Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2064(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0014/2014

Predložena besedila :

A7-0014/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 04/02/2014 - 6.14
CRE 04/02/2014 - 6.14

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0060

Sprejeta besedila
PDF 387kWORD 93k
Torek, 4. februar 2014 - Strasbourg Končna izdaja
Računsko sodišče
P7_TA(2014)0060A7-0014/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2014 o vlogi Evropskega računskega sodišča v prihodnosti: postopek imenovanja članov Računskega sodišča: posvetovanje z Evropskim parlamentom (2012/2064(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 286,

–  ob upoštevanju člena 108 Poslovnika,

–  ob upoštevanju Mnenja Evropskega računskega sodišča št. 2/2004 o modelu enotne revizije (in predlogu za okvir notranje kontrole Skupnosti)(1) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 1992 o postopku posvetovanja z Evropskim parlamentom o imenovanju članov Računskega sodišča (2) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 1995 o postopkih, ki veljajo za posvetovanje s Parlamentom v zvezi z imenovanjem članov Računskega sodišča(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o integriranem okviru notranje kontrole(4) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0014/2014).

I.Vloga Računskega sodišča v prihodnosti

A.  ker deklaraciji Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij iz Lime in Ciudad de Mexica določata glavne stebre neodvisne revizijske institucije in potrjujeta, da lahko nacionalne vrhovne revizijske institucije tolmačijo načela iz deklaracije precej svobodno;

B.  ker mora Evropsko računsko sodišče kot strokovna revizijska institucija med drugim uporabljati mednarodne standarde revidiranja, ki veljajo za javni sektor;

C.  ker je bilo Evropsko računsko sodišče ustanovljeno s proračunsko pogodbo iz leta 1975, da bi revidiralo finance EU in ker kot zunanji revizor EU prispeva k izboljšanju finančnega poslovodenja Unije in hkrati deluje kot neodvisen varuh finančnih interesov državljanov EU;

D.  ker sedanje hitro spreminjajoče se finančne in gospodarske razmere zahtevajo učinkovit mikro in makrobonitetni nadzor, skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, v sodobni Evropski uniji, polni izzivov;

E.  ker javni revizorji, kot so Računsko sodišče in vrhovne revizijske institucije držav članic, igrajo bistveno vlogo pri povrnitvi zaupanja ter izboljšanju javne odgovornosti EU; ker je zato pomembno, da se vse razprave o morebitnih reformah Računskega sodišča umesti v širši okvir izziva, kako izboljšati javno odgovornost EU;

F.  ker je bil z Lizbonsko pogodbo ponovno potrjen pravni okvir Računskega sodišča za spodbujanje javne odgovornosti in pomoč Parlamentu in Svetu pri nadzoru izvajanja proračuna EU, s čimer sodišče prispeva k izboljšanju finančnega poslovodenja EU in zaščiti finančnih interesov državljanov;

II.Postopek imenovanja članov Računskega sodišča: posvetovanje z Evropskim parlamentom

G.  ker morajo biti člani Računskega sodišča v skladu s členom 286 Pogodbe o delovanju Evropske unije izbrani med posamezniki, ki v svoji državi članici pripadajo zunanjim revizijskim organom ali so njihovi nekdanji člani, ali pa so posebej usposobljeni za zadevno službo in katerih neodvisnost mora biti nedvoumno zagotovljena;

H.  ker je bistvenega pomena, da je Računsko sodišče sestavljeno iz članov, ki v kar največji meri zagotavljajo strokovno usposobljenost in neodvisnost, ki ju zahteva Pogodba, hkrati pa se izogibajo vsakršnemu tveganju za sloves sodišča;

I.  ker so nekatera imenovanja sprožila razhajanja v mnenjih Parlamenta in Sveta, nadaljnja prisotnost le-teh pa lahko škoduje dobrim delovnim odnosom Računskega sodišča z omenjenima institucijama in morda celo resno negativno vpliva na verodostojnost in posledično učinkovitost sodišča;

J.  ker je odločitev Sveta, da imenuje člane Računskega sodišča v primerih, ko jih je Parlament zaslišal in izrazil negativno mnenje, nerazumljiva in kaže na pomanjkanje spoštovanja do Parlamenta;

K.  ker za mnenje Parlamenta vlada veliko zanimanje medijev; ker bi zaupanje v zadevne institucije v primeru, da bi posamezniki, katerih kandidaturo je Parlament prej javno in uradno zavrnil, nastopili službo kot člani Računskega sodišča, oslabilo;

