(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0265),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 43(2), 114 in 168(4)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0123/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja luksemburške poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 29. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0162/2014),

1.  sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 67, 6.3.2014, str. 166. (2) UL C 144, 15.4.2014, str. 96.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2), člena 114 in točke člena 168(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Po Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije. K doseganju tega cilja morajo med drugim prispevati ukrepi na veterinarskem in fitosanitarnem področju, katerih neposredni cilj je varovanje javnega zdravja.

(2)  Po Pogodbi mora Unija tudi prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov z ukrepi, ki jih sprejme v okviru uresničevanja notranjega trga.

(3)  Zakonodaja Unije določa zbirko usklajenih pravil za zagotavljanje, da so živila in krma varni in zdravstveno ustrezni ter da se dejavnosti, ki bi lahko vplivale na varnost živilske verige ali varstvo interesov potrošnikov v zvezi z živili in informacijami o živilih, opravljajo v skladu s posebnimi zahtevami. Namen pravil Unije je tudi zagotoviti visoko raven zdravja ljudi, in živali in rastlin ter dobrobiti živali v celotni živilski verigi in na vseh področjih dejavnosti, katerih ključni cilj je boj proti morebitnemu širjenju bolezni živali, ki se v nekaterih primerih lahko prenašajo na ljudi, ali škodljivih organizmov za rastline ali rastlinske proizvode, ter zagotoviti varovanje okolja pred tveganji, ki bi jih lahko povzročili gensko spremenjeni organizmi (GSO) in fitofarmacevtska sredstva. Pravila Unije tudi zagotavljajo istovetnost in kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala. Pravilna uporaba navedenih pravil, za katera se bo v nadaljevanju uporabljalo skupno poimenovanje „zakonodaja Unije o agroživilski verigi“, prispeva k delovanju notranjega trga. [Sprememba 2]

(4)  Osnovna pravila Unije v zvezi z zakonodajo o živilih in krmi so določena v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(5). Poleg teh pravil se uporablja podrobnejša zakonodaja o živilih in krmi za različna področja, kot so prehrana živali, vključno z medicirano krmo, higiena živil in krme, zoonoze, živalski stranski proizvodi, ostanki veterinarskih zdravil, onesnaževalci, nadzor in izkoreninjenje bolezni živali, ki lahko prizadenejo zdravje ljudi, označevanje živil in krme, fitofarmacevtska sredstva, živilski in krmni dodatki, vitamini, mineralne soli, elementi v sledovih in drugi dodatki, materiali za stik z živili, zahteve glede kakovosti in sestave, pitna voda, ionizacija, nova živila in GSO.

(5)  Cilj zakonodaje Unije o zdravju živali je zagotoviti visoke standarde za zdravje ljudi in živali, racionalen razvoj sektorjev kmetijstva in akvakulture ter povečati produktivnost. Navedena zakonodaja je potrebna zaradi prispevanja k uresničevanju notranjega trga z živalmi in živalskimi proizvodi ter preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, ki prizadenejo Unijo. Zajema področja, kot so trgovina znotraj Unije, vstop v Unijo, izkoreninjenje bolezni, veterinarski nadzor in obveščanje o boleznih, prispeva pa tudi k varnosti živil in krme.

(6)  V členu 13 Pogodbe so živali priznane kot čuteča bitja. V skladu z zakonodajo Unije o dobrobiti živali morajo lastniki in imetniki živali ter pristojni organi spoštovati zahteve glede dobrobiti živali, ki zagotavljajo humano ravnanje z živalmi in preprečujejo njihove nepotrebne bolečine in trpljenje. Taka pravila temeljijo na znanstvenih dokazih ter lahko posredno izboljšajo kakovost in varnost živil in krme.

(7)  Zakonodaja Unije o zdravju rastlin ureja vnos, naselitev in širjenje organizmov, škodljivih za rastline, ki jih v Uniji ni ali niso zelo razširjeni. Namen te zakonodaje je zagotoviti zdravje kmetijskih rastlin ter javnih in zasebnih zelenih površin in gozdov v Uniji, hkrati pa varovati biotsko raznovrstnost in okolje v Uniji ter zagotavljati kakovost in varnost živil in krme, proizvedenih iz rastlin.

(8)  Zakonodaja Unije o rastlinskem razmnoževalnem materialu ureja proizvodnjo z namenom dajanja na trg in dajanje na trg rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih, zelenjavnih, gozdnih, sadnih in okrasnih rastlinskih vrst ter vinske trte. Namen navedenih pravil je zagotavljati istovetnost, zdravstveno varstvo in kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala uporabnikom tega materiala ter produktivnost, raznovrstnost, zdravstveno ustreznost in kakovost agroživilske verige ter prispevati k varstvu biotske raznovrstnosti in okolja. [Sprememba 3]

(9)  Zakonodaja Unije o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov zagotavlja osnovo za trajnostni razvoj ekološke pridelave, cilj te zakonodaje pa je prispevati k varstvu naravnih virov, biotski raznovrstnosti, dobrobiti živali in razvoju podeželja.

(10)  V zakonodaj Unije o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil so opredeljeni proizvodi in živila, pridelani in proizvedeni v skladu z natančnimi specifikacijami, ob spodbujanju raznovrstne kmetijske proizvodnje, zaščiti imen proizvodov ter obveščanju potrošnikov o posebnih lastnostih kmetijskih proizvodov in živil.

(11)  Zakonodaja Unije o agroživilski verigi temelji na načelu, da so izvajalci dejavnosti odgovorni za zagotavljanje, da so v podjetjih pod njihovim nadzorom v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije izpolnjene zahteve zakonodaje Unije o agroživilski verigi, ki zadevajo njihove dejavnosti.

(12)  Za izvrševanje zakonodaje Unije o agroživilski verigi so odgovorne države članice, katerih pristojni organi z organiziranjem uradnega nadzora spremljajo in preverjajo, da se zadevne zahteve Unije učinkovito izpolnjujejo in izvršujejo.

(13)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(6), določa enotni zakonodajni okvir za organizacijo uradnega nadzora. Ta okvir je bistveno izboljšal učinkovitost uradnega nadzora, izvrševanje zakonodaje Unije o agroživilski verigi in raven varstva pred tveganji za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali v Uniji in raven varstva okolja pred tveganji, ki bi jih lahko povzročili gensko spremenjeni organizmi in fitofarmacevtska sredstva. Zagotovil je tudi strnjen pravni okvir za podpiranje celostnega pristopa k izvajanju uradnega nadzora v agroživilski verigi.

(14)  V zakonodaji Unije o agroživilski verigi je več določb, katerih izvrševanja Uredba (ES) št. 882/2004 ne ureja ali ga ureja le delno. Točneje, posebna pravila o uradnem nadzoru so se ohranila v zakonodaji Unije o rastlinskem razmnoževalnem materialu in Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002(7). Tudi zdravje rastlin v glavnem ne spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 882/2004, saj so nekatera pravila o uradnem nadzoru določena v Direktivi Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti(8). [Sprememba 4]

(15)  Tudi Direktiva Sveta 96/23/ES(9) zagotavlja zelo podrobno zbirko pravil, ki med drugim določajo najmanjšo pogostnost uradnega nadzora in posebne izvršilne ukrepe, ki se sprejmejo v primerih neskladnosti.

(16)  Da bi se racionaliziral in poenostavil celotni zakonodajni okvir ter hkrati uresničeval cilj izboljšati pravno ureditev izboljšanja pravne ureditve, bi bilo treba pravila, ki se uporabljajo za uradni nadzor na posebnih področjih, vključiti v enotni zakonodajni okvir za uradni nadzor, dodatno uskladiti, če imajo v zvezi z nadzornimi dejavnostmi isti cilj. Za to bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 882/2004 in druge akte, ki urejajo uradni nadzor na posebnih področjih, ter jih nadomestiti s to uredbo. [Sprememba 5]

(17)  Cilj te uredbe bi morala biti vzpostavitev usklajenega okvira Unije za organizacijo uradnega nadzora in uradnih dejavnosti, ki niso uradni nadzor, v celotni agroživilski verigi ob upoštevanju pravil o uradnem nadzoru iz Uredbe (ES) št. 882/2004 in zadevne sektorske zakonodaje ter izkušenj, pridobljenih pri uporabi teh pravil.

(18)  Za preverjanje skladnosti s pravili o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov (poljščin, vina, oljčnega olja, sadja in zelenjave, hmelja, mleka in mlečnih izdelkov, govedine in teletine, ovčjega in kozjega mesa ter medu) se že uporablja dobro uveljavljen posebni nadzorni sistem. Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za preverjanje skladnosti z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (10), z izjemo poglavja I naslova II dela II navedene uredbe. [Sprememba 6]

(19)  Nekatere sedanje opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 882/2004 bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva razširitev področja uporabe te uredbe, da se uskladijo z opredelitvami pojmov iz drugih aktov Unije in da se razjasni ali po potrebi nadomesti terminologija, ki ima v drugih sektorjih drugačen pomen.

(20)  V skladu z zakonodajo Unije o agroživilski verigi so pristojni organi držav članic pooblaščeni za izvajanje posebnih nalog zlasti za zagotavljanje zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali oz., v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev, varstva okolja ter za zagotavljanje istovetnosti in visoke kakovosti rastlinskega razmnoževalnega materiala. Navedene naloge so dejavnosti v javnem interesu, ki jih morajo pristojni organi držav članic izvajati za odpravljanje, obvladovanje ali zmanjševanje morebitnih tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje. Navedene dejavnosti, ki vključujejo odobritev proizvodov, raziskave, posebni nadzor in spremljanje, tudi za epidemiološke namene, izkoreninjenje in obvladovanje bolezni ter druge naloge za nadzor bolezni, urejajo ista sektorska pravila, ki se izvršujejo z uradnim nadzorom. [Sprememba 7]

(21)  Države članice bi morale določiti pristojne organe na vseh področjih, za katera se uporablja ta uredba. Ker so države članice najprimernejše za odločanje o tem, kateri pristojni organ ali organe je treba določiti za posamezno področje in na kateri upravni ravni, bi morale na vsakem področju določiti tudi enotni organ, ki skrbi za usklajeno komunikacijo s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo.

(22)  Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da na pristojne organe, ki jih določijo, prenesejo odgovornost za uradni nadzor v zvezi s pravili Unije, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, vključno s pravili o tujerodnih vrstah, ki bi lahko škodile kmetijski proizvodnji ali okolju zaradi svoje invazivnosti.

(23)  Za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja pravilna uporaba zakonodaje Unije o agroživilski verigi, in drugih uradnih dejavnosti, za katere so pooblaščeni organi držav članic v skladu z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, bi morale države članice določiti pristojne javne organe, ki delujejo v javnem interesu, imajo ustrezna sredstva in opremo ter so nepristranski in strokovni. Pristojni organi bi morali zagotavljati in zagotavljajo kakovost, doslednost in učinkovitost uradnega nadzora. Imenovani pristojni organ ali organi bi morali imeti ustrezna sredstva in opremo, države članice pa bi morale biti sposobne zajamčiti njihovo nepristranskost in strokovnost, tako da zagotovijo njihovo neodvisnost od vseh izvajalcev dejavnosti, ki delujejo v agroživilski verigi. [Sprememba 8]

(24)  Za pravilno uporabo in izvrševanje pravil, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, je potrebno ustrezno poznavanje takih pravil in pravil te uredbe. Zato je pomembno, da se osebje, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, redno izobražuje o veljavni zakonodaji na svojem področju pristojnosti in obveznostih, ki izhajajo iz te uredbe.

