Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za proračunsko leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0349),

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkazov prihodkov in odhodkov za 8., 9. in 10. Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0541 – C7-0283/2013),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 29. aprila 2013 o finančnem poslovodenju 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada v letu 2012,

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskem razvojnem skladu (COM(2013)0346),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2012, z odgovori Komisije(1) in ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2012 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvajanja dejavnosti Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014 (05748/2014 – C7-0050/2014, 05750/2014 – C7-0051/2014, 05753/2014 – C7-0052/2014),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („sklep o pridružitvi čezmorskih držav”)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi drugega finančnega protokola četrte konvencije AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, ter o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe o ES(7),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(8),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad(9),

–  ob upoštevanju člena 142 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(10),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o Uredbi Sveta o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (COM(2013)0660),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečevanje učinka razvojnega sodelovanja EU – agenda za spremembe“ in „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države“,

–  ob upoštevanju člena 76 in tretje alinee člena 77 ter Priloge VI Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A7-0176/2014),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2012;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 331, 14.11.2013, str. 261. (2) UL C 334, 15.11.2013, str. 122. (3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3. (5) UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1. (6) UL L 156, 29.5.1998, str. 108. (7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355. (8) UL L 191, 7.7.1998, str. 53. (9) UL L 83, 1.4.2003, str. 1. (10) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za proračunsko leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0349),

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkazov prihodkov in odhodkov za 8., 9. in 10. Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0541 – C7-0283/2013),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 29. aprila 2013 o finančnem poslovodenju 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada v letu 2012,

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskega razvojnega sklada (COM(2013)0346),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2012, z odgovori Komisije(1) in ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2012 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvajanja dejavnosti Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014 (05748/2014 – C7-0050/2014, 05750/2014 – C7-0051/2014, 05753/2014 – C7-0052/2014),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („sklep o pridružitvi čezmorskih držav”)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi drugega finančnega protokola četrte konvencije AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, ter o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe o ES(7),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(8),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad(9),

–  ob upoštevanju člena 142 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(10),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o Uredbi Sveta o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (COM(2013)0660),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečevanje učinka razvojnega sodelovanja EU – agenda za spremembe“ in „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države“,

–  ob upoštevanju člena 76 in tretje alinee člena 77 ter Priloge VI Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A7-0176/2014),

1.  ugotavlja, da so podatki iz letnih računovodskih izkazov 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada taki, kot so prikazani v tabeli 2 letnega poročila Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun za 8., 9. in 10. Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2012;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 331, 14.11.2013, str. 261. (2) UL C 334, 15.11.2013, str. 122. (3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3. (5) UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1. (6) UL L 156, 29.5.1998, str. 108. (7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355. (8) UL L 191, 7.7.1998, str. 53. (9) UL L 83, 1.4.2003, str. 1. (10) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za proračunsko leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0349),

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter izkazov prihodkov in odhodkov za 8., 9. in 10. Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0541 – C7-0283/2013),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 29. aprila 2013 o finančnem poslovodenju 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS) v letu 2012,

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskem razvojnem skladu (COM(2013)0346),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2012, z odgovori Komisije(1) in ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2012 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvajanja dejavnosti Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014 (05748/2014 – C7-0050/2014, 05750/2014 – C7-0051/2014, 05753/2014 – C7-0052/2014),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („sklep o pridružitvi čezmorskih držav”)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi drugega finančnega protokola četrte konvencije AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, ter o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe o ES(7),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(8),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad(9),

–  ob upoštevanju člena 142 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(10),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o Uredbi Sveta o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (COM(2013)0660),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečevanje učinka razvojnega sodelovanja EU – agenda za spremembe“ in „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države“,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici,

–  ob upoštevanju člena 76 in tretje alinee člena 77 ter Priloge VI Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A7-0176/2014),

A.  ker je glavni cilj sporazuma iz Cotonouja, kot okvira odnosov Unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji (ČDO), zmanjšati in na koncu izkoreniniti revščino, v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopne vključitve držav AKP in ČDO v svetovno gospodarstvo;

B.  ker je Evropski razvojni sklad (ERS) najpomembnejši finančni instrument Unije za razvojno sodelovanje z državami AKP;

C.  ker ERS financirajo države članice in ker je Komisija kot izvajalski organ odgovorna za razrešnico za ERS;

D.  ker so celotne skupne obveznosti, posamezne obveznosti in plačila v proračunskem letu 2012 dosegli 3 745 milijonov EUR, 3 817 milijonov EUR oziroma 3 292 milijonov EUR;

E.  ker sta preglednost in odgovornost pogoj za demokratični nadzor ter učinkovito razvojno pomoč;

F.  ker ima proračunska podpora sicer osrednjo vlogo pri spremembah in obravnavi glavnih razvojnih izzivov, a prinaša tudi precejšnje fiduciarno tveganje in bi jo bilo treba odobriti le, če lahko država upravičenka dokaže zadostno raven preglednosti, sledljivost, odgovornost in učinkovitost, in sicer preden prejme pomoč v obliki proračunske podpore;

G.  ker sta spodbujanje preglednosti ter boj proti korupciji in goljufijam osrednjega pomena za uspeh proračunske podpore Unije, kot je opozorjeno v omenjenem sporočilu Komisije z naslovom „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države“;