L.  ker bodo člani s strokovnim revizijskim znanjem in širšim in bolj raznolikim funkcionalnim ozadjem, ki zagotavlja različne pristope in večji nabor sposobnosti, izboljšali učinkovitost Računskega sodišča pri presojanju in delovanju; ker je dandanes nedopustno, da ne bi našli ustreznega ravnovesja med spoloma;

M.  ker v primerih, ko Parlament ne odobri določenih članov Računskega sodišča, to negativno vpliva na sodelovanje med Računskim sodiščem in Parlamentom, ki je bistveno za sistem proračunskega nadzora EU;

N.  ker dokument o medsebojnem pregledu iz leta 2013 poziva h krajšim notranjim postopkom na Računskem sodišču in k pojasnitvi njegove vloge in mandata zunanjim deležnikom ter poudarja, da revidiranci preveč vplivajo na ugotovitve in revizijska mnenja Računskega sodišča;

O.  ker se Parlament osredotoča predvsem na predloge, ki ne zahtevajo spreminjanja Pogodbe;

P.  ker je Svet vedno spoštoval priporočila, ki jih je odbor, oblikovan v skladu s členom 255 PDEU, pripravil z namenom, da poda mnenje o primernosti kandidatov za generalnega pravobranilca Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča, čeprav Pogodba Sveta k temu izrecno ne zavezuje;

I.Vizija Parlamenta za Evropsko računsko sodišče: prihodnja vloga sodišča

1.  meni, da lahko Evropsko računsko sodišče kot zunanji revizor institucij Unije zakonodajalcema zagotovi ne le izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij v ustreznem proračunskem letu, temveč je Računsko sodišče tudi v izjemnem položaju, da lahko zakonodajalcu in proračunskemu organu, zlasti parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor, poda dragocena mnenja o rezultatih politik Unije z namenom izboljšati uspešnost in učinkovitost dejavnosti, ki jih financira Unija, opredeliti ekonomije obsega in povezanosti ter učinke prelivanja med nacionalnimi politikami držav članic ter Parlamentu zagotoviti zunanje vrednotenje ocen Komisije o javnih financah v državah članicah;

2.  meni, da bi moralo Računsko sodišče ostati zavezano neodvisnosti, integriteti, nepristranskosti in strokovnosti, hkrati pa graditi trdne delovne odnose s svojimi partnerji, to je z Evropskim parlamentom, natančneje Odborom za proračunski nadzor, pa tudi s posebnimi odbori, v postopku odgovornosti Institucij EU;

Tradicionalni model izjave o zanesljivosti (DAS)

3.  ugotavlja, da Pogodba (člen 287 I (2) (PDEU)) zavezuje Računsko sodišče, da Parlamentu in Svetu zagotovi izjavo o zanesljivosti (DAS(5) ) glede zakonitosti in pravilnosti plačil, potem ko je pregledalo pravilnost, zakonitost in rezultate proračuna Unije, poleg tega pa v skladu s Pogodbo pripravlja posebna poročila in mnenja; ugotavlja, da se velik del človeških virov Računskega sodišča ukvarja z letno izjavo o zanesljivosti;

4.  meni, da so neodvisnost, integriteta, nepristranskost in strokovnost Računskega sodišča ključne za verodostojnost sodišča pri pomoči Parlamentu in Svetu pri nadzoru in prispevanju k izboljšavam finančnega poslovodenja EU ter zaščiti finančnih interesov Unije od faze načrtovanja pa vse do priprave zaključnega računa;

5.  obžaluje, da rezultati revizije Računskega sodišča že osemnajsto leto zapored sodišču niso omogočili, da bi dalo pozitivno izjavo o zanesljivosti (DAS) glede zakonitosti in pravilnosti plačil; poudarja dejstvo, da stopnja napake sama le delno ponuja pregled nad učinkovitostjo politik Unije;

6.  opozarja, da člen 287 PDEU določa, da Računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij; opozarja, da je Računsko sodišče leta 2012 namesto ene izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov in zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij izdalo štiri mnenja: enega o zanesljivosti računovodskih izkazov in tri o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij (mnenje o prihodkih, mnenje o obveznostih in mnenje o plačilih); meni, da to otežuje oceno izvrševanja proračuna s strani Komisije;