(24a)  Revizije, ki jih izvajajo pristojni organi ali se izvedejo na zahtevo pristojnih organov za zagotovitev, da so določbe te uredbe izpolnjene, lahko temeljijo na mednarodnih standardih, če zahteve teh standardov ustrezajo zahtevam v tej uredbi. [Sprememba 9]

(25)  Izvajalci dejavnosti bi morali imeti pravico pritožbe zoper odločitev pristojnih organov in biti seznanjeni. Pristojni organi izvajalce dejavnosti seznanijo s to pravico. [Sprememba 10]

(26)  Pristojni organi bi morali zagotavljati, da osebje, pristojno za uradni nadzor, z izjemo notranjih obveznosti poročanja, ne razkrije informacij, ki jih pridobi med izvajanjem takega nadzora, kadar za te informacije velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Razen če ni nujnega interesa, zaradi katerega bi bilo razkritje upravičeno, bi morala obveznost varovanja poslovne skrivnosti veljati za informacije, ki bi lahko škodile namenu inšpekcijskih pregledov, preiskav ali revizij, varstvu poslovnih interesov ter varstvu sodnih postopkov in pravnega svetovanja. Vendar pa obveznost varovanja poslovne skrivnosti pristojnim organom ne bi smela preprečiti razkritja dejstev V primeru suma tveganja za zdravje ljudi ali živali oziroma drugih pomembnih kršitev živilske zakonodaje bi morali pristojni organi sprejeti ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti. Pri tem bi bilo treba ohraniti sorazmernost sprejetih ukrepov z obsegom kršitve, zlasti pri navajanju imen proizvodov ali imen zadevnih izvajalcev dejavnosti. Dejstva o rezultatu uradnega nadzora v zvezi s posameznim izvajalcem dejavnosti se lahko objavijo, kadar se zadevnemu izvajalcu dejavnosti pred razkritjem omogoči, da v zvezi s tem predloži pripombe, ki se upoštevajo ali in istočasno objavijo skupaj z informacijami, ki jih pristojni organi razkrijejo. Potreba po varovanju poslovne skrivnosti tudi ne posega v obveznost obveščanja javnosti ob utemeljenem sumu, da bi živilo ali krma lahko predstavljala tveganje za zdravje, v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 178/2002. Ta uredba ne bi smela vplivati na obveznost pristojnih organov, da obvestijo javnost, kadar utemeljeno sumijo, da bi živilo ali krma lahko predstavljala tveganje za zdravje ljudi ali živali, v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 178/2002, in na pravico posameznikov glede varstva osebnih podatkov, določeno v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES(11). [Sprememba 11]

(27)  Pristojni organi bi morali redno izvajati uradni nadzor v vseh sektorjih in v zvezi z vsemi izvajalci dejavnosti, dejavnostmi, živalmi in blagom, ki jih ureja zakonodaja Unije o agroživilski verigi. Pristojni organi bi morali določiti pogostnost uradnega nazora ob upoštevanju potrebe po prilagoditvi nadzora tveganju in pričakovani ravni skladnosti v različnih razmerah. V nekaterih primerih pa zakonodaja Unije o agroživilski verigi določa, da je treba zaradi izdaje uradnega spričevala ali potrdila, ki je temeljni pogoj za dajanje na trg ali premike živali ali blaga, uradni nadzor izvajati ne glede na raven tveganja ali pričakovano neskladnost. V takih primerih je pogostnost uradnega nadzora odvisna od potreb po izdaji spričeval ali potrdil.

(28)  Da bi se ohranila učinkovitost uradnega nadzora pri preverjanju skladnosti, se opozorila pred izvajanjem nadzora ne bi smela izdajati, razen če se to zahteva zaradi vrste dejavnosti uradnega nadzora, na primer predvsem pri revizijah.

(29)  Uradni nadzor bi moral biti temeljit in učinkovit ter zagotavljati, da se zakonodaja Unije pravilno uporablja. Ker lahko uradni nadzor pomeni obremenitev za izvajalce dejavnosti, bi morali pristojni organi pri organizaciji in izvajanju dejavnosti uradnega nadzora upoštevati interese izvajalcev dejavnosti in to obremenitev omejiti na to, kar je nujno za izvedbo učinkovitega uradnega nadzora.

(29a)  Uradni nadzor bi moralo izvajati osebje, ki ni v nikakršnem navzkrižju interesov in zlasti ni neposredno ali prek zakonca dejavno v gospodarski dejavnosti, nad katero se izvaja predpisani uradni nadzor. [Sprememba 12]

(30)  Pristojni organi držav članic bi morali uradni nadzor izvajati enako skrbno ne glede na to, ali se pravila, ki se izvršujejo, uporabljajo za dejavnosti, ki zadevajo samo ozemlje te države članice, ali dejavnosti, ki bodo vplivale na skladnost z zakonodajo Unije o živalih in blagu, ki se premestijo ali dajo na trg v drugi državi članici ali izvozijo iz Unije. V primeru izvoza se lahko od pristojnih organov v skladu z zakonodajo Unije zahteva tudi, naj preverijo skladnost živali in blaga z zahtevami tretje države, v katero so namenjene take živali ali blago.

(31)  Da bi zagotovili pravilno izvrševanje pravil Unije o agroživilski verigi, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni za izvajanje uradnega nadzora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije živali in blaga, na katere se nanašajo taka pravila. Da se zagotovi temeljito in učinkovito izvajanje uradnega nadzora, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni tudi za izvajanje uradnega nadzora v vseh fazah proizvodnje in distribucije blaga, snovi, materiala ali predmetov, ki jih pravila o agroživilski verigi ne urejajo (na primer veterinarskih zdravil), če je to potrebno, da se v celoti preiščejo morebitne kršitve navedenih pravil in ugotovi vzrok takih kršitev.

(32)  Pristojni organi delujejo v interesu izvajalcev dejavnosti in javnosti, tako da zagotavljajo, da se visoki standardi o varstvu iz zakonodaje Unije o agroživilski verigi dosledno ohranjajo in varujejo z ustreznimi izvršilnimi ukrepi ter da se skladnost s takimi pravili preverja z uradnim nadzorom v celotni agroživilski verigi. Pristojni organi bi morali biti zato za učinkovitost uradnega nadzora, ki ga izvajajo, odgovorni izvajalcem dejavnosti in javnosti. Zagotavljati bi morali dostop do informacij o organizaciji in izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter redno objavljati informacije o uradnem nadzoru in njegove rezultate. Pristojni organi bi morali imeti v skladu z nekaterimi pogoji tudi pravico, da objavijo ali dajo na voljo informacije o oceni posameznih izvajalcev dejavnosti na podlagi rezultatov uradnega nadzora.

(33)  Nadvse pomembno je, da pristojni organi zagotavljajo in preverjajo učinkovitost in doslednost uradnega nadzora, ki ga izvajajo. Za ta namen bi morali ukrepati na podlagi pisnih določenih postopkov ter zagotavljati podrobne informacije in navodila osebju, ki izvaja uradni nadzor. Morali bi imeti vzpostavljene tudi ustrezne postopke in mehanizme za nenehno preverjanje učinkovitosti in doslednosti svojega delovanja ter sprejeti popravne ukrepe, kadar bi ugotovili pomanjkljivosti.

(34)  Za lažje ugotavljanje neskladnosti in učinkovitejše sprejemanje popravnih ukrepov zadevnega izvajalca dejavnosti bi bilo treba rezultate uradnega nadzora zapisati v poročilo in en zapisati rezultate tistih uradnih nadzorov, pri katerih so bile ugotovljene kršitve veljavnih pravil. Izvod poročila bi bilo treba zagotoviti tudi izvajalcu dejavnosti. Kadar je za uradni nadzor potrebna neprekinjena ali redna navzočnost osebja pristojnega organa, ki spremlja dejavnosti izvajalca dejavnosti, bi bila priprava poročila o vsakem inšpekcijskem pregledu ali obisku izvajalca dejavnosti nesorazmerna. V takih primerih bi bilo treba poročila pripravljati tako pogosto, da so pristojni organi in izvajalec dejavnosti redno obveščeni o ravni skladnosti in takoj obveščeni o morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih. Poleg tega bi za zmanjšanje upravnih bremen zadostovalo, da se rezultati uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah zabeležijo v enotnem zdravstvenem vstopnem dokumentu. [Sprememba 13]

(35)  Izvajalci dejavnosti bi morali v celoti sodelovati s pristojnimi organi in pooblaščenimi organi, da se zagotovi nemoteno izvajanje uradnega nadzora in pristojnim organom omogoči izvajanje drugih uradnih dejavnosti.

(36)  S to uredbo se vzpostavlja enotni zakonodajni okvir za organizacijo uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili o agroživilski verigi na vseh področjih, ki jih zajemajo taka pravila. Na nekaterih od navedenih področij zakonodaja Unije določa podrobne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, za kar so potrebni posebno znanje in veščine ter posebna sredstva za izvajanje uradnega nadzora. Da se preprečijo različne prakse izvajanja, ki bi lahko povzročile neenako varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev varstvo okolja, in ovirale delovanje notranjega trga za živali in blago, za katere se uporablja ta uredba, ter izkrivljale konkurenco, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da pravila iz te uredbe dopolni s sprejetjem posebnih pravil o uradnem nadzoru, s katerimi bi se lahko izpolnile potrebe po nadzoru na teh področjih.

Zlasti bi morala taka pravila določati posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora in najmanjšo pogostnost takega nadzora, posebne ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz te uredbe, ki bi jih morali pristojni organi sprejeti v zvezi z neskladnostmi, posebne odgovornosti in naloge pristojnih organov poleg nalog iz te uredbe ter posebna merila za sprožitev mehanizmov upravne pomoči, določenih v tej uredbi. V drugih primerih bi bila lahko taka dodatna pravila potrebna za zagotovitev podrobnejšega okvira za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z živili in krmo, kadar se pojavijo nove informacije o tveganjih za zdravje ljudi ali živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, in se izkaže, da brez skupnih specifikacij za izvajanje uradnega nadzora v državah članicah nadzor ne bi izpolnil pričakovane ravni varstva pred temi tveganji, kot določa zakonodaja Unije o agroživilski verigi.

(37)  Pristojnim organom bi bilo treba omogočiti, da nekatere svoje naloge prenesejo na druge organe. Določiti bi bilo treba ustrezne pogoje, da se zagotovi ohranjanje nepristranskosti, kakovosti in doslednosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti. Zlasti bi moral biti pooblaščeni organ akreditiran v skladu s standardom ISO za izvajanje inšpekcijskih pregledov.

(38)  Za zagotavljanje zanesljivosti in doslednosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v Uniji bi morale metode, ki se uporabljajo za vzorčenje, laboratorijske analize, preskuse in diagnosticiranje, izpolnjevati najsodobnejše znanstvene standarde ter posebne analitske, preskusne in diagnostične potrebe zadevnega laboratorija, hkrati pa zagotavljati točne in zanesljive analitske, preskusne in diagnostične rezultate. Treba bi bilo določiti jasna pravila za izbiro metode, ki jo je treba uporabiti, kadar je na voljo več metod iz različnih virov, kot so Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (EPPO), Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE), Evropska unija in nacionalni referenčni laboratoriji ali nacionalna pravila.

