Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 3(3) Pogodbe,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2012 z naslovom „Akcijski načrt: evropsko pravo družb in upravljanje podjetij – sodoben pravni okvir za boljše sodelovanje delničarjev in trajnostna podjetja“ (COM(2012)0740),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. julija 2002 o okviru za spodbujanje finančne udeležbe zaposlenih (COM(2002)0364) in resolucije Parlamenta z dne 5. junija 2003 o tem(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z dne 21. oktobra 2010 o finančni participaciji delavcev v Evropi(2),

–  ob upoštevanju študije o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetij(3), ki jo je naročil odbor Parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve in je bila objavljena septembra 2012,

–  ob upoštevanju poročila PEPPER IV z naslovom „Benchmarking of employee participation in profits and enterprise results in the member and candidate Countries of the European Union“ (Primerjalna analiza udeležbe zaposlenih pri dobičku in rezultatih podjetij v državah članicah Evropske unije in državah kandidatkah za pristop k Evropski uniji), ki ga je oktobra 2009 objavila univerza Freie Universität Berlin,

–  ob upoštevanju poročila PEPPER III z naslovom „Promotion of employee participation in profits and enterprise results in the New Member and Candidate Countries of the European Union“ (Spodbujanje udeležbe zaposlenih pri dobičku in rezultatih podjetij v novih državah članicah Evropske unije in državah kandidatkah za pristop k Evropski uniji), ki ga je junija 2006 objavila univerza Freie Universität Berlin,

–  ob upoštevanju poročila PEPPER II z naslovom „Promotion of participation by employed persons in profits and enterprise results (including equity participation) in Member States“ (Spodbujanje udeležbe zaposlenih pri dobičku in rezultatih podjetij (vključno z udeležbo pri kapitalu) v državah članicah) (COM(1996)0697), ki ga je Komisija objavila 8. januarja 1997,

–  ob upoštevanju poročila PEPPER I z naslovom „Promotion of employee participation in profits and enterprise results“ (Spodbujanje udeležbe zaposlenih pri dobičku in rezultatih podjetij), ki sta ga Komisija in Evropski univerzitetni inštitut objavila marca 1991,

–  ob upoštevanju pilotnega projekta Komisije o spodbujanju lastništva in udeležbe zaposlenih(4),

–  ob upoštevanju poročila skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni z dne 18. decembra 2003 o ovirah na nadnacionalni ravni za finančno udeležbo zaposlenih v nadnacionalnih podjetjih,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti za rast in delovna mesta: Prenos podjetij – nadaljevanje skozi nov začetek“ z dne 14. marca 2006 (COM(2006)0117),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(5),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0465/2013),

A.  ker sheme finančne udeležbe zaposlenih lahko nudijo neposredne finančne koristi, ki presegajo strukture dogovorjenih osnovnih prejemkov, in sicer prek:

B.  ker se zaposleni soočajo z dvojnim tveganjem, ko delodajalca prizadene kriza: na eni strani tvegajo, da izgubijo službo in prihodek, na drugi strani pa, da izgubijo kapital, ki so ga vložili v podjetje;

C.  ker lahko podjetja izbirajo med tremi glavnimi modeli finančne udeležbe zaposlenih: soudeležbo pri dobičku (v obliki denarja, odloženih prihodkov ali delnic), lastništvom delnic za posamezne zaposlene (delnice za zaposlene ali delniške opcije) in modelom lastništva zaposlenih (employee stock ownership plans ali ESOP); ker se finančna udeležba zaposlenih lahko izvaja v obliki delnic ali denarja;

D.  ker bo najprimernejši model finančne udeležbe zaposlenih pogosto odvisen od velikosti in statusa podjetja, predvsem od tega, ali kotira ali ne kotira na borzi;

E.  ker finančna udeležba zaposlenih, zlasti v obliki ESOP ali delnega lastništva, lahko deluje kot blažilec šokov, tako da bonuse ali druge oblike dodatnih izplačil ali nagrad kot skrbnik upravlja tretja stran, ki naložbeno tveganje porazdeli med glavne delničarje podjetja in zagotovi, da je delavcem na voljo portfelj prihranjenih delnic;

F.  ker finančna udeležba zaposlenih v podjetjih vključuje nekatera morebitna tveganja za delavce; ker se finančna udeležba ne bi smela uporabiti zato, da bi se podjetja izogibala ravnanja v skladu z delovnim pravom, ali kot sredstvo za zmanjšanje pridobljenih socialnih in delavskih pravic ali za izvajanje pritiska s ciljem povečanja prožnosti trga dela;