7.  poudarja, da je izjava o zanesljivosti letni kazalnik večletnega načrta porabe, zato težko zajame ciklično naravo in učinke večletnih dogovorov, in iz tega razloga je mogoče skupne učinke in uspešnost sistemov upravljanja in nadzora le delno izmeriti ob koncu obdobja porabe; zato meni, da bi moralo imeti Računsko sodišče možnost, da organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, poleg letne izjave o zanesljivosti predstavi vmesni pregled in zbirno poročilo o končni uspešnosti programskega obdobja;

8.  pozdravlja dejstvo, da si Računsko sodišče od leta 2009 precej prizadeva razvijati svoje proizvode in storitve ter letna poročila; vendar meni, da bi bilo treba storiti več in uporabiti več virov za nadaljnje izboljšanje kakovosti, predvsem glede dela Računskega sodišča na področju revizij uspešnosti, ki zagotavlja podatke o rezultatih proračuna EU; meni, da bi moralo Računsko sodišče izhajati iz modela DAS, da bi ugotovilo, ali so bili rezultati doseženi, in pojasnilo, na kakšen način, tako da se bo mogoče iz tega kaj naučiti in znanje uporabiti v drugih okvirih;

Nove razsežnosti in izzivi Računskega sodišča:

9.  priznava konstruktivno in zgodovinsko vlogo izjave o zanesljivosti, saj se osredotoča na pojma zakonitosti in pravilnosti kot koristna kazalnika dobrih finančnih praks in uspešnosti upravljanja na vseh ravneh porabe v Uniji ter kažeta, kako so bila sredstva EU porabljena v skladu z odločitvami Parlamenta, ki deluje kot zakonodajalec in proračunski organ; vendar poudarja, da bi moralo Računsko sodišče na tej točki in v prihodnosti posvetiti več virov preverjanju, ali so bile pri uporabi javnih sredstev, zaupanih Komisiji, dosežene gospodarnost, učinkovitost in uspešnost; rezultati ugotovitev iz posebnih poročil bi se morali odražati v ustreznih prilagoditvah programov EU;

10.  poudarja, da mandat Računskega sodišča, kot je določen s Pogodbo, zagotavlja referenčni okvir za to, da sodišče opravlja nalogo neodvisnega zunanjega revizijskega organa Unije; ugotavlja, da mandat dovoljuje znatno prožnost, ki Računskemu sodišču omogoča, da pri opravljanju svojih nalog preseže področje uporabe izjave o zanesljivosti; opozarja, da mandat Računskemu sodišču omogoča predložitev rezultatov revizij uspešnosti poslovanja v posebnih poročilih, ki so pomembna priložnost za višjo dodano vrednost, če se osredotočijo na visoko tvegana področja in jih preučujejo; poleg tega ugotavlja, da ta poročila evropskim državljanom zagotavljajo podatke o delovanju Unije in uporabi evropskih sredstev v številnih sektorjih, s tem pa pomagajo približati Evropo državljanom in jo narediti preglednejšo ter lažje razumljivo;

11.  opozarja, da je glasovanje o razrešnici pred 31. decembrom naslednjega leta po finančnem letu, ki se pregleduje, eden najboljših načinov za izboljšanje nadzora nad računovodskimi izkazi Evropske unije ter izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti porabe EU; poudarja, da bi to Računsko sodišče prisililo, da svoje letno poročilo predloži do 30. junija;

12.  priporoča, naj si Evropsko računsko sodišče, ne da bi to vplivalo na njegovo neodvisnost, oblikuje mnenje na podlagi praga bistvenosti namesto zgolj na osnovi sprejemljive stopnje napak, saj se zdi, da je to bolj skladno z mednarodnimi revizijskimi standardi;

13.  predlaga, naj Evropski parlament posveti poseben razdelek svojega letnega poročila o razrešnici nadaljnjim ukrepom po priporočilih, ki jih je izdalo Računsko sodišče v različnih revizijah uspešnosti, da bi spodbudil Komisijo in države članice, naj ta priporočila izvajajo; Parlament bi moral tudi navesti, katerim nadaljnjim ukrepom lahko sodišče v svojih letnih poročilih posveti posebno pozornost;