H.  ker je trajnost bistvenega pomena za učinkovitost razvojne pomoči;

I.  ker sta sodelovanje in usklajevanje z donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami izjemno pomembna za preprečevanje podvajanja, zagotavljanje učinkovitosti pomoči in spodbujanje zmogljivosti za razvojno pomoč v državah upravičenkah;

J.  ker je nujno treba spodbujati prepoznavnost Unije in si pri vseh oblikah razvojne pomoči prizadevati za vrednote Unije;

K.  ker je uporaba inovativnih finančnih instrumentov, na primer mehanizmov kombiniranja, eden od načinov za razširitev področja uporabe obstoječih orodij, kot so nepovratna sredstva in posojila;

L.  ker Parlament ponovno poziva k vključitvi ERS v splošni proračun;

Izjava o zanesljivosti

Zanesljivost računovodskih izkazov

1.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da letni računovodski izkazi osmega, devetega in desetega ERS v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavljajo finančno stanje ERS na dan 31. decembra 2012 ter rezultate njihovega poslovanja in denarne tokove za zadevno leto, v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za ERS, in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja;

2.  ugotavlja, da na področju proračunske podpore in prispevkov Unije za projekte, pri katerih sodeluje več donatorjev, izvajajo pa jih mednarodne organizacije, vrsta instrumentov in plačilni pogoji omejujejo nagnjenost transakcij k napakam;

3.  ugotavlja, da 1 153 nevladnih organizacij (57 %) deluje na področju pomoči EuropeAid, 152 (8 %) pa na področju humanitarne pomoči (ECHO), pri čemer so prejele 1 520 milijonov EUR oziroma 960 milijonov EUR sredstev Unije; ugotavlja, da se je financiranje nevladnih organizacij s sredstvi Unije v zadnjih desetih letih podvojilo; od Komisije zahteva pregled 30 največjih in 30 najmanjših projektov, ki jih nevladne organizacije izvajajo s sredstvi ERS, ter pregled, koliko lastnih sredstev organizacij je bilo vloženih v vsakega od teh projektov;

4.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da se nalogi za izterjavo obresti na vnaprejšnja plačila, višja od 750 000 EUR, le redko izdajajo, kar je v nasprotju z veljavnimi pravili, v skladu s katerimi bi se morali izdajati enkrat letno; ugotavlja, da se obresti od plačil predhodnega financiranja včasih pobotajo z zahtevki ali povračilom nastalih stroškov in v računovodskih izkazih niso pripoznane kot prihodki;

5.  poziva Komisijo, naj uveljavi finančne predpise ERS o obrestih v zvezi z večjimi plačili predhodnega financiranja in naj natančno preuči razmere v delegacijah, da bi pripravila jasen seznam pogodb z odprtim predhodnim financiranjem;

6.  ponovno obžaluje, da so bile finančne transakcije v skupnem informacijskem sistemu Relex (CRIS) pogosto napačno evidentirane, kar je vplivalo na skupno kakovost in točnost podatkov, uporabljenih pri pripravi letnih računovodskih izkazov, in povzročilo tveganje, da ne bo mogoče upoštevati načela razmejitve proračunskih let, torej da vseh finančnih transakcij ne bo mogoče evidentirati v pravilnem računovodskem obdobju;

7.  priznava, da se Komisija zaveda trenutnih pomanjkljivosti v informacijskem sistemu, a jo vseeno, enako kot v prejšnjih letih, odločno poziva, naj sprejme dodatne ukrepe in še naprej spremlja to zadevo na vseh operativnih ravneh, tako na sedežu EuropeAid kot v delegacijah Unije;

Pravilnost transakcij

8.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so po mnenju Računskega sodišča prihodki in obveznosti, povezani z računovodskimi izkazi, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni;

9.  je vseeno zaskrbljen, ker je Računsko sodišče glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih plačil ocenilo, da so nadzorni in kontrolni sistemi na sedežu EuropeAid in v delegacijah Unije pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti plačil le delno učinkoviti;

10.  obžaluje, da so zaradi pomanjkljivosti, ugotovljenih v nadzornih in kontrolnih mehanizmih, na plačila pomembno vplivale napake; ugotavlja, da je med 167 vmesnimi in končnimi transakcijami v zvezi z odhodki, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, 44 transakcij (tj. 26 %) vsebovalo napake;

11.  opozarja, da je po ocenah Računskega sodišča najverjetnejša stopnja napake za plačila iz 8., 9. in 10. ERS 3 %, kar je manj kot leta 2011 (5,1 %) in 2010 (3,4 %);

12.  ugotavlja, da jih je izmed 127 transakcij v zvezi z odhodki 28 vsebovalo količinsko opredeljivo napako, pri čemer jih je bilo 20 končnih transakcij, ki jih je Komisija že preverila; ugotavlja, da se je število v primerjavi z letom 2011, ko je bilo takšnih transakcij 29 oziroma 11, povečalo;

13.  ugotavlja, da so bile v transakcijah v zvezi s proračunsko podporo, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, količinsko opredeljive napake povezane z nepravilno uporabo metodologije točkovanja za ugotavljanje, ali so države partnerice izpolnile pogoje za plačila, povezane z uspešnostjo, ali s tem, da ni bila ocenjena skladnost s posebnimi pogoji za plačila;