G.  ker se zaposleni, če pridobijo od lastnikov podjetja prednostno pravico za notranji odkup in tako lahko prevzamejo podjetja v finančnih težavah, lahko zavzamejo za zaščito svojih delovnih mest in ta postopek lahko zmanjša negotovost glede nadaljevanja njihovega delovnega razmerja, ko je možen odkup s strani drugih podjetij; ker lastništvo zaposlenih lahko rešuje težave v zvezi z nasledstvom podjetja, saj se podjetja pogosto zaprejo ali odprodajo zaradi možnosti racionalizacije ali zaprtja, če nasledstvo ni možno; ker je ta postopek lahko koristen zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) ter mikropodjetja, saj zagotavlja nadaljnje trajnostno komercialno delovanje; ker se te prednosti lahko zagotovijo samo v kombinaciji z udeležbo delavcev;

H.  ker je ESOP primer učinkovitega modela notranjega odkupa za podjetja, ki ne kotirajo na borzi, kadar se za odkup delnic v imenu zaposlenih uporabi vmesni subjekt; ker zaposleni niso izpostavljeni dodatnemu tveganju, saj se odkup financira iz deleža pri dobičku ali s posojilom, ki se odplača iz deleža pri dobičku, ki je dodatek k plači zaposlenih;

I.  ker je koncept španskih sociedades laborales primer najboljše prakse sheme za finančno udeležbo zaposlenih za mikropodjetja; ker daje brezposelnim tudi možnost, da se odločijo za izplačilo nadomestila za brezposelne v enkratnem znesku, da lahko ustanovijo novo podjetje ali dokapitalizirajo že obstoječe;

J.  ker finančna udeležba zaposlenih zmanjšuje kratkoročni pristop ter spodbuja trajnost in dolgoročni pristop pri strateškem odločanju vodstva in lahko poveča zanimanje zaposlenih za dolgoročno zavezanost in iskanje inovativnih rešitev v proizvodnem procesu ker finančna udeležba zaposlenih lahko prinese stabilnost, razvoj in rast ter hkrati zmanjšuje tveganja čezmerne širitve, ki vodi v izgubo delovnih mest; meni, da se ti učinki lahko povečajo s pomočjo stabilnih in delujočih institucij vključevanja delavcev;

K.  ker sheme finančne udeležbe spodbujajo naložbe v usposabljanje, saj povečujejo verjetnost, da bodo podjetja kvalificirane delavce obdržala dolgoročno;

L.  ker lahko udeležba delavcev pri dobičku podjetij in po potrebi sodelovanje delavcev pri odločanju povečata zadovoljstvo zaposlenih, splošno uspešnost in motivacijo; ker lahko tudi spodbudita zaposlene, da razvijejo čut za odgovornost in bolje razumejo delovanje podjetja, ter povečata vzajemno spoštovanje med delodajalci in zaposlenimi;

M.  ker se s spodbujanjem zaposlenih k izoblikovanju čuta za lastništvo in odgovornost poveča njihov občutek vključenosti ter je bolj verjetno, da bodo delodajalci z njimi sodelovali ter imeli razumevanje za njihova vprašanja, poglede in zamisli;

N.  ker uvedba finančne udeležbe zaposlenih lahko pomaga povečati produktivnost, izboljšati učinkovitost, podpreti usklajevanje interesov zaposlenih in delničarjev ter pritegniti in ohraniti ključno osebje;

O.  ker lahko udeležba pri upravljanju prek glasovalnih pravic, pravice do prisotnosti ali drugih oblik upravljanja lahko prispeva k boljšemu vodenju in toku informacij ter zaposlenim pomaga bolje razumeti razmere, ko se podjetje sooča z izzivi, omogoča pa jim tudi večji dostop do nagrad, ko je podjetje uspešno;

P.  ker v tistih modelih finančne udeležbe zaposlenih, ki uporabljajo vmesni subjekt, ta subjekt lahko uveljavlja glasovalne pravice ali druge oblike upravljanja v imenu zaposlenih in tako omogoča kolektivno zastopanje;

Q.  ker imajo lahko sheme za finančno udeležbo zaposlenih pomembno vlogo pri dodatnem vključevanju delavcev v postopke obveščanja, posvetovanja in odločanja v obdobju prestrukturiranja;

R.  ker na finančno udeležbo zaposlenih vplivajo nacionalni davčni predpisi in ker oblikovanje celovitega enotnega modela zanjo na ravni EU ni ustrezno; ker se morajo o finančni udeležbi zaposlenih skrbno odločiti posamezno podjetje in njegovi delavci ter pri tem upoštevati širše nacionalni in sektorski okvir; ker bi lahko s sklopom osnovnih smernic pridobili zaupanje javnosti in pripomogli k temu, da bi finančna udeležba zaposlenih dosegla svoje cilje;

S.  ker finančna udeležba zaposlenih morda ni primerna za vsa podjetja ali zaposlene, zato bi bilo treba pred uvedbo takšne sheme skrbno premisliti o njeni uvedbi;