14.  ugotavlja, da se Računsko sodišče loteva načrtovanja svojega delovnega programa na večletni in letni osnovi; ugotavlja, da večletni načrt omogoča opredeljevanje in posodabljanje strategije sodišča, letni načrt pa določa konkretne naloge, ki se jih je treba lotiti v zadevnem letu; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče vsako leto predstavi letni delovni načrt odboru za proračunski nadzor, v njem pa našteje prednostne revizijske naloge in vire, ki so dodeljeni za njihovo izvajanje;

15.  meni, da sedanja oblika srečanj Računskega sodišča s Parlamentom in Svetom zagotavlja dragocene nasvete v zvezi z oblikovanjem letnega delovnega načrta sodišča; poudarja, da tak strukturiran pripravljalni dialog veliko pripomore k zagotavljanju učinkovite in demokratične odgovornosti državljanom glede javnih sredstev, ki se zagotavljajo za doseganje ciljev EU; poudarja, da bi moralo Računsko sodišče kljub povečanemu posvetovalnemu sodelovanju s Parlamentom in Svetom o svojem letnem delovnem načrtu odločati neodvisno od političnih ali nacionalnih vplivov;

16.  ugotavlja, da se vprašanja, ki zunanje zainteresirane strani, kot je Evropski parlament, najbolj zanimajo, in posledične prošnje za revizije ne zbirajo strukturirano niti niso v celoti prednostno obravnavana; meni, da to škoduje ustreznosti in učinku rezultatov revizij sodišča; poleg tega ugotavlja, da je dodana vrednost Računskega sodišča neposredno povezana s tem, kako Parlament in druge zainteresirane strani uporabijo delo sodišča v postopku odgovornosti; zato poziva Računsko sodišče, naj v svojem letnem delovnem načrtu upošteva politične prednostne naloge zakonodajalcev in vprašanja, ki so pomembna za državljane EU in jih sporoča parlamentarni Odbor za proračunski nadzor kot komunikacijski kanal za skrbi državljanov;

Sodelovanje z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami

17.  pričakuje vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med Evropskim računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic s konkretnimi rezultati, kar zadeva delež letnega dela Evropskega računskega sodišča; poleg tega pričakuje konkretne metodološke korake in dogovore o časovnem razporedu revizijskega dela; pričakuje, da bo Komisija na podlagi pravne študije podala predloge za vključitev revizijskega dela vrhovnih revizijskih institucij držav članic v revizije Računskega sodišča o deljenem upravljanju v ustrezni državi članici;

18.  poudarja, da bi moralo biti Računsko sodišče v ospredju pri opredelitvi metode dela, po kateri bi vrhovne revizijske institucije in Računsko sodišče povečale usklajevanje svojih virov pri ocenjevanju odhodkov in uspešnosti proračuna EU ter se tako izognile podvajanju nadzornega dela in si delile podatke o nadzoru, ugotavljale področja tveganj ter izvajale skupne revizije, vrhovne revizijske institucije pa bi tesneje sodelovale pri revizijskih nalogah Evropskega računskega sodišča, kar bi prineslo razvoj skupnih metod dela in večjo učinkovitost na vseh stopnjah nadzora; ugotavlja, da je izmenjava podatkov o revizijah in nadzoru ter najboljših praks med Računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami ključ do izboljšanja ciljne usmerjenosti revizijskih in nadzornih prizadevanj; ugotavlja, da je ravni nadzora preveč in se je treba takemu podvajanju izogibati, da se razbremenijo organi upravljanja in uporabniki;

19.  zato zahteva tesnejše sodelovanje med nacionalnimi revizijskimi organi in Računskim sodiščem pri revidiranju deljenega upravljanja v skladu s členom 287(3) PDEU;

20.  predlaga preučitev možnosti, da bi nacionalne revizijske institucije v vlogi zunanjih neodvisnih revizorjev in ob spoštovanju mednarodnih revizijskih standardov izdajale nacionalna revizijska potrdila o upravljanju sredstev Unije in jih posredovale vladam držav članic z namenom, da se predložijo med postopkom razrešnice v skladu z ustreznim medinstitucionalnim postopkom, ki ga je treba uvesti;

21.  poudarja pomembnost vključevanja evropskih programov v načrtovanje nadzora, ki ga izvajajo vrhovne revizijske institucije, s posebnim poudarkom na deljenem upravljanju, pri čemer morajo nacionalni parlamenti odigrati ključno vlogo v tem okviru, saj morajo biti zmožni od ustrezne vrhovne revizijske institucije zahtevati, da izvaja nadzor nad evropskimi sredstvi in programi; ugotavlja, da bi lahko ob institucionalizaciji in ureditvi tega nadzora rezultate enkrat letno predstavili nacionalnemu parlamentu;