Uspešnost sistemov

14.  izraža zadovoljstvo, da je Komisija zagotovila vsaj delno izvajanje vseh priporočil letnih poročil Računskega sodišča za leti 2009 in 2010 o izvrševanju ERS, in jo poziva, naj zagotovi tudi nadaljnje spremljanje in izvajanje priporočil iz poročil Računskega sodišča za leti 2011 in 2012;

15.  priznava, da so bile pri izvajanju ERS v 79 državah uporabljene različne metode s kompleksnimi pravili in postopki, s čimer je po oceni Računskega sodišča povezana visoka stopnja tveganja;

16.  je močno zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da so nadzorni in kontrolni sistemi le delno uspešni;

17.  enako kot v preteklosti z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so predhodni pregledi EuropeAid, ki se opravljajo pred plačili za projekte, po oceni Računskega sodišča še zmeraj ranljivi; je zaskrbljen, ker so bile kljub zunanjim revizijam in preverjanju odhodkov odkrite napake;

18.  poziva Komisijo, naj pregleda pogodbe z zunanjimi revizorji, katerih revizijska poročila, posredovana EuropeAid ali delegacijam Unije, niso v skladu s strokovnimi zahtevami za revizije ali določbami iz pogodb;

19.  poziva EuropeAid in delegacije Unije, naj se bolj osredotočijo na nadaljnje spremljanje zunanjih revizij in poročil o preverjanju odhodkov, zlati kadar je pod vprašajem izterjava neupravičeno izplačanih zneskov;

20.  z obžalovanjem ugotavlja, da prihaja zaradi poznega potrjevanja odhodkov in zaključevanja pogodb do nenehnih zaostankov; je seznanjen z negativnimi posledicami ne le za celotno kakovost in zanesljivost predhodnih pregledov, pač pa tudi za sledljivost operacij, revizijske sledi in podporno dokumentacijo; poziva EuropeAid, naj brez odlašanja popravi stanje v zvezi s tem;

21.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva okrepiti sedanje kontrolne sisteme, da bi zlasti izboljšala nepretrganost delovanja in zagotovila zanesljivo upravljanje dokumentov, kakor zahtevajo standardi notranje kontrole, Parlamentu pa vsako leto poročala o izvedenih popravljalnih ukrepih;

22.  je še zmeraj zelo zaskrbljen zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti v informacijskem sistemu za upravljanje v zvezi z rezultati in nadaljnjim spremljanjem zunanjih revizij in preverjanja odhodkov, čeprav se je Komisija zavezala, da bo v letu 2012 izboljšala kakovost podatkov v skupnem informacijskem sistemu Relex (CRIS); poziva Komisijo, naj nemudoma okrepi prizadevanja za razvoj in uvedbo modula za revizije CRIS ter zlasti za nadaljnje spremljanje vseh revizijskih poročil;

23.  pozdravlja prizadevanja na področju uporabe ključnih kazalnikov uspešnosti v zvezi s pregledi zamud pri plačilih in rednih opomnikov za uslužbence, ki sodelujejo pri upravljanju plačil; prav tako spodbuja pogostejšo uporabo ocenjevanja tveganja v okviru nadaljnjega spremljanja projektov delegacij Unije;

24.  meni, da je kljub kadrovskim omejitvam izjemno pomembno ozaveščati zaposlene in izboljševati znanje o kontrolah v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi zadevami in najpogostejšimi napakami; meni, da so potrebna nenehna prizadevanja za izboljšanje kontrolnih sistemov in verige na vseh operativnih ravneh, pa tudi za izboljšanje uspešnosti EuropeAid;

25.  pozdravlja prvo študijo za merjenje stopnje preostale napake v opravljenih transakcijah, s katero je EuropeAid ocenil finančni učinek preostalih napak po izvedbi vseh predhodnih in naknadnih kontrol; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za boljše analiziranje in evidentiranje glavnih vrst napak in v prihodnjih letih zmanjša stopnjo preostalih napak;

26.  ugotavlja, da je v tej študiji ocenjena stopnja napake znašala 3,6 % (kar ustreza znesku približno 259,5 milijona EUR), Računsko sodišče pa jo je ocenilo na 3 %; ugotavlja, da so glavni opredeljeni vzroki, navedeni v zaporedju pomembnosti, pomanjkljivosti in napake mednarodnih organizacij pri izvajanju projektov, ki jih financira Unija, neizterjani zneski po revizijah ali obiskih za preverjanje odhodkov, razne napake v zvezi s sredstvi Unije, ki se upravljajo posredno, in pomanjkanje dokumentacije pri postopkih javnega naročanja; pričakuje, da bodo ukrepi za zmanjšanje stopnje preostalih napak v letu 2013 še izpopolnjeni, da bi povečali zanesljivost, in da bodo rezultati predstavljeni Parlamentu;

27.  poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj v prihodnjih letih uporabi primerljiv revizijski pristop, da bi v postopku podelitve razrešnice zagotavljali nenehno in primerljivo ocenjevanje;