(39)  Izvajalci dejavnosti, na katerih živalih ali blagu se izvaja vzorčenje, analiza, preskus ali diagnosticiranje v okviru uradnega nadzora, bi morali imeti pravico, da zaprosijo za drugo strokovno mnenje, ki bi moralo vključevati odvzem drugega vzorca za ponovno analizo, ponovni preskus ali ponovno diagnosticiranje, razen če tako drugo vzorčenje ni tehnično izvedljivo ali relevantno. To bi veljalo predvsem, kadar je nevarnost pri živali ali blagu zelo omejena ali kadar je razporejena zelo razpršeno ali neenakomerno. V Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC) se zato zavrača uporaba ponovnih vzorcev za ocenjevanje prisotnosti karantenskih organizmov v rastlinah ali rastlinskih proizvodih.

(40)  Za izvajanje uradnega nadzora nad trgovino, ki poteka po internetu ali prek drugih sredstev za trgovanje na daljavo, bi bilo treba pristojnim organom omogočiti, da pridobijo vzorce z anonimnimi naročili, kar je znano tudi kot skrivno nakupovanje, ki jih je potem mogoče analizirati, preskusiti ali preveriti njihovo skladnost. Pristojni organi bi morali storiti vse, kar je potrebno za ohranitev pravice izvajalcev dejavnosti do drugega strokovnega mnenja.

(41)  Laboratoriji, ki jih pristojni organi določijo za izvajanje analiz, preskusov in diagnosticiranja vzorcev, odvzetih v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, bi morali imeti strokovne izkušnje in znanje, opremo, infrastrukturo in osebje za izvajanje takih nalog po najvišjih standardih. Za zagotavljanje točnih in zanesljivih rezultatov bi morali biti navedeni laboratoriji akreditirani za uporabo teh metod v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 z naslovom „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“. Akreditacijo bi moral opraviti nacionalni akreditacijski organ, ki deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(42)  Akreditacija je najustreznejše orodje za zagotavljanje vrhunskega delovanja uradnih laboratorijev, vendar je hkrati tudi zapleten in drag postopek, ki bi nesorazmerno obremenil laboratorije v primerih, v katerih je laboratorijska analitska, preskusna ali diagnostična metoda zelo preprosta in zanjo niso potrebni posebni postopki ali oprema (na primer odkrivanje trihinele z inšpekcijskim pregledom), v primerih, v katerih opravljene analize ali preskusi zadevajo samo kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala, ter v skladu z nekaterimi pogoji v primerih, v katerih laboratorij izvaja analize, preskuse ali diagnosticiranje samo v okviru drugih uradnih dejavnosti, ne pa v okviru uradnega nadzora.

(43)  Da se zagotovita prožnost in sorazmernost pristopa, zlasti za laboratorije na področju zdravja rastlin ali živali, bi bilo treba predvideti sprejetje odstopanj, s katerimi bi se nekaterim laboratorijem dopustilo, da niso akreditirani za vse metode, ki jih uporabljajo. Poleg tega se lahko zgodi, da v nekaterih primerih, v katerih bi bilo treba uporabiti nove ali nedavno spremenjene metode, ter v primerih nastajajočih tveganj ali v izjemnih razmerah laboratorija ni mogoče takoj akreditirati za vse metode, ki bi jih moral uporabljati kot uradni laboratorij. Zato bi bilo treba uradnim laboratorijem pod nekaterimi pogoji dovoliti, da opravljajo analize, preskuse in diagnosticiranje za pristojne organe, preden pridobijo ustrezno akreditacijo.

(44)  Izvajanje uradnega nadzora nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, je bistvenega pomena za zagotavljanje skladnosti teh živali in blaga z zakonodajo, ki se uporablja v Uniji, ter predvsem s pravili za varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za varstvo okolja v celotni Uniji. Tak uradni nadzor bi bilo treba po potrebi izvajati pred sprostitvijo živali ali blaga v prosti promet v Uniji ali po njej. Pogostnost uradnega nadzora bi morala zagotavljati ustrezen odziv na morebitna tveganja za zdravje, dobrobit živali in okolje zaradi živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, ob upoštevanju pretekle skladnosti z zahtevami pravil Unije o agroživilski verigi, že izvedenega nadzora nad temi živalmi in blagom v zadevni tretji državi in njenih jamstev, da živali in blago, ki se izvozijo v Unijo, izpolnjujejo zahteve zakonodaje Unije.

(45)  Glede na tveganja, ki jih nekatere živali ali blago lahko pomenijo za zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje, bi moral za te živali oziroma okolje veljati poseben uradni nadzor, ki ga je treba izvesti ob njihovem vstopu v Unijo. V skladu z veljavnimi pravili Unije je treba izvajati uradni nadzor na mejah Unije, s katerim se preveri, da so izpolnjeni standardi glede zdravja ljudi, živali in dobrobiti živali, ki se uporabljajo za živali, proizvode živalskega izvora, zarodni material in živalske stranske proizvode, ter da so rastline in rastlinski izdelki skladni s fitosanitarnimi zahtevami. Tudi nad nekaterimi drugimi vrstami blaga se ob vstopu v Unijo izvaja poostren nadzor, kadar je to potrebno zaradi nastajajočih ali znanih tveganj. V tej uredbi bi bilo treba določiti posebnosti takega nadzora, ki se trenutno urejajo z določbami Direktive Sveta 97/78/ES(13), Direktive Sveta 91/496/EGS(14), Direktive Sveta 2000/29/ES(15) in Uredbe Komisije (ES) št. 669/2009(16).

(46)  Da bi se izboljšala učinkovitost sistema Unije za uradni nadzor, zagotovilo najustreznejše dodeljevanje sredstev za uradni nadzor, namenjenih mejnemu nadzoru, in olajšalo izvrševanje zakonodaje Unije o živilski verigi, bi bilo treba vzpostaviti skupni celostni sistem uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ki bi nadomestil sedanje razdrobljene nadzorne okvire in v okviru katerega bi se obravnavale vse pošiljke, ki bi jih bilo glede na tveganje, ki ga lahko prinašajo, treba nadzorovati pri vstopu v Unijo.

(47)  Izvajanje uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah bi moralo vključevati preglede dokumentov in identitete vseh pošiljk ter fizične preglede, katerih pogostnost bi bila odvisna od tveganja, ki ga predstavlja posamezna pošiljka živali ali blaga.

(48)  Pogostnost fizičnih pregledov bi bilo treba določiti in prilagajati glede na tveganja za zdravje ljudi, rastlin ali živali in dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje. Ta pristop bi moral pristojnim organom omogočiti, da sredstva za nadzor dodelijo področjem, na katerih je tveganje največje. Pogostnost pregledov identitete naj bi imeli možnost tudi zmanjšati ali omejiti na preverjanje uradne zaščitne oznake, kadar je to upravičeno zaradi zmanjšanega tveganja pošiljk, ki vstopajo v Unijo. Uporabljati bi bilo treba pristop k pregledom identitete in fizičnim pregledom, ki temelji na tveganju in pri katerem se v celoti izkoristijo razpoložljivi nabori podatkov, informacije ter računalniško podprti sistemi za zbiranje in upravljanje podatkov.

(49)  V nekaterih primerih se lahko uradni nadzor, ki ga običajno izvajajo pristojni organi na mejnih kontrolnih točkah, izvede na drugih kontrolnih točkah ali ga izvedejo drugi organi, če je zagotovljena visoka raven varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev varstva okolja.

(50)  Za organizacijo učinkovitega sistema uradnega nadzora bi moral pošiljke, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere je potreben nadzor ob vstopu v Unijo, spremljati enotni zdravstveni vstopni dokument, ki bi se uporabljal za predhodno napoved prispetja pošiljk na mejno kontrolno točko ter evidentiranje rezultatov opravljenega uradnega nadzora in odločitev, ki jih sprejmejo pristojni organi glede zadevne pošiljke. Po vseh izvedenih dejavnostih uradnega nadzora bi morali izvajalci dejavnosti isti dokument uporabiti za carinski postopek, ki ga izvedejo carinski organi.

(51)  Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, bi bilo treba izvajati na mejnih kontrolnih točkah, ki jih države članice določijo v skladu z zbirko minimalnih zahtev. Določitev takih subjektov bi bilo treba preklicati ali začasno preklicati, kadar ne izpolnjujejo več navedenih zahtev ali bi njihove dejavnosti lahko pomenile tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.

(52)  Da bi se zagotovila enotna uporaba pravil o uradnem nadzoru pošiljk, ki prihajajo iz tretjih držav, bi bilo treba določiti skupna pravila za ustrezno ukrepanje pristojnih organov in izvajalcev dejavnosti ob sumu na neskladnost ter v zvezi z neskladnimi pošiljkami in pošiljkami, ki bi lahko pomenile tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.

(53)  Da bi se preprečila neskladja in podvajanje pri izvajanju uradnega nadzora, omogočila pravočasna identifikacija pošiljk, nad katerimi se izvaja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, in zagotovilo učinkovito izvajanje nadzora, bi bilo treba zagotoviti sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, carinskimi organi in drugimi ustreznimi organi, ki obravnavajo pošiljke, ki prihajajo iz tretjih držav.

(54)  Od držav članic bi bilo treba zahtevati, naj pristojnim organom, ki izvajajo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, vedno zagotavljajo zadostna finančna sredstva za ustrezno osebje in opremo. Čeprav so izvajalci dejavnosti predvsem sami odgovorni za zagotavljanje, da dejavnosti izvajajo v skladu s pravili Unije o agroživilski verigi, je treba sistem notranjega nadzora, ki ga vzpostavijo za ta namen, dopolniti z namenskim sistemom za uradni nadzor, s katerim vsaka država članica zagotavlja učinkovit tržni nadzor v celotni agroživilski verigi. Tak sistem je že sam po sebi zapleten in je zanj potrebnih veliko sredstev, zato bi bilo treba zagotavljati reden priliv sredstev za uradni nadzor v obsegu, ki v danem trenutku ustreza izvršilnim potrebam. Da bi se zmanjšala odvisnost sistema za uradni nadzor od javnih financ, bi morali pristojni organi pobirati imeti možnost, da pobirajo pristojbine ali dajatve, s katerimi bi pokrili stroške, ki jih imajo zaradi izvajanja uradnega nadzora nad nekaterimi izvajalci dejavnosti ali v zvezi z nekaterimi dejavnostmi, za katere se skladno z zakonodajo Unije o agroživilski verigi zahteva registracija ali odobritev v skladu s pravili Unije o higieni živil in krme ali pravili o zdravstvenem varstvu rastlin in rastlinskem razmnoževalnem materialu. Od izvajalcev dejavnosti bi bilo treba pobirati tudi pristojbine ali dajatve za povračilo stroškov uradnega nadzora, ki se izvaja za izdajo uradnega spričevala ali potrdila, in stroškov uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo na mejnih kontrolnih točkah. [Sprememba 14]

(55)  Pristojbine bi morale pokriti stroške, ki jih imajo pristojni organi zaradi izvajanja uradnega nadzora, ne bi pa jih smele presegati. Take stroške bi bilo treba izračunati na podlagi posameznega uradnega nadzora ali vseh uradnih nadzorov, izvedenih v nekem obdobju. Kadar se pristojbine zaračunajo na podlagi dejanskih stroškov posameznih uradnih nadzorov, bi morali imeti izvajalci dejavnosti z dobrimi poročili o skladnosti nižje skupne stroške kot neskladni izvajalci dejavnosti, saj naj bi se nad njimi uradni nadzor izvajal manj pogosto. Za spodbujanje skladnosti vseh izvajalcev dejavnosti z zakonodajo Unije, ne glede na metodo na podlagi dejanskih stroškov ali pavšala, ki jo vsaka država članica izbere za izračun pristojbin, bi bilo treba pristojbine, kadar se določijo na podlagi celotnih stroškov pristojnih organov v nekem obdobju in zaračunajo vsem izvajalcem dejavnosti ne glede na to, ali se v referenčnem obdobju nad njimi izvede uradni nadzor ali ne, izračunati tako, da bi nagradili izvajalce dejavnosti, ki imajo dosledno dobra poročila o skladnosti z zakonodajo Unije o živilski verigi.