Nove razmere za delovanje Računskega sodišča

22.  ugotavlja, da so uredbe, ki obravnavajo glavna področja odhodkov za obdobje 2014–2020, znatno spremenile finančne in pravne okvire, ki urejajo izvrševanje proračuna EU; opozarja, da te reforme prinašajo znatne spremembe, ki bodo spremenile področje tveganj finančnega upravljanja s poenostavitvijo pravil o financiranju, povečano uporabo pogojev in izkoriščanjem proračuna EU za pritegnitev drugih sredstev; zato vztraja, naj se Računsko sodišče bolj osredotoči na rezultate, tako da zagotovi ustrezno poročanje o tveganjih in uspešnosti takšnih novih instrumentov;

23.  predlaga Računskemu sodišču, naj uskladi svoj večletni delovni načrt z večletnim finančnim okvirom in vključi vmesni pregled in celovit pregled zaključnega računa Komisije za ustrezni večletni finančni okvir;

24.  ugotavlja, da revizije uspešnosti pogosto ne vsebujejo jasne analize vzrokov za revizijske ugotovitve; poleg tega ugotavlja, da ni sistema za zagotavljanje, da bi revizorji, ki so jim dodeljene konkretne revizije, imeli tehnično znanje in metodološke spretnosti, ki so potrebne za izvajanje revizije, da jim ne bi bilo treba pri vsaki revizijski zadevi začeti iz nič; meni, da te okoliščine povečujejo neučinkovitost in neuspešnost ugotovitev Računskega sodišča pri revizijah uspešnosti;

25.  od Računskega sodišča pričakuje popolno preglednost glede časa, ki ga sodišče potrebuje za pripravo svojih izdelkov, in poziva Računsko sodišče, naj v vsaki reviziji uspešnosti objavi časovni razpored in različne faze, v katerih se je delo odvijalo, tj. čas, ki je bil porabljen za vsako izmed ustaljenih faz, ki so trenutno:

   predhodna študija,
   analiza vprašanja,
   Memorandum revizijskega načrtovanja
   izjava (izjave) o predhodnih ugotovitvah,
   sklep,
   osnutek poročila
   kontradiktorni postopek;

26.  ugotavlja, da revizije uspešnosti, vključno s predhodno študijo Računskega sodišča, trajajo dve leti, zato so ugotovitve revizij v številnih primerih zastarele in ne omogočajo izvajanja ustreznih ukrepov; pričakuje, da bo Računsko sodišče poenostavilo pripravo revizij uspešnosti in odpravilo odvečne postopkovne korake;

27.  izraža željo, da Računsko sodišče v prihodnje ne bi objavljalo le pripomb Komisije na svoje ugotovitve, zaključke in priporočila, temveč bi jasno izrazilo svoj končni odgovor, kadar je to primerno;

28.  meni, da bi moralo Računsko sodišče parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor redno sporočati statistične podatke o prisotnosti članov na svojem sedežu v Luksemburgu; v zvezi s tem pričakuje popolno preglednost sodišča v razmerju do Parlamenta; od Komisije želi dobiti analizo izvedljivosti glede zamenjave dela prejemkov članov Računskega sodišča z dnevnicami;

29.  poudarja, da kljub potrebi po pravičnosti in sklicevanju na argumente revidiranca v zadevnem poročilu ni treba doseči soglasja z revidirancem;

30.  ugotavlja, da so bila v nekaterih primerih parlamentarna posvetovanja o vprašanjih, ki jih obravnavajo posebna poročila, že zaključena, zato rezultatov revizije Računskega sodišča ni bilo mogoče učinkovito uporabiti; poleg tega ugotavlja, da je Komisija v nekaterih primerih že izvedla ključna priporočila Računskega sodišča, preden je bilo predstavljeno poročilo sodišča; pričakuje, da Računsko sodišče pri izvajanju revizij upošteva vse zunanje časovne omejitve in dogodke;

31.  pričakuje, da Računsko sodišče v svojih poročilih jasno poroča o slabostih in najboljših praksah organov držav članic, tako da jih dosledno razkriva;

32.  je prepričan, da je mogoče z analizo potreb članov Računskega sodišča po virih doseči ekonomijo obsega in povezanosti; pričakuje, da bo Računsko sodišče raziskalo takšno ekonomijo, med drugim v zvezi s skupno vozniško službo za člane sodišča in skupnimi kabineti in osebjem;