28.  ugotavlja, da je bilo do konca leta 2012 končanih 85 % letnega revizijskega načrta EuropeAid za leto 2010 in 53 % letnega revizijskega načrta EuropeAid za leto 2011; poudarja, da je v revizijskih ugotovitvah navedeno, da sta pomanjkanje (ustreznih) dokazil in dejstvo, da pogodbeni izvajalci in upravičenci nepravilno uporabljajo postopke za oddajo naročil, med glavnimi pomanjkljivostmi; poziva Komisijo, naj dodatno okrepi nadzorne mehanizme in politiko usposabljanja, da bi te pomanjkljivosti v prihodnje preprečila;

29.  poziva EuropeAid, naj še naprej pripravlja ustrezna orodja in ukrepe, s katerimi bi izboljšali splošno uspešnost kontrolne piramide na sedežu EuropeAid in v delegacijah Unije, in sicer z dejavnostmi ciljnega ozaveščanja ali tako, da bi zaposleni in upravičenci pogosteje uporabljali sklop orodij za finančno poslovodenje;

30.  odločno opozarja, da so pri postopku oblikovanja zagotovila potrebni tudi ukrepi, s katerimi se poveča odgovornost delegacij Unije ter kakovost in izčrpnost poročil o upravljanju zunanje pomoči;

31.  poziva EuropeAid in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepita nadzor nad vodjami delegacij Unije, ki za Komisijo opravljajo vlogo odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, da bi povečali njihovo odgovornost v okviru priprave letnega poročila o dejavnostih;

32.  obžaluje, da pri delovanju oddelka za notranjo revizijo, ki sodeluje pri izboljševanju sistema notranje kontrole ter analizi stroškovne učinkovitosti kontrolne arhitekture/mehanizmov, kljub lanskim priporočilom ni bilo mogoče opaziti bistvenih izboljšav; ponovno pričakuje, da se bo stanje v letu 2013 spremenilo;

33.  je seznanjen s tem, da kljub količinsko opredeljivim napakam in okolju visokega tveganja ni registriranih primerov notranjih prijav nepravilnosti; ponovno poziva Komisijo, naj nadalje razvije politiko notranjega prijavljanja nepravilnosti, zlasti v delegacijah Unije, in strategijo za boj proti goljufijam, da bi odkrila dejavnosti dvojnega financiranja;

34.  poziva Komisijo, naj upošteva najnovejši razvoj dogodkov v Uniji na področju dejanskega lastništva, kakor je obravnavano v prihajajoči spremenjeni direktivi o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranje denarja in financiranja teroristov; poziva Komisijo, naj o tej zadevi poroča v letnem poročilu o dejavnostih;

35.  je zaskrbljen zaradi člena 190(2) v delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1268/2012(11); ugotavlja, da enaka pravila za države AKP vsebujeta tudi člena 72 in 73 sporazuma iz Cotonouja; v zvezi s tem ugotavlja, da odstavki 36, 37 in 76 posebnega poročila Računskega sodišča št. 14/2013 med drugim navajajo, da bi bili v nekaterih primerih smiselni tudi konkurenčni razpisni postopki; poziva Komisijo, naj kritično preuči pravila za odstopanje od postopkov javnega naročanja in v letnem poročilu poroča o tej zadevi;

Proračunska podpora

36.  ugotavlja, da je bilo leta 2012 prek proračunske podpore zagotovljenih 891 milijonov EUR, kar je 29 % celotne pomoči, dodeljene iz ERS;

37.  pozdravlja oceno Računskega sodišča, v skladu s katero so bili izpolnjeni splošni pogoji za upravičenost, na primer napredek pri finančnem poslovodenju v javnem sektorju;

38.  je zadovoljen, da se od uvedbe nove politike, opisane v sporočilu Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države”, večji poudarek namenja odgovornosti, preglednosti in okrepljenemu obvladovanju tveganja pri upravljanju dejavnosti proračunske podpore;

39.  pozdravlja večjo osredotočenost Komisije na boj proti goljufijam in korupciji, zlasti med ocenjevanjem merila za upravičenost glede upravljanja javnih financ v zvezi s proračunsko podporo; v zvezi s tem ugotavlja, da so korupcija in goljufije ena od petih kategorij tveganja, ki jih je Komisija opredelila v svojem okviru obvladovanja tveganj, razvitem za programe proračunske podpore;

40.  je seznanjen s tem, da se programi, povezani z dobrim upravljanjem, financirajo za podporo državam v razvoju pri njihovem boju proti goljufijam, korupciji in nepravilnemu finančnemu poslovodenju; poudarja, da je pravosodni sistem brez korupcije nujni pogoj za zagotovitev dobrega upravljanja in pravne države; poziva Komisijo, naj se posebej osredotoči na programe pravosodne reforme;

41.  ugotavlja, da je bilo uvajanje okvira za obvladovanje tveganj, vzpostavljenega za programe proračunske podpore, ob izteku leta 2012 končano in da je okvir 1. januarja 2013 postal obvezen za vse nove pogodbe in izplačila; pozdravlja krepitev okvira za obvladovanje tveganja v sklopu programov proračunske podpore in zahteva, da se v naslednjem postopku podelitve razrešnice začne izvajati poročilo o strategiji in odzivih na tveganje;

42.  se veseli začetka izvajanja zaveze Komisije, ki bo uskladila demokratični nadzor ERS z nadzorom, ki ga nad instrumentom razvojnega sodelovanja izvaja Parlament, kakor je opredeljeno v sporočilu Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za Evropo 2020”;

