbe mejnega posojila, nujne likvidnostne pomoči in odprte ponudbe mejnega depozita vse leto 2012 zelo visoke, kar kaže na resno poslabšanje mehanizma prenosa monetarne politike in trga medbančnega posojanja v euroobmočju, čeprav je bilo v drugi polovici leta opaziti znatno izboljšanje stanja, ki je izhajalo iz stabilizacije razponov in neravnovesij v sistemu TARGET II;

4.  meni, da so pozitivni učinki odločitev iz julija 2012 za zmanjšanje ključnih obrestnih mer ECB omejeni, saj je kanal prenosa monetarne politike v številnih predelih euroobmočja prekinjen ali močno okrnjen; opozarja, da lahko zelo nizke obrestne mere dolgoročno povzročijo izkrivljanja v gospodarstvu ter škodujejo zasebnemu varčevanju in pokojninskim skladom;

5.  opozarja, da je predsednik ECB ob nagovoru Odbora za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta dne 8. julija 2013 napovedal, da naj bi ključne obrestne mere ECB ob upoštevanju v splošnem umirjenih obetov v zvezi z inflacijo, ki bodo glede na v splošnem šibko gospodarstvo in umirjeno denarno dinamiko veljali tudi srednjeročno, še dlje časa ostale na sedanjih ali še nižjih ravneh;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je povpraševanje bančnega sistema po likvidnosti iz Eurosistema leta 2012 povečalo in tako še okrepilo odvisnost bančnega sistema od posegov Eurosistema, ter svari pred tveganji takšne odvisnosti;

7.  meni, da je triletna operacija dolgoročnejšega refinanciranja, izvedena marca 2012, prispevala k stabilizaciji bančnega sistema, a bi to moral biti začasen ukrep; ugotavlja, da je kljub likvidnosti, ki so jo bančnemu sistemu zagotovile operacije dolgoročnejšega refinanciranja, realnemu gospodarstvu še vedno na voljo manj kreditov kot pred krizo; se zaveda, da je stopnja povpraševanja podjetij po kreditih trenutno zelo nizka, zato banke težko dajejo posojila;

8.  je zelo zaskrbljen nad prenosom tveganj z bank in vlad v težavah v bilanco stanja ECB zaradi njene odločitve o nakupu „neomejene“ količine kratkoročnega javnega dolga; poudarja, da operacije dolgoročnejšega refinanciranja niso temeljna rešitev za krizo;

9.  meni, da mora nacionalna centralna banka svoje funkcije opravljati popolnoma v skladu s funkcionalno, institucionalno in finančno neodvisnostjo, da bi tako zagotovila ustrezno izvajanje svojih nalog na podlagi Pogodbe in Statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB;

10.  poudarja, da nezadostna rast v evropskem gospodarskem sektorju ni v prvi vrsti posledica nezadostne razpoložljivosti kreditov, ki jih ponuja bančni sektor;

11.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da se zdi zaostrovanje kreditnih pogojev zelo resno za MSP, ker jih banke obravnavajo, kot da zanje velja večja verjetnost neplačila kot za večja podjetja, in ker se MSP pogosto ne morejo preusmeriti z bančnega kredita na druge vire zunanjega financiranja;

12.  poudarja svojo zaskrbljenost zaradi velike drobitve pogojev dodeljevanja posojil za MSP v državah euroobmočja;

13.  poudarja, da je imel program za trg vrednostnih papirjev do septembra 2012 pomembno, čeprav omejeno vlogo pri obravnavanju nepravilnega delovanja nekaterih segmentov trga javnega dolga v euroobmočju;

14.  pozdravlja uvedbo dokončnih denarnih transakcij brez predhodnih količinskih omejitev, in pozdravlja odločitev, da se zagotovi prenos monetarne politike, ter odločitev, da se za začetek izvajanja dokončnih denarnih transakcij uveljavijo strogi pogoji iz Evropskega instrumenta za finančno stabilnost / Evropskega mehanizma za stabilnost;