33.  obžaluje, da medvladni ukrepi zunaj okvira Pogodbe EU, kot je tisti za ustanovitev evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSF) in evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), prav tako predstavljajo resne izzive za javno odgovornost in revizijo, hkrati pa slabijo prvotno vlogo Računskega sodišča;

34.  obžaluje dejstvo, da doslej še ni bilo nobenih dogovorov o neodvisnem javnem zunanjem nadzoru Evropskega instrumenta za finančno stabilnosti in da letno revizijsko poročilo sveta ESM ne bo na voljo Parlamentu niti širši javnosti, tudi če bo Računsko sodišče imenovalo člana revizijskega sveta ESM; poziva Računsko sodišče, naj Parlamentu redno zagotavlja letna revizijska poročila sveta in vse druge potrebne informacije o dejavnostih sodišča v zvezi s tem, da bo Parlament lahko preveril delo Računskega sodišča v postopku razrešnice;

Preoblikovanje strukture Računskega sodišča

35.  ugotavlja, da sta sestava in postopek imenovanja Računskega sodišča določena s členoma 285 in 286 PDEU; vendar poudarja potrebo po spremembi Pogodbe, po kateri bosta Svet in Parlament enakopravna pri imenovanju članov Računskega sodišča, da se zagotovijo demokratična legitimnost, preglednost in popolna neodvisnost članov Računskega sodišča;

36.  obžaluje, da so nekateri postopki imenovanja povzročili spor o kandidatih med Parlamentom in Svetom kljub dejstvu, da Pogodba ne predvideva takšnih nasprotij; poudarja, da je v skladu z določili Pogodbe Parlament dolžan preveriti kandidate; meni, da bi moral Svet v duhu dobrega sodelovanja med evropskimi institucijami spoštovati odločitev, ki jo Parlament sprejme po zaslišanju;

37.  zahteva, naj Evropski parlament ob naslednji spremembi Pogodbe EU postane odgovoren za izbor članov Evropskega računskega sodišča na predlog Sveta; meni, da bi tak postopek okrepil neodvisnost članov Evropskega računskega sodišča v odnosu do držav članic;

38.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče leta 2010 sprejelo nov poslovnik, ki je sodišču v sedanjem pravnem okviru omogočil poenostavitev postopka odločanja, tako da revizijska poročila in mnenja zdaj sprejema senat petih do šestih članov in ne celoten kolegij 28 članov;

39.  meni, da sta prvotna koristnost in verodostojnost sedanjega pravila o geografski zastopanosti v zvezi z visoko ravnijo uprave, po katerem vsako državo članico lahko zastopa en član, že zdavnaj preživeti, zato bi bilo treba ta sistem nadomestiti s preprosto strukturo upravljanja, prirejeno širšim nalogam odgovornosti, z ustreznimi določbami, ki bi zagotavljale neodvisnost pri vseh dejavnostih sodišča;

40.  zato predlaga, naj ima Računsko sodišče enako število članov kot Komisija; člani bi morali imeti poklicne izkušnje vsaj na področju revizij in upravljanja; člani Računskega sodišča bi morali biti posebej usposobljeni za svojo nalogo, njihova neodvisnost pa mora biti nedvoumno zagotovljena;

41.  predlaga ponoven pregled načina plačila članov Računskega sodišča in virov, ki so neposredno in osebno dodeljeni vsakemu članu, da se ti uskladijo z nacionalnimi in mednarodnimi praksami za podobne funkcije ter omogočijo članom Računskega sodišča neodvisno opravljanje njihovih nalog;

II.Postopek imenovanja članov Računskega sodišča: posvetovanje z Evropskim parlamentom

42.  sprejme naslednja načela, izbirna merila in postopke za izdajo mnenja o kandidatih za člane Računskega sodišča:

   (a) Parlamentu je treba omogočiti razumen čas za razmislek, da lahko Odbor za proračunski nadzor zasliši kandidate in po zaslišanju o njih glasuje na seji;
   (b) ko je treba sprejeti odločitev brez upoštevanja političnih meril, Odbor za proračunski nadzor in plenum glasujeta tajno;
   (c) zaslišanja pred Odborom za parlamentarni nadzor so javna in se prenašajo po video zvezi;
   (d) Parlament sprejema odločitve na podlagi večine glasov, oddanih na plenarnem zasedanju, Svet pa mora njegovo mnenje spoštovati; kandidati so prisotni na glasovanju in v primeru negativnega izida glasovanja jih predsednik Evropskega parlamenta prosi, naj umaknejo svojo kandidaturo;