43.  je seznanjen z odločitvijo EuropeAid o vzpostavitvi regionalnih središč v državah partnericah, da bi povečali kakovost dejavnosti proračunske podpore in izboljšali politični dialog; poziva Komisijo, naj v naslednjem poročilu o razrešnici poroča Parlamentu o prvih rezultatih ali pridobljenih izkušnjah;

44.  priznava, da ima Komisija v skladu z načelom razlikovanja in dinamičnim pristopom k upravičenosti manevrski prostor pri ocenjevanju, ali država članica izpolnjuje splošne pogoje za upravičenost, preden se opravi plačilo; je zaskrbljen zaradi končne uporabe prenesenih sredstev in pomanjkanja sledljivosti v primeru, kadar se sredstva Unije združijo s proračunskimi sredstvi države partnerice;

45.  podpira javno razkritje ustreznih proračunskih informacij, povezanih s programi proračunske podpore, da bi izboljšali notranjo in vzajemno odgovornost, tudi do državljanov;

46.  je seznanjen s tem, da je ocenjevanje tekočih projektov ERS v podsaharski Afriki, ki se je zaključilo leta 2012, po eni strani pokazalo izboljšave pri zasnovi projektov ter njihovi relevantnosti, učinku in trajnosti, po drugi strani pa tudi nadaljnje težave v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo, pri čemer je zgolj dobra polovica projektov dobila dobre ali zelo dobre ocene(12); pozdravlja vzpostavitev celovitih okvirov za povečanje odpornosti v Sahelu (Alliance globale pour l'initiative Résilience – Sahel –AGIR) in Afriškem rogu (Supporting HoA Resilience – SHARE) v letu 2012 za boljše reševanje vprašanja trajno nezanesljive preskrbe s hrano v teh regijah;

47.  je zaskrbljen zaradi visokega in povečanega deleža ocenjenih projektov v tihomorski regiji, pri katerih so bile ugotovljene resne pomanjkljivosti, zgolj 40,4 % projektov pa je bilo „dobrih“ oziroma „zelo dobrih“; poziva Komisijo, naj podrobneje preuči vzroke teh pomanjkljivosti in naj poveča zmogljivosti v državah, da bi izboljšala zasnovo in izvajanje projektov(13);

48.  z odobravanjem ugotavlja v splošnem zadovoljivo in večjo kakovost projektov v karibski regiji, kjer je bilo 75,47 % projektov ocenjenih kot dobrih ali zelo dobrih(14);

49.  vendar poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo porazdelitev sredstev prek proračunske podpore ustavljena, zmanjšana ali preklicana, kadar niso uresničeni jasni začetni cilji ter obveze ali kadar so ogroženi politični in finančni interesi Unije;

50.  opozarja, da ostaja tveganje preusmeritve sredstev visoko, tveganje korupcije in goljufije pa je povezano s finančnim poslovodenjem in reformami v javnem sektorju; poudarja, da morata sedež EuropeAid in vodja delegacije Unije v političnem dialogu nenehno namenjati večjo pozornost tem tveganjem, da bi ocenila predvsem odzivnost zadevnih vlad in njihovo sposobnost uveljavljanja reform;

Podpora Unije upravljanju v Demokratični republiki Kongo

51.  poziva Komisijo in ESZD, naj v sodelovanju z drugimi razvojnimi partnerji, tudi državami članicami, ter ob upoštevanju načrtovanja 11. ERS in oblikovanja prihodnjih programov Unije namenita večjo pozornost zagotavljanju ustreznega ravnovesja pomoči med vsemi pokrajinami, predvsem revnejšimi, da bi se izognili geografskim odstopanjem pri razdeljevanju razvojne pomoči; poziva h kombinirani podpori na državni ravni za programe na ravni pokrajin, ki povezujejo politično in ozemeljsko decentralizacijo z izboljšanimi strategijami upravljanja naravnih virov ter obnovo in razvojem infrastrukture; ponovno razmišlja o podpori Unije za izboljšanje upravljanja naravnih virov na podlagi celovite ocene potreb;

52.  poziva Komisijo in ESZD, naj v dialogu z vlado Demokratične republike Kongo večji poudarek namenita dejstvu, da so demokratične volitve osrednji element upravljanja; poziva Komisijo in ESZD, naj pozorno preučita vsa tveganja, da bi zagotovili, da programi Unije na tem področju ne bi podpirali utrditve režima;

53.  poziva Komisijo in ESZD, naj spodbujata povečano odgovornost vlade Demokratične republike Kongo z večjo podporo za okrepitev zmogljivosti nacionalnih nadzornih institucij, zlasti posebnih odborov nacionalnega parlamenta in vrhovne revizijske institucije;

54.  opozarja, da je treba na vseh področjih upravljanja, ki jih zajema strategija sodelovanja Unije, sistematično obravnavati potrebo po podpiranju boja proti goljufijam in korupciji;

