Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0122/2014

Predložena besedila :

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2014 - 8.24

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0231

Sprejeta besedila
PDF 284kWORD 59k
Sreda, 12. marec 2014 - Strasbourg Končna izdaja
Ocena pravosodja na področju kazenskega prava in pravne države
P7_TA(2014)0231A7-0122/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o oceni pravosodja na področju kazenskega prava in pravne države (2014/2006(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zlasti členov 2, 6 in7 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti členov 70, 85, 258, 259 in 260 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2013 z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti“ (COM(2013)0160),

–  ob upoštevanju pisma z dne 6. marca 2013, ki so ga ministri za zunanje zadeve Nemčije, Danske, Finske in Nizozemske poslali predsedniku Komisije Joséju Manuelu Barrosu in v katerem pozivajo k vzpostavitvi mehanizma za spodbujanje skladnosti s temeljnimi vrednotami v državah članicah,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami,

–  ob upoštevanju predloga Komisije o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534), ki obravnava potrebo po oblikovanju kazenskopravnega območja EU,

–  ob upoštevanju dejavnosti, letnih poročil in študij Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju dejavnosti in poročil Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije), zlasti njenega poročila o pravni državi (Report on the Rule of Law) (CDL-AD(2011)003rev), poročila o neodvisnosti pravosodnega sistema – del I: Neodvisnost sodnikov (Report on the Independence of the Judicial System – Part I: The Independence of Judges) (CDL-AD (2010) 004) ter poročila o evropskih standardih v zvezi z neodvisnostjo pravosodnega sistema – del II: Državno tožilstvo (Report on the Independence of the Judicial System – Part II: The Prosecution Service) (CDL-AD (2010)040),

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju spremenjenega statuta Evropske komisije za demokracijo skozi pravo,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom „Letni pregled rasti za leto 2014“ (COM(2013)0800),

–  ob upoštevanju dejavnosti in poročil Komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ), zlasti njenega zadnjega ocenjevalnega poročila o evropskih pravosodnih sistemih (2012),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o razmerah, standardih in praksah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji ter relevantnih resolucijah s področja pravne države in pravosodja, vključno s tistima o korupciji in evropskim nalogom za prijetje(1) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0122/2014),

A.  ker ocenjevanje na področju kazenskega prava krepi medsebojno zaupanje in ker je medsebojno zaupanje ključnega pomena za učinkovito izvajanje orodij vzajemnega priznavanja; ker je ocenjevanje v okviru stockholmskega programa navedeno kot eno glavnih orodij za vključevanje na območju svobode, varnosti in pravice;

B.  ker Pogodbi zagotavljata potrebno podlago za ocenjevanje politik na območju svobode, varnosti in pravice pa tudi za spoštovanje temeljnih vrednot Unije, vključno s pravno državo; ker so kakovost, neodvisnost in učinkovitost pravosodnih sistemov poleg tega prednostne naloge, ki so omenjene v okviru evropskega semestra, novem letnem ciklu EU usklajevanja ekonomske politike;

C.  ker se pregled stanja na področju pravosodja trenutno obravnava v okviru evropskega semestra, s čimer se preveč poudarja ekonomska vrednost pravosodja; ker je pravosodje že samo po sebi vrednota in bi moralo biti dostopno vsem, ne glede na ekonomske interese;

D.  ker morajo nacionalni organi sodelovati in je treba doseči skupni dogovor glede zakonodaje EU na področju kazenskega prava;

E.  ker je pregled stanja na področju pravosodja za leto 2013 osredotočen izključno na civilno, gospodarsko in upravno sodstvo, moral pa bi vključevati tudi kazensko pravo, saj tudi delovanje in integriteta kazenskega prava pomembno vplivata na temeljne pravice in sta poleg tega tesno povezana s pravno državo;

F.  ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice v odstavku o dostopu do učinkovitega in neodvisnega pravosodja svojega letnega poročila za leto 2012 izrazila zaskrbljenost zaradi stanja pravne države, zlasti glede neodvisnosti pravosodja, v nekaterih državah članicah in v zvezi s tem glede temeljne pravice dostopa do sodnega varstva, na katero je finančna kriza močno vplivala;

G.  ker so predolgi sodni postopki še vedno glavni vzrok, zaradi katerega so države članice EU obsojene s strani Evropskega sodišča za človekove pravice;