Ovire za razširitev finančne udeležbe zaposlenih v EU

1.  poziva države članice, naj usmerijo pozornost na ovire na nadnacionalni ravni, s katerimi se soočajo tako podjetja, ki zaposlenim nudijo sheme v več državah članicah, in zaposleni, za katere lahko dvojno obdavčenje pomeni kršitev pravice do prostega gibanja;

2.  opozarja na razlike med državami članicami v zvezi z obveznimi prispevki za socialno varnost od dohodka za finančno udeležbo;

3.  poudarja, da bi v nekaterih primerih lahko koristilo postopno zbliževanje obstoječih shem finančne udeležbe in s tem povezane nacionalne zakonodaje, kar bi delodajalcem v prihodnje omogočilo, da bi lahko ponujali sheme v enaki ali podobni obliki v vseh državah članicah, kjer imajo svoje zaposlene;

4.  vztraja, da bi lahko težavo pomanjkanja informacij o obstoječih shemah finančne udeležbe odpravili s povečanjem količine informacij, ki bi omogočilo primerjavo na mednarodni ravni, kar bi zmanjšalo stroške tako za večja podjetja kot za MSP ter jim omogočilo, da ponudijo sheme za finančno udeležbo zaposlenih, ki bi ustrezale njihovim posebnim potrebam;

5.  poudarja, da ni nacionalnih zakonodajnih ukrepov, ki bi podpirali razvoj shem za finančno udeležbo zaposlenih; v zvezi s tem ugotavlja, da med državami članicami iz EU-15(6) in EU-13(7) obstajajo razlike glede njihove ravni vključenosti v te sheme; priznava povezavo med uvedbo zakonodajnih ukrepov na nacionalni ravni, ki te sheme podpirajo, in številom zaposlenih, ki so vanje vključeni(8);

Davčna vprašanja

6.  poudarja, da je potrebna večja preglednost v nacionalnih shemah lastništva zaposlenih in zlasti pri izračunavanju dejanske davčne obremenitve v EU-28, da bi preprečili dvojno obdavčitev in diskriminacijo;

7.  opozarja, da okvir evropskega modela lastništva zaposlenih ne bi smel posegati v nacionalne predpise o obdavčevanju;

8.  poziva države članice, naj pri spodbujanju shem lastništva zaposlenih zagotavljajo davčne spodbude v skladu z načeli najboljše prakse;

9.  poudarja, da bi prav ciljno usmerjene davčne spodbude lahko povečale finančno udeležbo zaposlenih v posameznih državah članicah in celo prispevale h gospodarski rasti;

10.  zato meni, da bi morala Komisija predstaviti smernice za obdavčitev finančne udeležbe zaposlenih;

Priporočila

11.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo ustrezne ukrepe, s katerimi bi podjetja spodbudili, da prostovoljno razvijejo in ponudijo sheme za finančno udeležbo zaposlenih, odprte za vse zaposlene brez diskriminacije, pri čemer naj upoštevajo poseben položaj MSP ter mikropodjetij; poziva države članice, naj okrepijo izmenjavo najboljših praks v zvezi s tem;

12.  meni, da bi lahko finančna udeležba zaposlenega pomenila tudi neko obliko plačila v obliki premije zanj, in sicer s kapitalsko udeležbo ali posebnimi obveznicami, odvisno od uporabljenega finančnega produkta in vrste podjetja;

13.  meni, da bi morali biti vsi ukrepi glede finančne udeležbe zaposlenih pri dohodku podjetij dolgoročno vzdržni ter temeljiti na načelih prostovoljne udeležbe, enakosti zaposlenih in primerne skrbnosti, kar velja zlasti za MSP; poudarja, da to področje, tudi če EU priznava koristnost shem finančne udeležbe zaposlenih, ni v pristojnosti Unije;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj socialne partnerje (v skladu z nacionalnim pravom in praksami), organizacije za lastništvo zaposlenih in deležnike na ustreznih ravneh v večji meri vključijo v dialog med oblikovalci politike, delodajalci, predstavniki delavcev, ob upoštevanju avtonomije socialnih partnerjev pri kolektivnih pogajanjih, da se pri oblikovanju politik lahko upoštevajo obstoječi primeri najboljše prakse, kar bi podjetjem olajšalo izvajanje finančne udeležbe zaposlenih;

15.  pričakuje rezultate pilotnega projekta, zlasti razvoj virtualnega centra za finančno udeležbo zaposlenih in projekta CETREPS za izračunavanje dejanskih davčnih stopenj; poziva Komisijo, naj državam članicam na podlagi pilotnega projekta ponudi zamisli o mehanizmih za udeležbo;