15.  se zaveda opozoril Banke za mednarodne poravnave o predolgem obdobju izredno prilagodljive monetarne politike; z zanimanjem spremlja razprave v večini večjih centralnih bank o najboljšem trenutku za postopno ukinitev njihove prilagodljive monetarne politike; ugotavlja, da namerava med drugimi centralna banka ZDA opustiti sedanje ukrepe, takoj ko bo to mogoče; se zaveda, da bo ECB ohranjala prilagodljivo politiko, dokler bančni sektor ne bo popolnoma stabiliziran, pri čemer učinki prelivanja v javni sektor še naprej predstavljajo nevarnost, to politiko pa omogočajo nizke stopnje inflacije, ki jih lahko pričakujemo v srednjeročnem obdobju;

16.  meni, da je nujno, da programi ECB za zagotavljanje likvidnosti ustrezno obravnavajo tudi inflacijske pomisleke, na primer s sterilizacijo;

17.  glede na nedavna gibanja v ZDA meni, da okrevanje in večja gospodarska rast predstavljata zanesljivo in trdno podlago za progresivno postopno opuščanje ukrepov politike za povečevanje količine denarja v obtoku;

18.  ponovno opozarja, da so bili nestandardni ukrepi monetarne politike ECB predvideni kot prehodni ukrepi, zato jih bančni sektor nikakor ne bi smel jemati kot stalni instrument;

19.  spodbuja ECB, naj posreduje trgu jasna sporočila v zvezi s predvidenim obdobjem izvajanja nestandardnih ukrepov monetarne politike in naj jih začne opuščati, takoj ko se bo napetost v bančnem sektorju zmanjšala ter bo mogoče povezavo med bankami in državo prekiniti in bodo gospodarski kazalniki rasti in inflacije to odločitev upravičevali;

20.  meni, da je doseg instrumentov monetarne politike, ki jih ECB uporablja že od začetka krize in ki sicer pomenijo dobrodošlo olajšanje za finančne trge v težavah, omejen kar zadeva spodbujanje rasti in izboljšanje razmer na trgu dela; zato meni, da bi ECB lahko preučila dodatne ukrepe;

21.  je zaskrbljen nad zelo visokimi ravnmi linij nujne likvidnostne pomoči, ki so jo v letu 2011 zagotavljale nacionalne centralne banke, ter zahteva nadaljnje razkritje in dopolnilne informacije ter natančen obseg teh linij in z njimi povezanih operacij ali pogojev;

22.  meni, da bi morala ECB najti način, kako mala in srednja podjetja doseči bolj neposredno, saj mehanizem prenosa monetarne politike ne deluje pravilno; poudarja, da podobna mala in srednja podjetja v euroobmočju trenutno nimajo dostopa do posojil pod enakimi pogoji, kljub temu, da imajo podobne poslovne obete in so izpostavljena podobnim tveganjem; poziva ECB, naj izvaja politiko za neposredni nakup kakovostnih zavarovanih posojil, odobrenih malim in srednjim podjetjem, zlasti v nekaterih državah članicah, kjer mehanizem prenosa monetarne politike ne deluje več; poudarja, da bi morala ta politika predvidevati omejene zneske in biti časovno omejena, popolnoma sterilizirana in usmerjena v preprečevanje tveganj za bilanco stanja ECB;

23.  meni, da bi ECB morala zelo resno upoštevati možnost uvedbe posebnega programa, ki bi MSP olajšal dostop do kreditov po vzoru sistema financiranja posojil Bank of England;

24.  meni, da je imel poravnalni sistem TARGET II bistveno vlogo pri varovanju celovitosti finančnega sistema v euroobmočju; vendar ugotavlja, da velika neravnovesja v sistemu TARGET II razkrivajo zaskrbljujočo drobitev finančnih trgov v euroobmočju ter vztrajen beg kapitala v državah članicah, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo;

25.  poziva ECB, naj objavi pravno odločitev v zvezi s programom dokončnih denarnih transakcij, da bi lahko natančneje analizirali njegove podrobnosti in posledice;

26.  poudarja, da so linije nujne likvidnostne pomoči v konsolidiranih bilancah stanja Eurosistema navedene v poglavju „druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v evrih“, brez nadaljnjih razkritij ali podrobnejših informacij o teh linijah ali z njimi povezanih operacijah ali pogojih; poziva ECB, naj na svoji spletni strani izboljša poročanje o zadevah v zvezi z nujno likvidnostno pomočjo za vsako posamezno državo;