(56)  Neposredno ali posredno vračilo pristojbin, ki jih poberejo pristojni organi, bi moralo biti prepovedano, saj bi bili izvajalci dejavnosti, ki ne bi prejeli vračila, v slabšem položaju, kar bi lahko izkrivljalo konkurenco. Vendar pa bi bilo treba podpreti mikropodjetja, ki bi jih bilo zato treba izvzeti iz plačila pristojbin, ki se pobirajo v skladu s to uredbo.

(57)  Financiranje uradnega nadzora s pobiranjem pristojbin od izvajalcev dejavnosti bi moralo biti popolnoma pregledno, da bi lahko državljani in podjetja razumeli metodo in podatke, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, ter bili obveščeni o uporabi prihodka iz pristojbin.

(58)  Pravila Unije o agroživilski verigi določajo, v katerih primerih bi bilo treba za dajanje na trg ali premik nekaterih živali ali blaga priložiti uradno spričevalo s podpisom pristojnega uradnika za izdajo spričevala. Primerno je oblikovati skupno zbirko pravil, ki določajo obveznosti pristojnih organov in pristojnih uradnikov za izdajo spričeval v zvezi z izdajanjem uradnih spričeval ter značilnosti, ki bi jih morala imeti uradna spričevala, da se zagotovi njihova zanesljivost.

(59)  V drugih primerih pravila s področja uporabe te uredbe določajo, da bi bilo treba za dajanje na trg ali premik nekaterih živali ali blaga priložiti uradno nalepko, uradno oznako ali drugo uradno potrdilo, ki jo izdajo izvajalci dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov ali sami pristojni organi. Primerno je določiti minimalno zbirko pravil za zagotavljanje, da je tudi izdajanje uradnih potrdil skladno z ustreznimi jamstvi o zanesljivosti.

(60)  Uradni nadzor in druge uradne dejavnosti bi morali temeljiti na analitskih, preskusnih in diagnostičnih metodah, ki izpolnjujejo najsodobnejše znanstvene standarde ter zagotavljajo točne, zanesljive in primerljive rezultate v celotni Uniji. Zato bi bilo treba nenehno izboljševati metode, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji, ter kakovost in enotnost analitskih, preskusnih in diagnostičnih podatkov, ki jih ustvarijo. Za ta namen bi bilo treba Komisiji omogočiti, da določi referenčne laboratorije Evropske unije in se opre na njihovo strokovno pomoč na vseh področjih živilske verige, na katerih so potrebni natančni in zanesljivi analitski, preskusni in diagnostični rezultati. Referenčni laboratoriji Evropske unije bi morali predvsem zagotavljati, da nacionalni referenčni laboratoriji in uradni laboratoriji dobijo najnovejše informacije o razpoložljivih metodah, ter organizirati medlaboratorijske primerjalne preskuse ali dejavno sodelovati pri njih in zagotavljati programe usposabljanja za nacionalne referenčne laboratorije ali uradne laboratorije.

(60a)  Uredbi (ES) št. 1829/2003(17) in 1831/2003(18) Evropskega parlamenta in Sveta dajeta referenčnemu laboratoriju Evropske unije za gensko spremenjena živila in krmo ter referenčnemu laboratoriju Evropske unije za krmne dodatke posebne naloge v okviru postopka za izdajo dovoljenj za gensko spremenjena živila in krmo ali za krmne dodatke, ki zadevajo zlasti preverjanje, ocenjevanje in validacijo metode določanja ali analize, ki jo predlaga prosilec. Izkušnje kažejo, da so usposobljenost in strokovno znanje izjemno pomembna pri preverjanju, vrednotenju in potrjevanju metod v postopkih sprejetja, da se zagotovi visoko kakovosten in napreden prispevek k učinkovitosti uradnega nadzora. Laboratoriji, imenovani v skladu z uredbama (ES) št. 1829/2003 in št. 1831/2003, bi morali zato za namene te uredbe delovati kot referenčni laboratoriji Evropske unije. [Sprememba 16]

(61)  Za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v zvezi s proizvodnjo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala ter na področju dobrobiti živali bi morali imeti pristojni organi dostop do posodobljenih, zanesljivih in doslednih tehničnih podatkov, raziskovalnih ugotovitev, novih tehnik ter strokovnih izkušenj in znanja, potrebnih za pravilno uporabo zakonodaje Unije na teh področjih. Za ta namen bi bilo treba Komisiji omogočiti, da določi referenčne centre Evropske unije za rastlinski razmnoževalni material in dobrobit živali ter se opre na njihovo strokovno pomoč. [Sprememba 17]

(62)  Za doseganje ciljev te uredbe, prispevanje k nemotenemu delovanju notranjega trga in zagotavljanje zaupanja potrošnikov v notranji trg bi bilo treba neskladnosti z zakonodajo Unije o živilski verigi, zaradi katerih so potrebni izvršilni ukrepi v več kot eni državi članici, učinkovito in dosledno preganjati. Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 178/2002, pristojnim organom že omogoča hitro izmenjavo in razširjanje informacij o resnih neposrednih ali posrednih tveganjih za zdravje ljudi v zvezi z živili ali krmo ali resnih tveganjih za zdravje ljudi, živali ali okolje v zvezi s krmo ali v primeru goljufije s hrano, da se omogoči hitro ukrepanje za preprečitev teh tveganj. Vendar to orodje, ki sicer omogoča pravočasno ukrepanje v vseh zadevnih državah članicah za preprečitev nekaterih resnih tveganj v živilski verigi, ne omogoča učinkovite čezmejne pomoči in sodelovanja med pristojnimi organi za zagotavljanje, da se primeri neskladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, ki imajo čezmejne razsežnosti, učinkovito preganjajo ne samo v državi članici, v kateri se najprej ugotovijo, ampak tudi v državi članici, iz katere izvirajo. Zlasti bi morala upravna pomoč in sodelovanje pristojnim organom omogočiti izmenjavo informacij, odkrivanje, preiskovanje ter učinkovito in sorazmerno ukrepanje za pregon čezmejnih kršitev pravil o agroživilski verigi. [Sprememba 18]

(63)  V zvezi s prošnjami za upravno pomoč in vsemi obvestili bi bilo treba zagotoviti ustrezno nadaljnje spremljanje. Za omogočanje upravne pomoči in sodelovanja bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj določijo enega ali več organov za zvezo, ki pomagajo usmerjati in usklajevati komunikacijo med pristojnimi organi v različnih državah članicah. Za racionalizacijo in poenostavitev sodelovanja med državami članicami bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte o določitvi specifikacij za tehnična orodja, ki jih je treba uporabljati, postopkov za komunikacijo med organi za zvezo in standardne oblike prošenj za pomoč, obvestil in odgovorov.

(64)  Od vsake države članice bi bilo treba zahtevati, naj pripravi in redno posodablja večletni nacionalni načrt nadzora, ki vključuje vsa področja, za katera se uporablja zakonodaja Unije o agroživilski verigi, in vsebuje informacije o strukturi in organizaciji sistema uradnega nadzora. Taki večletni nacionalni načrti nadzora so orodje, s katerim bi morala vsaka država članica zagotoviti, da se uradni nadzor na njenem celotnem ozemlju in v celotni agroživilski verigi izvaja na podlagi tveganja, učinkovito in skladno s to uredbo.

(65)  Za zagotovitev usklajenosti in popolnosti večletnih nacionalnih načrtov nadzora bi morale države članice določiti en sam organ, pristojen za usklajeno pripravo in izvajanje teh načrtov. Za spodbujanje doslednega, enotnega in celovitega pristopa k uradnemu nadzoru bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje pravil glede večletnih nacionalnih načrtov nadzora, s katerimi bi morala opredeliti prednostne naloge uradnega nadzora, učinkovite nadzorne postopke, merila za kategorizacijo tveganj in kazalnike uspešnosti za ocenjevanje večletnih nacionalnih načrtov nadzora.

(66)  Od držav članic bi bilo treba zahtevati, naj Komisiji predložijo letno poročilo z informacijami o nadzornih dejavnostih in izvajanju večletnih nacionalnih načrtov nadzora. Za lažje zbiranje in prenos primerljivih podatkov, naknadno združevanje takih podatkov v statistične podatke za celotno Unijo in pripravo poročil Komisije o delovanju uradnega nadzora v Uniji bi bilo treba Komisijo omogočiti, da sprejme izvedbene akte glede določitve standardnih vzorčnih obrazcev za letna poročila.

(67)  Strokovnjakom Komisije bi bilo treba omogočiti, da v državah članicah izvajajo nadzor, s katerim preverjajo uporabo zakonodaje Unije in delovanje nacionalnih nadzornih sistemov in pristojnih organov. Komisija bi morala v okviru tega nadzora tudi preiskovati in zbirati informacije o izvršilnih praksah ali težavah, nujnih primerih in novem razvoju dogodkov v državah članicah.

(68)  Živali in blago iz tretjih držav bi morali izpolnjevati iste zahteve, kot veljajo za živali in blago iz Unije, ali zahteve, ki so priznane kot vsaj enakovredne, kar zadeva cilje pravil Unije o agroživilski verigi. To načelo je zagotovljeno z Uredbo (ES) št. 178/2002, v skladu s katero živila in krma, ki se uvažajo v Unijo, izpolnjujejo ustrezne zahteve živilske zakonodaje Unije ali zahteve, ki veljajo za vsaj enakovredne tem zahtevam. Posebne zahteve za uporabo tega načela so določene v pravilih Unije o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah, ki prepovedujejo vnos nekaterih škodljivih organizmov, ki jih v Uniji ni ali so samo v omejenem obsegu, v Unijo, v pravilih Unije o zahtevah glede zdravstvenega varstva živali, ki dovoljujejo vstop živali ali nekaterih proizvodov živalskega izvora v Unijo samo iz tretjih držav, vključenih na seznam, določen za ta namen, in v pravilih Unije za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, ki določajo tudi oblikovanje seznama tretjih držav, iz katerih proizvodi lahko vstopajo v Unijo. V zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom je vzpostavljen sistem enakovrednosti, v skladu s katerim se odobrijo in na seznam uvrstijo tretje države, iz katerih se razmnoževalni material lahko uvaža.

(69)  Za zagotavljanje, da živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, izpolnjujejo vse zahteve zakonodaje Unije o agroživilski verigi ali zahteve, ki se štejejo za enakovredne, poleg zahtev iz pravil Unije o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah, pravil Unije o zahtevah glede zdravstvenega varstva živali in pravil Unije o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev zakonodaje Unije o agroživilski verigi v zvezi s fitosanitarnim in veterinarskimi pomisleki, bi bilo treba Komisiji dovoliti, da določi pogoje za vstop živali in blaga v Unijo v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje, da te živali in blago izpolnjujejo vse zadevne zahteve zakonodaje Unije o agroživilski verigi ali enakovredne zahteve. Taki pogoji bi morali veljati za živali ali blago ali kategorije živali ali blaga iz vseh tretjih držav ali nekaterih tretjih držav ali njihovih regij.