16.  meni, da je morebitna prostovoljna 29. ureditev kot možen enotni pravni okvir, ki bi bil odprt za delodajalce po vsej EU ter bi upošteval področja pristojnosti držav članic v zvezi s fiskalnim in delovnim pravom, zanimiva z vidika:

17.  meni, da bi ocena učinka 29. ureditve pripomogla k oceni možnosti za vzpostavitev enakih pogojev za vse in k temu, da se prepreči oviranje internacionalizacije podjetij;

18.  poudarja, da lastništvo zaposlenih spodbuja zelo potrebno socialno kohezijo in služi kot pomembno dopolnilo trajnostnega upravljanja podjetij; kljub temu poudarja, da je pri spodbujanju shem lastništva potrebna previdnost, da sistemi udeležbe pri dobičku ne bi nadomestili plač;

19.  zato poziva Komisijo in zadevne deležnike, naj še naprej zagovarjajo uporabo modularnega pristopa;

20.  spodbuja Komisijo, naj predstavi neodvisno oceno učinka 29. ureditve za finančno udeležbo zaposlenih in pričakuje, da bodo informacije v zvezi s tem vključene v vmesno poročilo Komisije;

21.  poziva Komisijo, naj po objavi neodvisne ocene učinka in v sodelovanju z organizacijami za lastništvo zaposlenih, državami članicami in po potrebi socialnimi partnerji preuči možnost razvoja osnovnih smernic za uspešne sheme za finančno udeležbo zaposlenih, ki bodo zajemale naslednje elemente:

22.  opozarja, da se je v obdobju pred finančno krizo pokazalo, da plačne politike, ki spodbujajo preveč tvegano ravnanje zaposlenih, lahko ogrozijo zdravo in učinkovito upravljanje kreditnih ustanov, investicijskih skladov in drugih podjetij v finančnem sektorju;

23.  spodbuja socialne partnerje, naj še naprej sodelujejo pri oblikovanju novih možnosti in inovacij za finančno udeležbo zaposlenih na ustreznih ravneh;

24.  meni, da bi bilo treba za spodbujanje finančne udeležbe, katere cilj je ustvariti nov način financiranja podjetij in omogočiti zaposlenim tesnejšo povezavo s podjetjem, ki jih zaposluje, delodajalcem dati na voljo možnost, da zaposlenim ponudijo oblike vlaganja delniškega kapitala ali posebej za ta namen izdanih dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic); meni, da bi moral biti vpis kapitala za zaposlenega, ki nastopa kot posameznik ali skupina, in podjetje prostovoljen;

25.  ugotavlja, da sheme lastništva delnic zaposlenih lahko olajšajo težave v zvezi z nasledstvom podjetij, dodatnim financiranjem in ohranjanjem zaposlenih ter druge težave, značilne za MSP; meni, da sheme lastništva zaposlenih v malih in mikropodjetjih lahko dopolnjujejo ukrepe na trgu dela, kot so nadomestila za brezposelnost, in tako pomagajo, da se brezposelni znova zaposlijo;

26.  ugotavlja, da ni dovolj informacij in izobraževanja o možnih shemah lastništva zaposlenih, zlasti v malih in srednjih podjetjih; zato poziva Komisijo in države članice, naj bolje organizirajo informacijske kampanje in spodbujajo čezmejno prenosljivost shem najboljše prakse med državami članicami;

27.  spodbuja države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji, organizacijami za lastništvo zaposlenih in Komisijo uporabijo enotne informacijske portale, tj. enotne kontaktne točke, dostopne delodajalcem in zaposlenim, ali oblikujejo nove, prek katerih bi predstavili koristi in prednosti pa tudi tveganja finančne udeležbe zaposlenih, razpoložljive državne spodbude in različne obstoječe modele, da bi se lahko delodajalci in delavci ozaveščeno odločali o shemah za finančno udeležbo zaposlenih in izbrali najboljšo možnost za dogovore na ravni podjetja ter da bi lahko bolje ocenili možnosti, ki so jim na voljo, in izzive, povezane z vstopom v določeno shemo; predlaga, da bi morali biti ti enotni informacijski portali del obstoječih pristojnih teles ali organov na nacionalni ravni ali vključeni vanje;

o
o   o

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 68 E, 18.3.2004, str. 429. (2) UL C 51, 17.2.2011, str. 1. (3) IP/A/EMPL/ST/2011-02 – PE 475.098. (4) MARKT/2013/019/F 2013/S 077-128533 (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005. (6) Države članice, ki so k Uniji pristopile pred letom 1995. (7) Države članice, ki so k Uniji pristopile po letu 1995. (8) „Finančna udeležba zaposlenih pri dobičku podjetij“ (PE 475.098), str. 36. (9) „Finančna udeležba zaposlenih pri dobičku podjetij“ (PE 475.098), str. 16.