55.  vztraja, da bi moralo financiranje ERS podpirati dolgoročno preoblikovanje osrednjih pravosodnih organov v Demokratični republiki Kongo, da bi tam zagotovili trajnostno uvedbo pravne države; v zvezi s tem je seznanjen s programoma REJUSCO in PAG, katerima je bilo iz 9. ERS namenjenih 7,9 milijona EUR oziroma 9 milijonov EUR; obžaluje, da ta programa nista dosegla predvidenih rezultatov, in ugotavlja, da je bil zaradi tega prispevek Komisije programu REJUSCO zmanjšan, za program PAG pa odpravljen; poziva Komisijo, naj oceni posebne pomanjkljivosti, do katerih je prišlo med pripravo in izvajanjem teh dveh programov, da bi lahko v okviru 11. ERS razvili bolj trajnostne programe v zvezi s pravosodno reformo, ki bodo imeli primernejše cilje;

56.  meni, da je treba na začetku programov in med njihovim izvajanjem redno ocenjevati verjetnost uresničitve glavnih tveganj in učinek, ki bi ga lahko ta uresničitev imela na doseganje ciljev programa, in sicer z ocenjevanjem relevantnosti in verodostojnosti državnih politik in akcijskih načrtov za izboljšanje upravljanja glede na razpoložljiva institucionalna in finančna sredstva ter s spremljanjem napredka v zvezi z obveznostmi organov Demokratične republike Kongo; poziva k oblikovanju ukrepov za preprečevanje ali blažitev tveganj in jasni opredelitvi načina delovanja v primeru uresničitve tveganj;

57.  meni, da bi morala Komisija usmeriti cilje na omejeno število prednostnih nalog, določiti časovni okvir z rednimi ocenami vrednotenja, ki je bolje prilagojen okolju programa, ter zagotoviti prožnost med izvajanjem programa, da se lahko cilji po potrebi takoj prilagodijo;

58.  meni, da bi morala Komisija okrepiti svoj strukturirani politični dialog in dialog o politikah z Demokratično republiko Kongo; ugotavlja, da bo to ob upoštevanju vseh določb sporazuma iz Cotonouja (zlasti člena 96) pomenilo: (i) opredelitev jasnih, relevantnih, stvarnih in časovno omejenih ciljev, o katerih bo dosežen skupni dogovor z nacionalnimi organi, (ii) periodično ocenjevanje skladnosti z dogovorjenimi cilji v okviru rednega političnega dialoga z vlado in (iii) možnost, da se po skrbnem premisleku program prilagodi, v izjemnem primeru pa začasno ali dokončno ustavi, če vlada Demokratične republike Kongo ne bo dovolj zavezana skladnosti;

59.  poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj sprejme ukrepe, potrebne za izboljšanje delovanja tematskih delovnih skupin, in spremlja njihovo izvajanje;

60.  poziva Komisijo, naj prevzame dejavnejšo vodilno vlogo med državami članicami, da bi spodbujala usklajen politični dialog in izboljšala možnosti vplivanja Unije na vlado Demokratične republike Kongo;

Pomoč Unije za Haiti

61.  je seznanjen z dejstvom, da Komisija ne glede na resolucije Parlamenta v zvezi s postopkom podelitve razrešnice za leti 2010 in 2011 še ni objavila izčrpnih kazalnikov uspešnosti, na katerih je temeljila proračunska podpora Republiki Haiti, niti podrobnih ocen uspešnosti vlade Republike Haiti, na katerih je temeljila odločitev o dodelitvi proračunske podpore;

62.  ugotavlja, da bosta Komisija in vlada Republike Haiti podpisali pogodbo o izgradnji države, ki mora biti v skladu z novimi merili za proračunsko podporo, kakor so navedena v sporočilu Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države”;

63.  poziva Komisijo, naj Parlamentu ob prvi priložnosti posreduje pogodbo o izgradnji države, skupaj z vsemi ocenami, na katerih temelji; poziva Komisijo, naj pojasni, kako je ta pogodba v skladu z zgoraj navedenim sporočilom Komisije;

64.  zahteva, da Komisija zlasti v luči nedavnih skrbi glede razpada pravne države na Haitiju in dosledno slabih rezultatov na mednarodnih lestvicah korupcije pojasni Parlamentu, katere cilje glede uspešnosti je postavila haitijski vladi v zameno za proračunsko podporo, in navede metode za ocenjevanje teh ciljev;

65.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v skladu z napovedmi oceno učinka pripravila do aprila 2014, kakor predvidevata odstavka 62 in 63 resolucije Parlamenta v zvezi s postopkom podelitve razrešnice za leto 2011, in jo posredovala Parlamentu;

66.  spominja na poročilo delegacije odbora CONT, ki je leta 2012 obiskala Haiti, v katerem je poudarjeno, da je treba znatno izboljšati dostopnost javnosti do informacij o dosežkih projektov in programov, ki jih na Haitiju financira Unija;

67.  ugotavlja, da je od objave poročila odbora CONT in udeležbe Unije pri mednarodni pobudi za pregledno pomoč prišlo do nekaterih izboljšav;

68.  zahteva, da Komisija posreduje poročilo o tem, kako je haitijska vlada razvila poročanje in pojasnjevanje o prejetih sredstvih Unije, odkar je delegacija CONT ugotovila, da so kontrolni sistemi neprimerni, upravičevanje porabe Unije pa na nesprejemljivi ravni;

69.  poziva Komisijo, naj znatno pospeši proces izboljševanja spremljanja in ocenjevanja projektov in programov, ki jih financira Unija, rezultate pa objavi na uporabnikom prijazen način ter v skladu s črko in duhom mednarodne pobude za pregledno pomoč;