(70)  Kadar so v posebnih primerih na voljo dokazi, da nekatere živali ali blago s poreklom iz tretje države, skupine tretjih držav ali njihovih regij pomenijo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, ali kadar so na voljo dokazi o morebitni zelo razširjeni resni neskladnosti z zakonodajo Unije, bi bilo Komisiji treba omogočiti, da sprejme ukrepe za obvladovanje takih tveganj.

(71)  Učinkovito izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter navsezadnje varnost in zdravje ljudi, živali in rastlin ter varstvo okolja so odvisni tudi od tega, ali imajo nadzorni organi na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim znanjem o vseh zadevah, pomembnih za pravilno uporabo zakonodaje Unije. Komisija bi morala zagotavljati ustrezno namensko usposabljanje, s katerim bi spodbujala enoten pristop k uradnemu nadzoru in drugim uradnim dejavnostim, ki jih izvajajo pristojni organi. Za spodbujanje poznavanja zakonodaje Unije o agroživilski verigi in zahtev v tretjih državah bi bilo treba tako usposabljanje nameniti tudi osebju pristojnih organov v tretjih državah.

(72)  Za spodbujanje izmenjave izkušenj in najboljših praks med pristojnimi organi bi bilo treba Komisiji tudi omogočiti, da v sodelovanju z državami članicami organizira programe za izmenjavo osebja, ki izvaja uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti.

(73)  Za učinkovito izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti je pomembno, da si lahko pristojni organi v državah članicah in Komisija, po potrebi pa tudi izvajalci dejavnosti hitro in učinkovito izmenjujejo podatke in informacije v zvezi z uradnim nadzorom ali njegovimi rezultati. V skladu z zakonodajo Unije je vzpostavljenih več informacijskih sistemov, ki jih upravlja Komisija ter ki omogočajo obdelavo in upravljanje takih podatkov in informacij z računalniškimi in internetnimi orodji na ravni Unije. Sistem TRACES (Trade Control and Expert System), ki je namenjen evidentiranju in sledenju rezultatov uradnega nadzora, je bil vzpostavljen z Odločbo Komisije 2003/24/ES(19) ter se zdaj uporablja za upravljanje podatkov in informacij o živalih in proizvodih živalskega izvora ter uradni nadzor nad njimi. Navedeni sistem bi bilo treba nadgraditi in prilagoditi, da bi ga bilo mogoče uporabljati za vse blago, za katero zakonodaja Unije o agroživilski verigi določa posebne zahteve ali načine uradnega nadzora. Na voljo so tudi namenski računalniško podprti sistemi za hitro izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo o tveganjih, ki bi se lahko pojavila v živilski verigi ali v zvezi z zdravjem živali in rastlin. Z Uredbo (ES) št. 178/2002 je vzpostavljen sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, z Uredbo (EU) št. .../...(20) je vzpostavljen sistem za obveščanje in poročanje o ukrepih v zvezi z boleznimi s seznama in z goljufijami s hrano, z Uredbo (EU) št. .../...(21)+ pa sistem za obveščanje in poročanje o navzočnosti škodljivih organizmov in obveščanje o neskladnostih. Vsi taki sistemi bi morali delovati skladno in dosledno, da se izkoristijo sinergije med različnimi sistemi, prepreči podvajanje, poenostavi njihovo delovanje in poveča njihova učinkovitost. [Sprememba 19]

(74)  Da bi Komisija podprla učinkovitejše upravljanje uradnega nadzora, bi morala vzpostaviti računalniško podprt informacijski sistem, ki bi združil in po potrebi nadgradil vse ustrezne sedanje informacijske sisteme, omogočil uporabo naprednih komunikacijskih orodij in orodij za potrjevanje ter najučinkovitejšo uporabo podatkov in informacij o uradnem nadzoru. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju zahtev po informacijah, bi bilo treba pri oblikovanju takega računalniško podprtega sistema upoštevati, da bi bilo treba, kadar je to primerno, zagotoviti združljivost takega računalniško podprtega sistema z drugimi informacijskimi sistemi, ki jih upravljajo javni organi in prek katerih se izmenjujejo ali dajejo na voljo ustrezni podatki. Poleg tega bi bilo treba predvideti možnost uporabe elektronskega podpisa v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES(22) v skladu z Evropsko digitalno agendo.

(74a)  Da bi zmanjšali upravna bremena in stroške nadzora ter da bi Uniji in njenim državam članicam omogočili učinkovito elektronsko komunikacijo v trgovinskih odnosih s tretjimi državami, bi morali Komisija in pristojni organi držav članic pri izmenjavi elektronskih spričeval ali drugih elektronskih podatkov uporabljati mednarodno standardiziran jezik, strukturo sporočil in protokole za izmenjave na podlagi smernic za elektronsko certificiranje v standardiziranem razširljivem označevalnem jeziku (sheme XML), ki ga je razvil Konzorcij za svetovni splet (WC3), ter varne mehanizme za izmenjavo med pristojnimi organi, kot to predvideva Center ZN za pospeševanje trgovine in elektronsko poslovanje (UN/CEFACT). [Sprememba 20]

(75)  Pristojni organi bi morali preiskati primere suma na neskladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, določiti izvor in obseg ugotovljene neskladnosti ter odgovornosti izvajalcev dejavnosti. Morali bi tudi ustrezno ukrepati za zagotovitev, da zadevni izvajalci dejavnosti izboljšajo stanje in se prepreči nadaljnja neskladnost.

(76)  Preverjanje skladnosti z zakonodajo o agroživilski verigi z uradnim nadzorom je bistvenega pomena, da se zagotovi učinkovito doseganje ciljev te zakonodaje v celotni Uniji. Napake v nadzornih sistemih države članice lahko v nekaterih primerih zelo ovirajo doseganje navedenih ciljev in povzročijo nastanek tveganj za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, ne glede na vpletenost ali odgovornost izvajalcev dejavnosti ali drugih subjektov ali povzročijo zelo razširjeno resno neskladnost s pravili o živilski verigi. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, da se na resne napake v nadzornem sistemu države članice odzove s sprejetjem ukrepov za obvladovanje ali odpravljanje teh tveganj v agroživilski verigi, dokler zadevna država članica ne sprejme potrebnih ukrepov za odpravo napake v nadzornem sistemu.

(77)  Za kršitve pravil bi bilo treba v celotni Uniji uporabljati učinkovite, odvračilne in sorazmerne sankcije na nacionalni ravni. Da bi bile finančne kazni, ki se uporabljajo za namerne kršitve, dovolj odvračilne, bi morale biti vsaj dvakrat tako visoke, da bi se verjetno izničila kot ekonomska korist, ki jo je kršitelj hotel pridobiti s kršitvijo. Od držav članic bi bil treba tudi zahtevati, naj uporabijo ustrezne kazni za kazniva dejanja ali upravne kazni ali oboje, kadar izvajalci dejavnosti ne sodelujejo pri uradnem nadzoru. [Sprememba 21]

(77a)  Treba bi bilo upoštevati posebne potrebe držav v razvoju in zlasti najmanj razvitih držav ter jih podpirati pri organizaciji njihovega uradnega nadzora, da bodo lahko izpolnjevale pogoje za uvoz živali in blaga v Uniji. [Sprememba 22]

(78)  Ta uredba zajema področja, ki jih zajemajo že nekateri trenutno veljavni akti. Za preprečitev podvajanja in vzpostavitev skladnega zakonodajnega okvira bi bilo treba razveljaviti naslednje akte in jih nadomestiti s pravili te uredbe: Direktivo Sveta 89/608/EGS(23), Direktivo Sveta 89/662/EGS(24), Direktivo Sveta 90/425/EGS(25), Direktivo 91/496/EGS, Odločbo Sveta 92/438/EGS(26), Direktivo 96/23/ES, Direktivo Sveta 96/93/ES(27), Direktivo 97/78/ES in Uredbo (ES) št. 882/2004; ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi(28). [Sprememba 23]

(79)  Za zagotovitev skladnosti bi bilo treba spremeniti tudi naslednje akte: Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001(29), Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005(30), Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005(31), Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007(32), Uredbo (ES) št. 1069/2009; Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009(33), Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(34), Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(35), Direktivo Sveta 98/58/ES(36), Direktivo Sveta 1999/74/ES(37), Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003, Direktivo Sveta 2007/43/ES(38), Direktivo Sveta 2008/119/ES(39), Direktivo Sveta 2008/120/ES(40) in Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta(41). [Sprememba 24]

(80)  Uredba (EU) št. .…/...(42) zagotavlja okvir za financiranje, ki ga Unija namenja dejavnostim in ukrepom v agroživilski verigi na teh področjih v večletnem finančnem okviru 2014–2020. Cilj nekaterih od teh aktov in ukrepov je izboljšati izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v Uniji. Uredbo (EU) št. …/...(43)+ bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe Uredbe (ES) št. 882/2004, sprejete s to uredbo.

(81)  Da bi se spremenili sklici na evropske standarde ter da bi se v prilogah II in II k tej uredbi upošteval zakonodajni, tehnični in znanstveni razvoj, ta uredba pa bi se dopolnila s posebnimi pravili o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področjih, ki jih ureja, med drugim tudi s pravili o usposobljenosti in usposabljanju osebja, dodatnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov, primerih, v katerih se ne zahteva akreditacija laboratorijev, nekaterih izvzetjih iz obveznosti uradnega nadzora na mejah, merilih za določanje pogostnosti pregledov identitete in fizičnih pregledov, določitvi pogojev, ki jih morajo izpolnjevati nekatere živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, dodatnih zahtevah in nalogah referenčnih laboratorijev in centrov Evropske unije, dodatnih zahtevah za nacionalne referenčne laboratorije, merilih za kategorizacijo tveganj in kazalnike uspešnosti za večletne nacionalne načrte nadzora ter načrtih izrednih ukrepov za živila in krmo, določenih v Uredbi (ES) št. 178/2002, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU. Še zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala med pripravo in oblikovanjem delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in ustrezno.

(82)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, kar zadeva določitev referenčnih laboratorijev Evropske unije ter referenčnih centrov Evropske unije za rastlinski razmnoževalni material in dobrobit živali, sprejetje programa nadzora, ki ga Komisija izvaja v državah članicah, ter izvajanje pogostejšega uradnega nadzora v primeru kršitev pravil o agroživilski verigi, za katerega sta potreba usklajena pomoč in spremljanje izvajanja s strani Komisije, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila.

(83)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, med drugim tudi pravila in podrobnosti v zvezi z revizijami, obliko spričeval in drugih dokumentov, vzpostavitvijo računalniško podprtih informacijskih sistemov, sodelovanjem med izvajalci dejavnosti in pristojnimi organi ter med pristojnimi organi, carinskimi organi in drugimi organi, metodami vzorčenja, laboratorijske analize, preskušanja in diagnosticiranja ter njihovo validacijo in razlago, sledljivostjo, pripravo seznama proizvodov ali blaga, nad katerimi je treba izvesti nadzor, ter pripravo seznama držav ali regij, ki lahko izvažajo nekatere živali in blago v Unijo, predhodno napovedjo pošiljk, izmenjavo informacij, mejnimi kontrolnimi točkami, osamitvijo in karanteno, odobritvijo nadzora, ki ga izvedejo tretje države pred izvozom, ukrepi za obvladovanje tveganja ali odpravo zelo razširjene resne neskladnosti v zvezi z nekaterimi živalmi ali blagom s poreklom iz tretje države ali regije tretje države, priznavanjem tretjih držav ali regij, ki zagotavljajo enakovredna jamstva, kot se uporabljajo v Uniji, in njihovo razveljavitvijo, ter usposabljanjem in programi izmenjave osebja med državami članicami, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(44).