27.  šteje za spodbudno stabilizacijo stopenj neravnovesij v sistemu TARGET II v drugi polovici leta 2012; poudarja, da je imel poravnalni sistem TARGET II bistveno vlogo pri varovanju celovitosti finančnega sistema v euroobmočju; kljub temu ostaja zaskrbljen zaradi vztrajne drobitve finančnih trgov v euroobmočju;

28.  ponovno opozarja na neodvisnost ECB pri izvajanju njene monetarne politike, kot je določeno v Pogodbah; trdi, da bi moralo biti izvajanje monetarne politike demokratično ter rezultat posvetovanja in upoštevanja različnih stališč in pristopov, da bi se lahko povečala preglednost in s tem demokratična odgovornost; v zvezi s tem opozarja na pomen dialoga o monetarni politiki in pisnih vprašanj, ki jih predložijo poslanci Evropskega parlamenta;

29.  je zaskrbljen zaradi morebitnih stranskih učinkov dlje časa trajajoče in izredno prilagodljive monetarne politike, kot so agresivno prevzemanje tveganj, kopičenje finančnih neravnovesij, izkrivljanja v določanju cen na finančnih trgih ter spodbude za odlašanje s potrebnimi izboljšavami bilanc stanja in reformami; spodbuja ECB, naj si prizadeva za ustrezno ravnovesje med tveganji, ki jih prinaša prenagljeno opuščanje njene izredno prilagodljive monetarne politike, in tveganji, ki so povezana z nadaljnjim odlašanjem s tem;

30.  poudarja, da bi ECB morala biti pripravljena izpolnjevati najvišja merila odgovornosti do Evropskega parlamenta pri izvajanju svojih nalog na področju monetarne politike in svojih nadzornih nalog, v zvezi s tem opozarja na pomen dialoga o monetarni politiki in pisnih vprašanj, ki jih predložijo poslanci Evropskega parlamenta; ponovno poziva k večji preglednosti v ECB, kar bi povečalo verodostojnost in predvidljivost, ter pozdravlja izboljšave, ki so že bile dosežene na tem področju;

31.  meni, da je devizni tečaj ključna spremenljivka gospodarske politike, ki vpliva na konkurenčnost euroobmočja; poudarja, da je treba podpreti evro kot mednarodno valuto;

32.  poziva ECB, naj v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami pojasni svoje politike z vidika poslov valutne zamenjave, ki so namenjeni kot pomoč za ohranjanje finančne stabilnosti;

Bančna unija

33.  ugotavlja, da je evropski bančni sistem še vedno krhek ter da ga je treba preoblikovati s strukturnega vidika in utrditi z oblikovanjem prave bančne unije;

34.  pozdravlja napredek pri pogajanjih o uredbi o enotnem mehanizmu nadzora, ki pooblašča ECB za nadzor nad kreditnimi institucijami v euroobmočju in tistimi, ki se želijo pridružiti; meni, da bo vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora prispevala k prekinitvi povezave med bankami in državami ter pomagala razviti skupen evropski pristop h kriznemu upravljanju;

35.  zlasti pozdravlja njeno sodelovanje pri imenovanju predsednika in podpredsednika nadzornega odbora;

36.  meni, da bi morala vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora prispevati k obnovitvi zaupanja v bančni sektor ter oživitvi medbančnega posojanja in čezmejnih kreditnih tokov prek neodvisnega celostnega nadzora za vse udeležene države članice;

37.  poziva, naj enotni mehanizem nadzora deluje na način, ki bo v celoti upošteval enotni pravilnik za finančne storitve in bo popolnoma skladen z načeli, na katerih temelji enotni trg finančnih storitev;

38.  meni, da bi ECB morala pozdraviti možnost, da se v enotni mehanizem nadzora vključijo države članice zunaj euroobmočja, da se zagotovi večja harmonizacija nadzornih praks v EU;

39.  poudarja pomembnost plodnega sodelovanja med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v okviru enotnega mehanizma nadzora, da bi zagotovili učinkovit in nemoten nadzor;