H.  ker je CEPEJ od svoje ustanovitve leta 2002 razvil strokovno znanje iz prve roke na področju analize različnih pravosodnih sistemov in zagotovil bazo znanja, ki je brez primere, z dejansko dodano vrednostjo in tako podpira prizadevanja držav članic za boljše ocenjevanje in delovanje pravosodnih sistemov; ker njegova shema ocenjevanja, ki se sedaj petič uporablja, zajema vsa področja pravosodja in vključuje različne kategorije za analizo, kot so demografski in ekonomski podatki, pošteno sojenje, dostop do sodnega varstva, poklicne poti sodnikov, tožilcev in odvetnikov itd.;

I.  ker je Beneška komisija v svojem najnovejšem poročilu o pravni državi navedla šest sestavin, o katerih je obstajalo soglasje in ki so temelj pravne države: zakonitost, vključno s preglednim in odgovornim demokratičnim postopkom izvajanja zakonodaje, pravno varnost, prepoved samovoljnega ravnanja, dostop do sodnega varstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, vključno s sodno presojo upravnih aktov, spoštovanje človekovih pravic ter nediskriminacijo in enakost pred zakonom;

J.  ker bi moralo delo institucij EU temeljiti na tesnem sodelovanju in interakciji ter upoštevati najboljše prakse in strokovno znanje drugih mednarodnih organov, vključno s specializiranimi organi Sveta Evrope, da bi se preprečilo prekrivanje in podvajanje dejavnosti ter zagotovila učinkovita poraba virov;

K.  ker sta Svet Evrope in Evropska unija ponovno potrdila svojo zavezanost okrepitvi sodelovanja na področjih skupnega interesa, zlasti spodbujanja in varstva pluralistične demokracije ter spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države, ter temu, da v celoti izkoristita specializirane organe, kot je Beneška komisija, in razvijeta ustrezne oblike sodelovanja kot odziv na nove izzive;

L.  ker je Evropski parlament večkrat pozval k okrepitvi obstoječih mehanizmov, da se zagotovi spoštovanje, zaščita in spodbujanje vrednot Unije iz člena 2 PEU, in k hitri in učinkoviti obravnavi kriznih razmer v Uniji in državah članicah; ker v Evropskem parlamentu, Svetu in Komisiji poteka razprava o oblikovanju „novega mehanizma“;

M.  ker je treba neodvisnost pravosodja ter sodnikov in javnih tožilcev v državah članicah varovati pred kakršnim koli vmešavanjem politike;

N.  ker bi morala vsaka odločitev na tem področju čim prej privesti do tega, da se zagotovi ustrezna uporaba člena 2 PEU in da so vse odločitve sprejete na podlagi objektivnih meril in ocen, da bi tako presegli kritike o dvojnih merilih, različni obravnavi in politični pristranskosti;

O.  ker sta uporaba instrumentov Unije na področju kazenskega prava, v zvezi s tem tudi spoštovanje temeljnih pravic, in razvoj na področju kazenskega prava odvisna od učinkovitega delovanja nacionalnih kazenskopravnih sistemov;

P.  ker je potrebno usklajeno in celovito pravosodje, saj je treba preprečiti, da bi storilci kaznivih dejanj, ki prečkajo meje, izkoriščali razlike med kazenskopravnimi sistemi držav članic;

Razvoj pregleda stanja na področju kazenskopravnih zadev

1.  pozdravlja pregled stanja na področju pravosodja v EU, ki ga je pripravila Komisija; vendar obžaluje, da je osredotočen izključno na civilno, gospodarsko in upravno sodstvo;

2.  poudarja, da bo vzpostavitev pregleda stanja na področju kazenskih zadev bistveno prispevala k oblikovanju skupnega dogovora sodnikov in tožilcev glede zakonodaje EU na področju kazenskega prava, s čimer se bo okrepilo medsebojno zaupanje;