(84)  Ker cilja te uredbe, namreč zagotoviti usklajen pristop v zvezi z izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, s katerim se zagotavlja uporaba pravil o agroživilski zakonodaji Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi učinka, zahtevnosti ter čezmejne in mednarodne narave lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa pravila za:

(a)  izvajanje uradnega nadzora in druge uradne dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic;

(b)  financiranje uradnega nadzora;

(c)  upravno pomoč in sodelovanje med državami članicami za pravilno uporabo pravil iz odstavka 2;

(d)  nadzor, ki ga izvaja Komisija v državah članicah in tretjih državah;

(e)  sprejetje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretje države;

(f)  vzpostavitev računalniško podprtega informacijskega sistema za upravljanje informacij in podatkov v zvezi z uradnim nadzorom.

2.  Ta uredba se uporablja za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost z naslednjimi pravili ne glede na to, ali so določena na ravni Unije ali jih določijo države članice za uporabo zakonodaje Unije na navedenih področjih:

(a)  s pravili o živilih, in varnosti in kakovosti živil ter njihovi neoporečnosti v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije živil, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini in varovanje potrošniških interesov in informacij, ter o proizvodnji in uporabi materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili;

(b)  s pravili o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovi uporabi v zaprtih sistemih;

(c)  s pravili o krmi in varnosti krme v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije krme ter uporabe krme, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini ter varovanje zdravja potrošnikov, potrošniških interesov in informacij;

(d)  s pravili o zahtevah glede zdravstvenega varstva živali;

(e)  s pravili, katerih cilj je preprečiti in čim bolj zmanjšati tveganja za zdravje ljudi in živali, ki jih povzročajo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi;

(ea)  s pravili, katerih cilj je preprečiti in čim bolj zmanjšati protimikrobno odpornost pri živalih in ljudeh ter v okolju;

(f)  s pravili o zahtevah glede dobrobiti živali;

(g)  s pravili o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah;

(h)  s pravili o proizvodnji za dajanje na trg in dajanju na trg rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(i)  s pravili o zahtevah za dajanje na trg in uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter trajnostno rabo pesticidov;

(j)  s pravili o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov;

(k)  s pravili o uporabi in označevanju zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti;

(ka)  s pravili o nadzoru nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in njihovih proizvodih. [Spremembe 25, 26 in 27]

3.  Ta uredba se uporablja tudi za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost z zahtevami pravil iz odstavka 2, ki se uporabljajo za živali in blago:

(a)  ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav;

(b)  ki se bodo izvozili v tretjo državo.

4.  Ta uredba se ne uporablja za uradni nadzor za preverjanje skladnosti:

(a)  z Uredbo (ES) št. 1234/2007 na področjih, ki niso zajeta v poglavju I naslova II dela II omenjene uredbe. Vseeno pa se uredba uporablja za uradni nadzor zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb vina; [Sprememba 28]

(b)  z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta(45);

(ba)  z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta(46). [Sprememba 29]

5.  Členi 3 do 5 in 7, člen 11(2) in (3), členi 14, od 30 do 33, od 36 do 41 in 76, naslova III in IV ter členi od 129 do 136 te uredbe se uporabljajo tudi za druge uradne dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi v skladu s to uredbo ali pravili iz odstavka 2 tega člena.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „uradni nadzor“ je vsaka oblika nadzora, tudi preverjanje zahtev, ki veljajo za živali in blago iz tretjih držav, namenjenih za izvoz v tretje države, ki ga pristojni organi izvajajo za preverjanje skladnosti: [Sprememba 30]

(a)  s to uredbo;

(b)  s pravili iz člena 1(2);

(2)  „druge uradne dejavnosti“ so vsaka dejavnost, ki ni uradni nadzor in jo pristojni organi izvajajo v skladu:

(a)  s to uredbo;

(b)  s pravili iz člena 1(2), z izjemo točke (g), za zagotavljanje uporabe navedenih pravil; [Sprememba 31]

(3)  „živilska zakonodaja“ je živilska zakonodaja, kot je opredeljena v točki 1 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(4)  „zakonodaja o krmi“ pomeni zakone in druge predpise, ki urejajo krmo na splošno, zlasti pa varnost krme na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni; ureja vse faze proizvodnje, predelave in distribucije krme ter njene uporabe;

(5)  „pristojni organi“ so:

(a)  osrednji organi države članice, odgovorni za organizacijo in izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo, na primer izdajanja spričeval ali potrdil, imenovanja laboratorijev, izmenjave informacij v smislu upravnega sodelovanja med organi in odločanja o ukrepih za odpravo kršitev te uredbe in pravili pravil iz člena 1(2); [Sprememba 32]

(b)  vsak drug organ, na katerega se prenese ta odgovornost;

(c)  po potrebi ustrezni organi tretje države;

(6)  „živali“ so živali, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. .../...(47), z izjemo hišnih živali; [Sprememba 33]

(7)  „blago“ je vsako blago, za katero se uporablja eno ali več pravil iz člena 1(2), razen živali;

(8)  „živila“ so živila, kakor so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(9)  „krma“ je krma, kakor je opredeljena v točki 4 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(10)  „živalski stranski proizvodi“ so živalski stranski proizvodi, kakor so opredeljeni v točki 1 člena 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(11)  „pridobljeni proizvodi“ so pridobljeni proizvodi, kakor so opredeljeni v točki 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(12)  „škodljivi organizmi“ so škodljivi organizmi, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) št. .../...(48) ;

(13)  „rastline“ so rastline, kakor so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. .../... (49);

14.  „rastlinski razmnoževalni material“ je rastlinski razmnoževalni material, kakor je opredeljen v točki 2 člena 3 Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [številko, datum in naslov ter v opombi sklic na objavo v UL za Uredbo o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu]; [Sprememba 34]

(15)  „fitofarmacevtska sredstva“ so fitofarmacevtska sredstva, kakor so opredeljena v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 za namene te uredbe so s „fitofarmacevtskimi sredstvi“ zajete tudi aktivne snovi iz člena 2(2) ter druge snovi ali pripravki iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009; [Sprememba 35]

16.  „tuja vrsta“ je vrsta, podvrsta ali nižji takson, ki se vnese na območje zunaj svojega naravnega preteklega ali sedanjega območja razširjenosti, vključno z vsemi deli, gametami, semeni, jajčeci ali propagulami take vrste ter vsemi križanci, varietetami ali pasmami, ki bi lahko preživeli in se razmnoževali; [Sprememba 36]

(17)  „proizvodi živalskega izvora“ so proizvodi živalskega izvora, kakor so opredeljeni v točki 8.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(50);

(18)  „zarodni material“ je zarodni material, kakor je opredeljen v točki 25 člena 4(1) Uredbe (EU) št. .../...(51) ;

(19)  „rastlinski proizvodi“ so rastlinski proizvodi, kakor so opredeljeni v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) št. .../...(52) ;

(20)  „drugi predmeti“ so drugi predmeti, kakor so opredeljeni v točki 4 člena 2 Uredbe (EU) št. .../... (53) ;

(21)  „ocena tveganja“ je ocena tveganja, kakor je opredeljena v točki 11 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(22)  „pristojni uradnik za izdajo spričevala“ je:

(a)  vsak uradnik pristojnih organov, pooblaščen za podpisovanje uradnih spričeval takih organov;

(b)  kadar to določajo pravila iz člena 1(2) – vsaka druga oseba, ki jo pristojni organi pooblastijo za podpisovanje uradnih spričeval;

(23)  „uradno spričevalo“ je vsak papirni ali elektronski dokument, ki ga podpiše pristojni uradnik za izdajo spričeval in pomeni zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami pravil iz člena 1(2);

(24)  „neskladnost“ je neskladnost:

(a)  s to uredbo;

(b)  s pravili iz člena 1(2);

(25)  „uradno potrdilo“ je vsaka nalepka, oznaka ali druga oblika potrdila, ki jo izdajo izvajalci dejavnosti pod namenskim uradnim nadzorom pristojnih organov ali sami pristojni organi in pomeni zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami pravil iz člena 1(2); [Sprememba 37]

(26)  „izvajalec dejavnosti“ je vsaka fizična ali pravna oseba, za katero velja ena ali več obveznosti iz pravil iz člena 1(2), razen pristojnih organov in drugih organov, odgovornih za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(27)  „pošiljka“ je skupina živali ali količina blaga iste vrste, istega razreda ali z istim opisom, ki jo zajema isto uradno spričevalo, uradno potrdilo ali kateri koli drug dokument, se prevaža z istim prevoznim sredstvom in ima isto poreklo; sestavljena je lahko iz ene ali več serij;

(28)  „inšpekcijski pregled“ je oblika uradnega nadzora, ki vključuje pregled:

(a)  živali ali blaga;

(b)  dejavnosti, ki jih nadzoruje izvajalec dejavnosti, za katerega se uporabljajo pravila iz člena 1(2), ter opreme, prevoznih sredstev, snovi, in materialov, fitofarmacevtskih sredstev in previdnostnih ukrepov, ki se uporabljajo za opravljanje teh dejavnosti; [Sprememba 38]

(c)  krajev, kjer izvajalci dejavnosti opravljajo svoje dejavnosti;

(ca)  dokumentacije iz točk (a), (b) in (c); [Sprememba 39]

(29)  „mejna kontrolna točka“ so kraj nadzorno mesto in pripadajoči objekti, ki jih država članica določi za izvajanje uradnega nadzora iz člena 45(1); [Sprememba 40]

(30)  „revizija“ je sistematični in neodvisni pregled, ali so dejavnosti in z njimi povezani rezultati skladni z načrtovano ureditvijo ter ali se ta ureditev učinkovito uporablja in je primerna za doseganje ciljev;

(31)  „ocena“ je razvrščanje izvajalcev dejavnosti na podlagi presoje njihove skladnosti z merili ocenjevanja;

(32)  „uradni veterinar“ je veterinar, ki ga imenujejo pristojni organi in je ustrezno usposobljen za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu:

(a)  s to uredbo;

(b)  s pravili iz člena 1(2);

(33)  „nevarnost“ je vsak povzročitelj ali stanje, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, na dobrobit živali ali na okolje;

(34)  „snovi s specifičnim tveganjem“ so tkiva, kakor so opredeljena v točki (g) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 999/2001;

(35)  „dolga vožnja“ je vožnja, kakor je opredeljena v točki (m) člena 2 Uredbe (ES) št. 1/2005;

(36)  „izhodna točka“ je mejna kontrolna točka ali kateri koli kraj, ki ga določi država članica in na katerem živali, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 1/2005, zapustijo carinsko območje Unije;

(37)  „naprave za nanašanje pesticidov“ so naprave, kakor so opredeljene v točki 4 člena 3 Direktive 2009/128/ES;

(38)  „pooblaščeni organ“ je neodvisna tretja oseba, na katero so pristojni organi prenesli posamezne naloge uradnega nadzora v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi; [Sprememba 43]

(39)  „nadzorni organ za ekološke proizvode ekološko proizvodnjo“ je javnoupravna organizacija države članice, na katero so pristojni organi delno ali v celoti prenesli svoje pristojnosti glede inšpekcijskih pregledov in certificiranja v sektorju ekološke proizvodnje v v zvezi z Uredbo (ES) št. 834/2007, in po potrebi vključuje tudi ustrezni organ tretje države ali ustrezni organ, ki deluje v tretji državi; [Sprememba 44]

(40)  „postopki za preverjanje nadzora“ so ureditve, ki jih vzpostavijo pristojni organi, in ukrepi, ki jih izvajajo za zagotavljanje, da so uradni nadzor in druge uradne dejavnosti dosledni in učinkoviti;