Sodelovanje z mednarodnimi in nevladnimi organizacijami

70.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da so bile napake pogosteje odkrite v transakcijah v zvezi s predračuni za programe, nepovratnimi sredstvi in sporazumi o prispevku med Komisijo in mednarodnimi organizacijami kot pri drugih vrstah podpore, pri čemer je bilo takšnih 31 od 71 preverjenih transakcij (tj. 44 %);

71.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje in stike z mednarodnimi organizacijami v zvezi z odkritimi napakami v transakcijah, ki so jih izvajale, in se pogovoriti o skupnih ukrepih, s katerimi bi v prihodnje te napake preprečili;

72.  je trdno prepričan, da je izjemno pomembno izmenjevati primere dobre prakse, da bi opredelili sorodna in trajnostna temeljna načela pridobivanja zagotovil v skladu s finančno uredbo Unije;

73.  prav tako spodbuja vse ukrepe, ki prispevajo k boljšemu vzajemnemu razumevanju metodologije Unije in Svetovne banke ter izboljšujejo splošno kakovost in zanesljivost upravljanja sredstev pri uporabi skrbniških skladov; v zvezi s tem meni, da je ocena Evropske komisije z metodologijo sedmih stebrov dejansko primerjalno merilo za zagotavljanje ustrezne ravni jamstva;

74.  pozdravlja odločitev Svetovne banke, da bo za revizijo Računskega sodišča in študijo Komisije o stopnji preostale napake poskušala odpraviti omejitev na podlagi zaupnosti, in delovni dogovor med Svetovno banko in Komisijo, v skladu s katerim se v vsaki instituciji imenuje oseba, ki sodeluje pri posebnih primerih, pri katerih je dostop do dokumentov še vedno otežen;

75.  je zadovoljen, da je Svetovna banka vzpostavila enotno vstopno točko za vse revizije in preglede, povezane s skrbniškim skladom, in pozdravlja postopek oblikovanja poenostavljenega okvira za obravnavo vprašanj, povezanih z revizijo skrbniških skladov; opominja, da je Parlament zelo zainteresiran za povečano souporabo ustreznih informacij, povezanih z revizijami skrbniških skladov, ki jih financira EU;

76.  je zaskrbljen zaradi nenehnega razhajanja mnenj Komisije in sekretariata odbora za razvojno pomoč OECD v zvezi z upravičenostjo posojil Evropske investicijske banke (EIB) do uradne razvojne pomoči; glede na bližajoči se pregled meril za uradno razvojno pomoč leta 2015, spodbuja Komisijo, naj disciplinirano reši nesoglasja, saj je to pomembno za zagotavljanje zanesljivih statističnih podatkov in primerljivih meril glede finančnih prispevkov, za katere velja, da prispevajo k uresničevanju razvojnih ciljev;

77.  spodbuja EIB, naj poglobi dialog z nevladnimi organizacijami, obenem pa v okviru določenih projektov poskrbi za to, da se bo preveril pravni status nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju projektov;

78.  poziva Komisijo, naj pri financiranju projektov nevladnih organizacij preveri, kolikšen del financiranja zagotavlja organizacija iz lastnih zasebnih sredstev in kolikšen del se zagotavlja z vladnimi sredstvi, bodisi nacionalnimi ali evropskimi; poziva Komisijo, naj ugotovitve vsako leto objavi v poročilu;

Investicijski sklad

79.  opominja, da so sredstva, dodeljena investicijskemu skladu iz devetega in desetega ERS, znašala 3 137 milijona EUR;

80.  enako kot prejšnja leta obžaluje, da se za investicijski sklad ne uporablja niti izjava Računskega sodišča o zanesljivosti niti postopek razrešnice Evropskega parlamenta, čeprav Evropska investicijska banka izvaja projekte v imenu in na odgovornost Unije ter pri tem uporablja sredstva ERS; zato poziva k razveljavitvi tristranskega sporazuma med njegovim pregledom oktobra 2015 in vključitvi investicijskega sklada v običajni postopek razrešnice;

81.  poziva Računsko sodišče naj pred vmesnim pregledom zunanjega mandata EIB in vmesnim pregledom investicijskega sklada pripravi posebno poročilo o uspešnosti in usklajevanju zunanjih posojil EIB z razvojno politiko in cilji Unije, dodano vrednost pa primerja glede na lastna sredstva EIB; prav tako poziva Računsko sodišče, naj pri analizi ločeno obravnava jamstva, ki se dodelijo iz splošnega proračuna Unije in ki jih zagotovijo države članice, investicijski sklad, ki ga subvencionira ERS, ter uporabo vrnjenih sredstev za te naložbe, pa tudi to, kako EIB uporablja različne oblike kombiniranja v infrastrukturnem skrbniškem skladu EU za Afriko in investicijskem skladu za karibske države;

82.  pozdravlja prvo poročilo o izvajanju novega okvira EIB za merjenje rezultatov (REM), s katerim bo mogoče bolje oceniti predvidene rezultate projektov, in zahteva, da se razkrije celotna metodologija, zlasti v zvezi s kazalniki, ki se uporabljajo za usklajevanje z razvojnimi cilji Unije; poziva EIB, naj redno pripravlja poročila in obvešča Parlament o tem okviru;