3.  zato poziva Komisijo, naj postopno razširi obseg pregleda stanja, da bo postal ločen in splošen pregled stanja na področju pravosodja, s katerim se bodo z uporabo objektivnih kazalnikov ocenila vsa področja pravosodja, vključno s kazenskim pravom in vsemi s pravosodjem povezanimi horizontalnimi vprašanji, kot so neodvisnost, učinkovitost in integriteta pravosodja ter poklicna pot sodnikov in spoštovanje procesnih pravic; poziva Komisijo, naj vključi vse relevantne akterje in uporabi njihove pridobljene izkušnje in delo organov Sveta Evrope v zvezi z ocenjevanjem pravne države in pravosodnih sistemov pa tudi delo, ki ga je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice;

Vloga nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta

4.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo Evropski parlament in nacionalni parlamenti skladno s Pogodbama vključeni v postopek ter da jim bodo rezultati ocenjevanj redno predloženi;

Sodelovanje držav članic

5.  obžaluje pomanjkanje razpoložljivih podatkov o nacionalnih pravosodnih sistemih in zato poziva države članice, naj v celoti sodelujejo z institucijami EU in Sveta Evrope ter redno zbirajo in posredujejo nepristranske, zanesljive, objektivne in primerljive podatke o svojih pravosodnih sistemih;

Pravna država in temeljne pravice

6.  poziva Komisijo, naj po večkratni zahtevi Evropskega parlamenta predlaga:

   učinkovit mehanizem za redno ocenjevanje skladnosti držav članic s temeljnimi vrednotami EU iz člena 2 PEU in tako zagotovi podlago za orodje za zgodnje opozarjanje in
   mehanizem za izredne razmere z ustreznimi intervencijskimi ukrepi, bolj učinkovitimi postopki za ugotavljanje kršitev in možnostjo sankcij v primeru sistematičnih kršitev načel demokracije in pravne države in če ustrezni sistem nadzora in ravnotežja v določeni državi članici ne bi deloval;

7.  ponavlja, da bi se moral tak mehanizem uporabljati za vse države članice pregledno, enako in enakovredno in da bi morali z njim dopolnjevati delo drugih mednarodnih institucij, kot je Svet Evrope, zlasti njegove Beneške komisije; poziva k vključitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice v postopek ocenjevanja;

8.  poziva k okrepitvi sodelovanja med Evropskim parlamentom in Beneško komisijo; poziva Evropski parlament in Svet Evrope, naj razvijeta ustrezen mehanizem vlaganja zahtevkov za mnenje v zadevah, ki še posebej zadevajo Beneško komisijo, in naj zagotovita udeležbo Evropskega parlamenta kot opazovalca pri delu Beneške komisije;

9.  meni, da je treba sodelovanje med pristojnimi odbori Evropskega parlamenta in parlamentarne skupščine Sveta Evrope v skladu s členom 199 še dodatno okrepiti, zlasti v obliki rednih in priložnostnih sej, ter na obeh straneh določiti kontaktne točke; razširja stalno povabilo na predstavnike Sveta Evrope (relevantne odbore parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Beneško komisijo, CEPEJ, komisarja za človekove pravice), da bi se udeležili relevantnih sej odborov Evropskega parlamenta;

10.  poziva k posodobitvi sporazuma o krepitvi sodelovanja med parlamentarno skupščino Sveta Evrope in Evropskim parlamentom iz leta 2007, da bi se čim bolje upošteval razvoj od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; na podlagi člena 199 Poslovnika poziva konferenco predsednikov, naj parlamentarno skupščino Sveta Evrope povabi, da začne razpravo, da bi v ta splošni okvir vključili ukrepe za sodelovanje ustreznih organov v praksi;

11.  ugotavlja, da je treba tudi memorandum o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo redno ocenjevati;

12.  poziva Svet in države članice, naj v zvezi s temeljnimi pravicami, kot so določene v Listini in relevantnih členih Pogodb, zlasti v členih 2, 6 in 7 PEU, v celoti izpolnijo svoje obveznosti; meni, da je to predpogoj, da se bo EU lahko uspešno spopadala s situacijami, v katerih države članice omejujejo načela demokracije, pravne države in temeljnih pravic;

13.  poudarja, da lahko Komisija proti državi članici, ki ne izpolnjuje določene obveznosti iz Pogodb, začne postopek pred Sodiščem Evropske unije;

o
o   o

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0500, P7_TA(2013)0315, P7_TA(2011)0388 in P7_TA(2013)0444; P7_TA(2014)0173 in P7_TA(2014)0174.

Zadnja posodobitev: 21. november 2017Pravno obvestilo