(41)  „presejalni pregled“ je oblika uradnega nadzora, pri katerem se opravi načrtovano zaporedje opazovanj ali meritev za pregled stopnje skladnosti s to uredbo in pravili iz člena 1(2);

(42)  „ciljni presejalni pregled“ je oblika uradnega nadzora, ki vključuje opazovanje enega ali več izvajalcev dejavnosti ali njihovih dejavnosti;

(43)  „nadzorni sistem“ je sistem, ki vključuje pristojne organe ter sredstva, strukture, ureditve in postopke, vzpostavljene v državi članici za zagotavljanje, da se uradni nadzor izvaja v skladu s to uredbo in pravili iz členov od 15 do 24;

(44)  „enakovrednost“ ali „enakovreden“ pomeni: sisteme, ki so v splošnem enaki in dosegajo iste cilje; [Sprememba 45]

(a)  zmožnost različnih sistemov ali ukrepov za doseganje istih ciljev; [Sprememba 46]

(b)  različne sisteme ali ukrepe, ki lahko dosežejo iste cilje; [Sprememba 47]

(45)  „vstop v Unijo“ je vnos živali in blaga na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I;

(46)  „pregled dokumentov“ je pregled uradnih spričeval, uradnih potrdil in vseh drugih dokumentov, vključno s komercialnimi dokumenti, ki morajo spremljati pošiljko v skladu s pravili iz člena 1(2), člena 54(1) ali izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 75(3), členom 125(4), členom 127(1) in členom 128(1);

(47)  „pregled identitete“ je vizualni inšpekcijski pregled, s katerim se preveri, da se vsebina in označitev pošiljke, vključno z oznakami na živalih, zalivkah in prevoznih sredstvih, ujemajo z informacijami v uradnih spričevalih, uradnih potrdilih in drugih spremnih dokumentih;

(48)  „fizični pregled“ je pregled živali ali blaga in po potrebi pregled embalaže, prevoznih sredstev, označb in temperature, vzorčenje za analizo, preskušanje ali diagnosticiranje ter vsak drug pregled, ki je potreben za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2);

(49)  „pretovarjanje“ je premik blaga ali živali, za katero katere velja uradni nadzor iz člena 45(1) in ki prispe prispejo s pomorskim ali letalskim prevozom iz tretje države ter se s plovila ali zrakoplova prepelje prepeljejo pod carinskim nadzorom na drugo plovilo ali zrakoplov v istem pristanišču ali na istem letališču ter se pripravi pripravijo za nadaljnje potovanje; [Sprememba 48]

(50)  „tranzit“ je premik iz ene tretje države v drugo tretjo državo s prevozom pod carinskim nadzorom prek enega od ozemelj, navedenih v Prilogi I, ali premik z enega od ozemelj, navedenih v Prilogi I, na drugo ozemlje, navedeno v Prilogi I, s prevozom prek ozemlja tretje države;

(51)  „carinski nadzor“ so ukrepi, kakor so opredeljeni v členu 4(13) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92(54);

(52)  „carinska kontrola“ je carinski nadzor, kakor je opredeljen v členu 4(14) Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(53)  „uradno pridržanje“ je postopek, s katerim pristojni organi zagotovijo, da se živali in blago, za katere velja uradni nadzor, ne premikajo ali se vanje ne posega, dokler ni sprejeta odločitev o njihovem namembnem kraju; vključuje skladiščenje pri izvajalcih dejavnosti po navodilih in pod nadzorom pristojnih organov; [Sprememba 49]

(54)  „dodatni uradni nadzor“ je nadzor, ki prvotno ni bil načrtovan, odločitev zanj pa temelji na ugotovitvah predhodnega uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti;

(55)  „uradno potrjevanje“ je postopek, s katerim dajo pristojni organi zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami pravil iz člena 1(2);

(56)  „načrt nadzora“ je opis, ki ga pripravijo pristojni organi in v katerem so informacije o strukturi, organizaciji in delovanju sistema uradnega nadzora ter podrobni načrt uradnega nadzora, ki se bo v danem obdobju izvedel na vseh področjih iz člena 1(2);

(57)  „dnevnik vožnje“ je dokument, določen v točkah od 1 do 5 Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 1/2005;

(57a)  „uradni preglednik“ je oseba, ki je v skladu s Prilogo III te uredbe kvalificirana za opravljanje te funkcije in ki jo imenuje pristojni organ ter opravlja svoje delo pod pristojnostjo in odgovornostjo uradnega veterinarja.[Sprememba 50]

Naslov II

Uradni nadzor in druge uradne dejavnosti v državah članicah

Poglavje I

Pristojni organi

Člen 3

Določitev pristojnih organov

1.  Za vsako področje, ki ga urejajo pravila iz člena 1(2), imajo države članice določijo pristojni organ ali organe, na katere prenesejo odgovornost za ki so odgovorni za načrtovanje, organiziranje in po potrebi izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti. [Sprememba 51]

2.  Kadar ima država članica na enem področju prenese pristojnost za izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti na več kot en pristojni organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali kadar je pristojnim organom, določenim v skladu z odstavkom 1, navedena določitev omogoča omogočeno, da prenesejo nekatere odgovornosti za uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti na druge javne organe, država članicase zagotovi, da: [Sprememba 52]

(a)  vzpostavi postopke za zagotavljanje učinkovitega usklajevanja med vsemi vpletenimi organi ter doslednosti in učinkovitosti uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti na celotnem svojem ozemlju; [Sprememba 53]

(b)  določi enotni organ, pristojen za usklajevanje sodelovanja in stikov s Komisijo in drugimi državami članicami v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, na vsakem področju, ki se izvajajo na navedenem področju ga določi država članica na način, da zavzame vsa področja iz člena 1(2). [Sprememba 54]

3.  Pristojni organi, ki so odgovorni za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (j) člena 1(2), lahko prenesejo posamezne naloge uradnega nadzora na enega ali več nadzornih organov za ekološke proizvode ekološko proizvodnjo. V takih primerih vsem dodelijo šifre. [Sprememba 55]

4.  Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o kontaktnih podatkih in morebitnih spremembah kontaktnih podatkov:

(a)  pristojnih organov, določenih v skladu z odstavkom 1;

(b)  enotnih organov, določenih v skladu s točko (b) odstavka 2;

(c)  nadzornih organov za ekološke proizvode iz odstavka 3;

(d)  pooblaščenih organov iz člena 25(1).

Informacije iz prvega pododstavka se dajo na voljo tudi javnosti.

5.  Države članice lahko na pristojne organe iz odstavka 1 prenesejo odgovornost za izvajanje nadzora, ki je namenjen preverjanju skladnosti s pravili ali uporabe pravil, vključno s pravili, ki urejajo morebitna posebna tveganja zaradi navzočnosti tujih vrst v Uniji, in ni uradni nadzor iz člena 1(2). [Sprememba 56]

6.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi načine, kako se informacije iz odstavka 4 dajo na voljo javnosti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2). Načini, s katerimi se javnosti zagotovijo informacije iz odstavka 4, v vsakem primeru vključujejo objavo na internetu. [Sprememba 57]

Člen 4

Splošne obveznosti pristojnih organov

1.  Pristojni organi imajo:

(a)  vzpostavljene postopke in ureditve za zagotavljanje učinkovitosti in ustreznosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;

(b)  vzpostavljene ureditve za zagotavljanje nepristranskosti,neodvisnosti, kakovosti, in doslednosti in enotnih ciljev uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti na vseh ravnehna noben način ne bi smeli biti povezani z izvajalci, ki jih nadzirajo, ali biti odvisni od njih;

(c)  vzpostavljene ureditve za zagotavljanje, da je osebje, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti,nepristransko, da ni v navzkrižju interesov in nima neprimernih povezav, prek katerih lahko pridobi premoženjsko korist ali ki lahko ogrozi njihovo nepristranskost;

(d)  ustrezne laboratorijske zmogljivosti za analizo, preskušanje in diagnosticiranje ali dostop do teh zmogljivosti;

(e)  dovolj neodvisnega, ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja (kar zadeva zahteve glede uradnega nadzora iz člena 1(1) in (2)) za učinkovito izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ali dostop do takega osebja;

(f)  ustrezne in pravilno vzdrževane objekte in naprave ter opremo za zagotovitev, da lahko osebje učinkovito izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(g)  pravna pooblastila za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter sprejemanje ukrepov, določenih v tej uredbi in pravilih iz člena 1(2);

(h)  vzpostavljene pravne postopke, s katerimi se osebju zagotovi dostop do prostorov in dokumentacije izvajalcev dejavnosti, da lahko ustrezno opravi svoje naloge;

(i)  načrte izrednih ukrepov, ki so jih pripravljeni izvajati v nujnih primerih, po potrebi v skladu s pravili iz člena 1(2).

2.  Osebje, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti:

(-a)  je uradno osebje, zaposleno pri pristojnem organu ali pri neodvisnem javnem organu, ki ga pristojni organ pooblasti za izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti;

(a)  je deležno ustreznega usposabljanja na svojem področju pristojnosti, da lahko strokovno izpolnjuje svoje naloge ter dosledno izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(b)  spremlja novosti na svojem področju pristojnosti in se po potrebi redno dodatno usposablja;

(c)  je deležno usposabljanja glede tem iz poglavja I Priloge II ter obveznosti pristojnih organov na podlagi te uredbe.

Pristojni organi pripravijo in izvajajo programe usposabljanja, da osebju, ki izvaja uradni nadzor in uradne dejavnosti, zagotovijo usposabljanje iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

3.  Za zagotovitev, da ima osebje pristojnih organov iz točke (e) odstavka 1 in iz odstavka 2 potrebne kvalifikacije, spretnosti ter znanje, se Komisiji v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih za posebne zahteve glede usposobljenosti in usposabljanja takega osebja ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega znanja, potrebnega za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti na vseh področjih iz člena 1(2).

4.  Kadar imajo službe pristojnega organa je v okviru dejavnosti, ki jih pristojni organ izvaja,več kot eno pristojno enoto ena enota pristojnaza izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti, se med različnimi enotami zagotovita učinkovito usklajevanje in sodelovanje. [Spremembi 58 in 341]

Člen 5

Revizije pristojnih organov

1.  Pristojni organi izvajajo notranje revizije ali naročijo revizije in glede na njihove rezultate sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo skladnost s to uredbo.

Te revizije:

(a)  so predmet neodvisnega pregleda;

(b)  se izvajajo pregledno.

2.  Pristojni organi dajo na utemeljeno zahtevo Komisiji na voljo rezultate revizij iz odstavka 1. [Sprememba 59]

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za izvajanje revizij iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 6

Odločitve pristojnih organov glede fizičnih in pravnih oseb

Fizične in pravne osebe imajo v skladu z nacionalno zakonodajo pravico do pritožbe zoper odločitve, ki jih pristojni organi sprejmejo v zvezi z njimi v skladu s členom 53, členom 64(3) in (5), členom 65, členom 134(2) ter členom 135(1) in (2).

Člen 7

Obveznosti osebja pristojnih organov glede zaupnosti

1.  Pristojni organi od svojega osebja zahtevajo, da, razen v okviru pristojnega organa, ne sme razkriti informacij, ki jih pridobi pri izvajanju nalog v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter za katere zaradi njihove narave velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu z odstavkom 2.