83.  spodbuja EIB, naj po potrebi uravna okvir REM, tako da vanj vključi prve povratne informacije vseh sodelujočih strani, ga redno usklajuje z razvojnimi politikami Unije ter v letnem poročilu navede rezultat REM glede na dejavnosti v državah AKP ali ČDO;

84.  meni, da se je treba zavzemati za boljše medinstitucionalno sodelovanje, zlasti v zvezi s povečanim obsegom dela Komisije in ESZD na programski ravni;

85.  meni, da bi morala Evropska investicijska banka še naprej raziskovati konvergenco na področju sporočanja rezultatov med drugimi mednarodnimi institucijami, udeleženimi pri financiranju, ter uporabiti skupne kazalnike in opredelitve;

86.  meni, da je treba nujno povečati prepoznavnost Unije, in sicer s širjenjem vrednot Unije na različnih področjih ukrepanja, na primer pri spodbujanju človekovih pravic in načel pravne države, dviganju okoljskih in socialnih standardov ter zagotavljanju skupne podpore trajnostnemu razvoju in vključujoči gospodarski rasti;

87.  v okviru zunanje politike Unije podpira postopni razvoj novih finančnih produktov v Komisiji in državah članicah; podpira odločitev, da se ob upoštevanju načela dodatnosti v okviru investicijskega sklada še naprej ponujajo alternativni finančni pogoji, ki na lokalnih finančnih trgih običajno niso razpoložljivi ali dostopni in jih je mogoče zagotoviti z razvojem produktov, pri katerih se kombinirajo nepovratna sredstva, posojila in instrumenti delitve tveganja Unije ali pa uporabljajo jamstva; zahteva, da se opredelijo najboljše prakse in jasno določena merila primernosti za uporabo omenjenih instrumentov ter zagotovijo strukturirani pogoji poročanja, spremljanja in nadzora;

88.  poziva Komisijo, naj v letnem poročilu Parlamentu in Svetu o razvojni in zunanji politiki Unije ter njunem izvajanju, pa tudi v letnem poročilu o dejavnostih preuči razvojni učinek investicijskega sklada;

89.  poziva Komisijo, naj pripravi celovito poročilo o učinku in rezultatih izvajanja finančnih instrumentov v okviru platforme za sodelovanje pri politiki kombiniranja in razvojni politiki;

90.  se veseli vključitve investicijskega sklada v naslednje poročilo o oceni podpore Unije razvoju zasebnega sektorja;

Vključitev ERS v proračun

91.  obžaluje, da ERS ni bil vključen v splošni proračun v skladu z novimi finančnimi pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012);

92.  opozarja, da so se Parlament, Svet in Komisija strinjali z revizijo teh finančnih pravil, tako da bodo upoštevane spremembe, ki so nujne zaradi izida pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, tudi v zvezi z morebitno vključitvijo ERS v splošni proračun; ponovno poziva Svet in države članice, naj se dogovorijo o popolni vključitvi ERS v splošni proračun;

93.  poudarja, da bi vključitev v proračun zmanjšala stroške poslov in poenostavila zahteve glede poročanja in računovodske zahteve, saj bi bil potreben zgolj en sklop upravnih pravil in struktur odločanja namesto dveh;

94.  je seznanjen z zavezo Komisije, da bo ERS vključila v splošni proračun najpozneje do poteka sporazuma iz Cotonouja leta 2020; vendar poudarja, da bi bilo treba po mnenju Parlamenta to storiti čim prej;

95.  obžaluje, da Komisija v okviru razprav o prihodnjem notranjem sporazumu za 11. ERS ni podala predloga o enotni finančni uredbi, ki bi poenostavila upravljanje ERS;

96.  je v zvezi z izvajanjem 11. ERS zaskrbljen, ker lahko pooblaščeni subjekti naloge izvrševanja proračuna zaupajo drugim organizacijam, s katerimi sklenejo pogodbo o izvajanju storitev po zasebnem pravu, kar ustvarja verigo na zaupanju temelječih razmerij; opozarja, da morajo pri tem načinu izvajanja pooblaščeni subjekti zagotoviti učinkovito raven zaščite finančnih interesov Unije;

Nadaljnja obravnava resolucij Parlamenta

97.  poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v letni resoluciji o razrešnici.

(1) UL C 331, 14.11.2013, str. 261. (2) UL C 334, 15.11.2013, str. 122. (3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3. (5) UL L 314, 30.11.2001, str. 1 in UL L 324, 7.12.2001, str. 1. (6) UL L 156, 29.05.1998, str. 108. (7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355. (8) UL L 191, 7.7.1998, str. 53. (9) UL L 83, 1.4.2003, str. 1. (10) UL L 78, 19.3.2008, str. 1. (11) Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1). (12) Delovni dokument služb Komisije SWD(2013) 307, priložen letnemu poročilu za leto 2013 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2012 (str. 72), in delovni dokument služb Komisije SWD(2012) 242, priložen letnemu poročilu 2012 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2011 (str. 67). (13) Delovni dokument služb Komisije SWD(2013) 307, priložen letnemu poročilu za leto 2013 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2012 (str. 120). (14) Prav tam, str. 97.