43.  meni, da je treba merila za imenovanje članov Evropskega računskega sodišča dodatno opredeliti na podlagi člena 286 PDEU, in poudarja, da oceno Parlamenta vodijo predvsem naslednja merila:

   (a) strokovne izkušnje na visoki ravni, pridobljene na področju javnih financ, revizije in upravljanja, ter temeljito poznavanje upravljanja evropskih institucij;
   (b) dobra revizijska evidenca in dokazilo o zelo dobrem znanju vsaj enega delovnega jezika Evropske unije;
   (c) kadar je to potrebno, dokaz o predhodni razrešnici za naloge upravljanja, ki so jih kandidati prej izvajali;
   (d) kandidati ne smejo imeti izvoljene funkcije ali kakršnih koli odgovornosti v politični stranki od datuma imenovanja;
   (e) priznani visoki standardi integritete in morale kandidata;
   (f) glede na naravo dela, ki ga bodo opravljali, se upošteva tudi starost kandidatov, pri čemer se na primer šteje kot razumno določiti, da člani Računskega sodišča ob imenovanju ne bi smeli biti starejši od 67 let;
   (g) člani ne opravljajo več kot dveh mandatov;
   (h) nazadnje bo Parlament zelo resno upošteval vprašanje uravnotežene zastopanosti spolov med člani Računskega sodišča;

44.  poziva Svet, naj se zaveže, da bo:

   (a) Parlamentu predstavil vsaj dva kandidata iz vsake države članice, od tega po eno žensko in enega moškega;
   (b) predloge pripravil tako, da bodo v celoti skladni z merili, ki so določena v resolucijah Parlamenta, pod pogojem, da bo Parlament zagotovil natančno spoštovanje teh meril s svoje strani;
   (c) zagotovil ustrezne podatke o karieri ob navedbi imen kandidatov in vse informacije in mnenja, ki jih je prejel, medtem ko potekajo notranji postopki odločanja v državah članicah;
   (d) posredoval vse podatke v zvezi s kandidaturami, ki jih je prejel od držav članic, saj bi moral Parlament v primeru, da Svet informacij ne bi predložil, izvajati lastne poizvedbe, kar bi neizogibno privedlo do zamud v postopku;
   (e) vzpostavil stik z ustreznimi organi držav članic, ki bodo pozvani, naj predlagajo kandidate za člane Računskega sodišča, in opozoril te organe na merila in postopke, ki jih je določil Parlament;
   (f) se izogibal umikanju kandidatur in predlaganju novih, ki bi upoštevale nove predloge držav članic, povezane zgolj s političnimi merili;
   (g) v primeru, da bi do omenjene situacije prišlo, spoštoval negativno mnenje Parlamenta o razmerah in predlagal novega kandidata ali kandidate;

45.  kar zadeva postopke pred Odborom za proračunski nadzor in na plenarnem zasedanju, določa naslednje:

   (a) vsako priporočilo o posamezni kandidaturi se odda v obliki poročila, ki mora biti sprejeto z večino oddanih glasov, in kandidatura je v njem zgolj navedena;
   (b) poročilo sestavljajo:
   (i) navedbe, ki povzemajo okoliščine posredovanja Parlamentu;
   (ii) uvodne izjave, ki opišejo postopek pristojnemu odboru;
   (iii) operativno besedilo, ki je lahko sestavljeno iz:
   pozitivnega mnenja ali
   negativnega mnenja;
   (c) o navedbah in uvodnih izjavah se ne glasuje;
   (d) življenjepis in odgovori na vprašalnik so priloženi poročilu kot priloga;
   (e) Odbor za proračunski nadzor in plenum glasujeta o imenovanju zadevnega kandidata;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Računskemu sodišču, v vednost pa tudi drugim institucijam Evropske unije ter parlamentom in revizorskim organom držav članic.

(1) UL C 107, 30.4.2004, str. 1.
(2) UL C 337, 21.12.1992, str. 51.
(3) UL C 43, 20.2.1995, str. 75.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0319.
(5) Kratica za francoski izraz „Déclaration d'assurance“.

Zadnja posodobitev: 30. maj 2017Pravno obvestilo