40.  pozdravlja pripravo obširnega pregleda kakovosti sredstev za vse banke, ki bo pod neposrednim nadzorom enotnega mehanizma nadzora in bo podlaga za testiranje izjemnih situacij, ki ga bo v drugem četrtletju 2014 izvedel Evropski bančni organ (EBA) v sodelovanju z enotnim mehanizmom nadzora;

41.  ugotavlja, da je treba okrepitev ECB, ki jo prinaša uvedba enotnega mehanizma nadzora, uravnotežiti z večjo odgovornostjo do nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta;

42.  meni, da je preglednost na področju bančnega nadzora nujna, kar je predvideno v medinstitucionalnem dogovoru med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko;

43.  ugotavlja, da dodelitev nadzornih nalog ECB prinaša nove izzive v smislu navzkrižja interesov, in pozdravlja ustrezne predpise, ki so predvideni v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB; ponovno opozarja, da mora ECB za polno izvajanje teh določb uvesti natančnejše predpise, ki med drugim vključujejo določbe o obdobjih mirovanja za visoke uradnike Eurosistema, ki so vključeni v bančni nadzor;

44.  ponovno opozarja, da je bistveno, da ECB poskrbi za operativno ločitev osnovnih enot, ki pripravljajo osnutke sklepov na področju monetarne politike in nadzorne politike; poudarja, da je treba nujno skleniti dogovor med ECB in Evropskim parlamentom v zvezi s praktičnimi ukrepi za zagotavljanje demokratične odgovornosti;

45.  meni, da je treba nujno odobriti vzpostavitev enotnega sistema reševanja, da bi zaščitili davkoplačevalce in preprečili nadaljnje bančne krize;

46.  poudarja, da je treba za izboljšanje odpornosti bančnega sistema nujno okrepiti njegovo raznolikost s spodbujanjem razvoja majhnih in srednje velikih lokalnih bank;

Institucionalna vprašanja

47.  poudarja, da uredba o enotnem mehanizmu nadzora predvideva medinstitucionalne ureditve med Evropskim parlamentom in ECB o demokratični odgovornosti, pri čemer je poudarjena vloga Parlamenta; poziva ECB, naj izpolni nove zahteve, zlasti z vidika demokratične odgovornosti in preglednosti svojih dejavnosti nadzora;

48.  poziva ECB, naj sama kritično oceni vsak vidik svoje dejavnosti, vključno z učinkom programov prilagajanja, ki jih je sama pomagala oblikovati, ter naknadno ustreznost makroekonomskih predpostavk in scenarijev, na podlagi katerih so nastali ti programi;

49.  poziva ECB, naj objavi povzetke zapisnikov Sveta ECB, vključno z utemeljitvami in evidencami glasovanja;

50.  je zaskrbljen, ker Svet ne upošteva resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2012 o imenovanju novega člana izvršilnega odbora ECB(3), ter ugotavlja, da bi bilo treba pri imenovanju najvišjega vodstva ECB ustrezno upoštevati strokovno znanje in spol članov; meni, da bi morale biti institucije EU, vključno z ECB, za zgled na področju uravnotežene zastopanosti spolov in da je nujno, da se zastopanost spolov na vodilnih položajih v ECB izboljša; obsoja dejstvo, da so bile države članice brezbrižne do zavrnitve v Parlamentu, tako v odboru ECON kot na plenarnem zasedanju, ker med imenovanjem Yvesa Merscha ni bil upoštevan vidik uravnotežene zastopanosti spolov; poziva države članice, naj pri imenovanju članov v izvršilni odbor upoštevajo vidik uravnotežene zastopanosti spolov z možnostjo za pozitivno ukrepanje na podlagi uravnotežene zastopanosti spolov;

51.  ponovno opozarja, da so zapisniki sestankov Sveta ECB v skladu s členom 10.4 Protokola št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke zaupni, vendar pa slednji lahko odloči, da rezultate svojih posvetovanj objavi; poziva ECB, naj v prihodnjih letnih poročilih oblikuje utemeljen odgovor na letno poročilo Evropskega parlamenta o ECB;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski centralni banki.

(1) UL C 138, 4.5.1998, str. 177. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0176. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0396.