2.  Razen če ni nujnega javnega interesa, zaradi katerega bi bilo razkritje upravičeno, ali če razkritje zahteva druga zakonodaja Unije, informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz odstavka 1, vključujejo informacije, katerih razkritje bi škodilo:

(a)  namenu inšpekcijskih pregledov, preiskav ali revizij;

(b)  varstvu poslovnih interesov fizične ali pravne osebe;

(c)  varstvu sodnih postopkovsodnim postopkom in pravnega svetovanja pravnemu svetovanju v teku;.

(ca)  procesu odločanja pristojnih organov.

2a.  Pri ugotavljanju, ali obstaja nujen javni interes, zaradi katerega bi bilo razkritje upravičeno, pristojni organi med drugim upoštevajo naslednje elemente:

(a)  morebitna tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za okolje;

(b)  naravo, resnost in obseg teh tveganja, da bi zagotovili sorazmernost razkritja glede na okoliščine;

3.  Brez poseganja v odstavka 1 in 2 pristojnim organom ne preprečujeta, da pristojni organi objavijo ali dajo javnosti drugače na voljo informacije o rezultatu uradnega nadzora v zvezi s posameznimi izvajalci dejavnosti, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)  zadevnemu izvajalcu dejavnosti se omogoči, da pred objavo ali razkritjem predloži pripombe k informacijam, ki jih imajo pristojni organi namen objaviti ali drugače dati na voljo javnosti;

(b)  v informacijah, ki se objavijo ali dajo drugače na voljo javnosti, se upoštevajo pripombe zadevnega izvajalca dejavnosti ali pa se te informacije objavijo ali razkrijejo istočasno in skupaj s takimi pripombami.

3a.  Pristojni organi zagotovijo, da so vse informacije, ki so objavljene ali dane na voljo javnosti v skladu s tem členom, točne in da so informacije, za katere se naknadno izkaže, da niso točne, ustrezno popravljene. [Sprememba 60]

Poglavje II

Uradni nadzor

Člen 8

Splošna pravila o uradnem nadzoru

1.  Pristojni organi izvajajo uradni nadzor nad izvajalci dejavnosti podjetji redno, na podlagi tveganja in z ustrezno pogostnostjo ob upoštevanju: [Sprememba 61]

(a)  znanega tveganja, povezanega z:

(i)  živalmi in blagom;

(ii)  dejavnostmi in previdnostnimi ukrepi, ki jih nadzorujejo izvajalci dejavnosti; [Sprememba 62]

(iii)  krajem dejavnosti ali operacij izvajalcev dejavnosti;

(iv)  uporabo proizvodov, postopkov, materialov, krmnih dodatkov ali snovi, ki lahko vplivajo na varnost živil ali in njihovo neoporečnost, varnost krme, zdravje ali dobrobit živali, ter zdravje rastlin ali istovetnost in kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala ali ki lahko v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev škodljivo vplivajo na okolje; [Sprememba 63]

(iva)  možnostjo, da bi bili potrošniki lahko zavedeni glede narave proizvoda, njegove kakovosti ali sestave, in/ali možnostjo, da bi lahko utrpeli finančno izgubo zaradi zavajajočih informacij, ki jih posreduje izvajalec dejavnosti; [Sprememba 64]

(ivb)  procesnimi zahtevami v skladu s členom 1(2)(j); [Sprememba 65]

(b)  poročil o opravljenem uradnem nadzoru nad izvajalci dejavnosti v podjetjih in njihove skladnosti s pravili iz člena 1(2); [Sprememba 66]

(c)  zanesljivosti in rezultatov nadzora, ki so ga izvedli izvajalci dejavnosti sami ali ki ga je izvedla tretja oseba na njihovo zahtevo, za ugotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2). Posredovanje informacij o tem lastnem nadzoru se uporablja v čim večjem obsegu in na način, ki zmanjšuje obremenitev za izvajalce dejavnosti; [Sprememba 67]

(ca)  pričakovanj potrošnikov glede narave živil in blaga, njihove kakovosti in sestave; [Sprememba 68]

(d)  kakršnih koli informacij, ki bi lahko nakazovale neskladnost s pravili iz člena 1(2);

(da)  zasebnih sistemov zagotavljanja kakovosti, ki jih vzpostavijo izvajalci dejavnosti in pregledajo ter potrdijo neodvisni in priznani organi za potrjevanje. [Sprememba 69]

2.  Pristojni organi izvajajo uradni nadzor redno in dovolj pogosto, da odkrijejo morebitne namerne kršitve pravil iz člena 1(2) in preverijo skladnost z zahtevami in postopkovnimi merili v skladu s členom 1(2)(j), pri čemer poleg meril iz odstavka 1 upoštevajo tudi informacije o takih morebitnih namernih kršitvah, ki se izmenjajo v okviru mehanizmov upravne podpore iz naslova IV, in vse druge informacije o možnosti takih kršitev. [Sprememba 70]

2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 139 z namenom določiti enotno najmanjšo pogostnost izvajanja nadzora iz odstavkov 1 in 2. Po potrebi se takšna najmanjša pogostnost, ki temelji na tveganju, določi posebej za vsak proizvod, postopek ali dejavnost, za katere je treba izvajati uradni nadzor v skladu s to uredbo. [Sprememba 71]

3.  Uradni nadzor, ki se opravi pred dajanjem na trg ali premikom nekaterih živali in blaga za izdajo uradnih spričeval ali uradnih potrdil in se zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2) kot pogoj za dajanje na trg ali premik živali ali blaga, se izvaja v skladu s:

(a)  s pravili iz člena 1(2);

(b)  delegiranimi akti, ki jih Komisija sprejme v skladu s členi od 15 do 24.

4.  Uradni nadzor se izvaja brez predhodnega opozorila, razen kadar:

(a)  je treba izvajalca dejavnosti o tem prej obvestiti; [Sprememba 72]

(b)  za tak uradni nadzorzanj zaprosi izvajalec dejavnosti. Takšen napovedani nadzor ne nadomešča standardnega nadzora brez predhodnega opozorila; [Sprememba 73]

(ba)  se izvajajo pregledi za preverjanje zahtev v skladu s členom 1(2)(j). [Sprememba 74]

5.  Uradni nadzor se izvaja tako, da pomeni čim manjšo se upravna obremenitev in oviranje poslovanja za izvajalce dejavnosti zmanjšata na najmanjšo možno mero, ne da bi to negativno vplivalo na kakovost nadzora. Kadar se pri enem izvajalcu dejavnosti v istem obdobju izvaja več uradnih nadzorov, jih pristojni organ zato združi. Kadar se za izvajalce dejavnosti uporabljajo različne vrste uradnega nadzora, države članice zagotovijo usklajen pristop, da se združijo veljavni nadzorni ukrepi. [Sprememba 75]

6.  Pristojni organi izvajajo uradni nadzor enako skrbno ne glede na to, ali so zadevne živali in blago:

(a)  na voljo na trgu Unije in izvirajo iz države članice, v kateri se izvaja uradni nadzor, ali iz druge države članice;

(b)  se bodo izvozili iz Unije;

(c)  vstopajo v Unijo iz tretjih držav.

7.  V obsegu, ki je nujno potreben za organizacijo uradnega nadzora, lahko namembne države članice od izvajalcev dejavnosti, ki se jim živali ali blago dostavijo iz druge države članice, zahtevajo, naj da sporočijo prispetje takih živali ali blaga. [Sprememba 76]

Člen 9

Osebe, postopki in dejavnosti, metode in tehnike, za katere velja uradni nadzor [Sprememba 77]

V obsegu, potrebnem za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2), pristojni organi izvajajo uradni nadzor:

(a)  živali in blaga v vseh fazah proizvodnje, predelave, trženja in distribucije; [Sprememba 78]

(b)  snovi, materialov ali drugih predmetov, ki lahko vplivajo zdravje živali ali na značilnosti živali in blaga, v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije; [Sprememba 79]

(c)  izvajalcev dejavnosti ter dejavnosti in operacij pod njihovim nadzorom, njihovih prostorov, pridelovalnih površin, kmetijskih rastlin in postopkov, skladiščenja, prevoza, uporabe blaga in reje živali.; [Sprememba 80]

(ca)  vse dokumentacije (tudi v elektronski obliki) v zvezi z dejavnostjo, vključno z dejavnostmi prevoza. [Sprememba 81]

Člen 10

Preglednost uradnega nadzora

1.  Pristojni organi izvajajo uradni nadzor zelo pregledno in dajo na voljo javnosti ustrezne informacije v zvezi z organizacijo in izvajanjem uradnega nadzora.

Zagotovijo tudi redno in pravočasno, vsaj letno objavljanje informacij o:

(a)  vrsti, številu in končnih rezultatih uradnega nadzora;

(b)  vrsti in številu ugotovljenih neskladnosti;

(c)  primerihvrsti in številu primerov, v katerih so pristojni organi ukrepali v skladu s členom 135;

(d)  primerihvrsti in številu primerov, v katerih so bile naložene kazni iz člena 136. [Sprememba 82]

2.  Za zagotovitev enotnega izvajanja enotno izvajanje pravil iz odstavka 1 tega člena Komisija z izvedbenimi akti določi in po potrebi posodablja obliko, v kateri se objavljajo informacije iz navedenega odstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2) državam članicam zagotovi ustrezne smernice, vključno s predlogom za standardizirano obliko poročanja, ki v vsakem primeru vključuje objavo teh smernic na internetu. [Sprememba 83]

3.  Pristojni organi imajo pravico, da objavijo ali drugače dajo na voljo javnosti informacije o oceni posameznih izvajalcev dejavnosti na podlagi rezultatov uradnega nadzorazadnjih štirih uradnih nadzorov, če sta izpolnjena naslednja pogoja so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  merila ocenjevanja so objektivna, pregledna in javno dostopna;

(b)  vzpostavljene so ustrezne ureditve za zagotavljanje doslednosti in preglednosti postopka ocenjevanja;

(ba)  pri negativnem rezultatu se čim prej izvede nadaljnji nadzor. [Sprememba 84]

3a.  Da se omogoči primerljivost sistemov ocenjevanja med državami članicami, Komisija z delegiranimi akti in ob posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripravi smernice za določitev objektivnih meril, ki jih da na voljo državam članicam, da jih prostovoljno uporabljajo. [Sprememba 85]

Člen 11

Določeni nadzorni postopki in postopki za preverjanje nadzora

1.  Pristojni organi izvajajo uradni nadzor v skladu z določenimi postopki.

Ti postopki zajemajo vsebinska področja za nadzorne postopke iz poglavja II Priloge II in vsebujejo podrobna navodila za osebje, ki izvaja uradni nazor.

2.  Pristojni organi imajo vzpostavljene postopke za preverjanje skladnosti in učinkovitosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, ki jih izvajajo.

3.  Pristojni organi:

(a)  sprejmejo popravne ukrepe v vseh primerih, v katerih se s postopki iz odstavka 2 ugotovijo pomanjkljivosti v zvezi s skladnostjo in učinkovitostjo uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;

(b)  po potrebi posodobijo določene postopke iz odstavka 1.

Člen 12

Zbiranje podatkov in poročila o uradnem nadzoru [Sprememba 86]

1.  Pristojni organi pripravijo poročila zberejo podatke o vsakem uradnem nadzoru, ki ga izvedejo, in nadzor dokumentirajo. Pripravijo poročila o izvedenem nadzoru, pri katerem je bila ugotovljena kršitev te uredbe ali določb iz člena 1(2). [Sprememba 87]

Ta poročila vsebujejo:

(a)  opis namena uradnega nadzora;

(b)  uporabljene metode nadzora;

(c)  rezultate uradnega nadzora;

(d)  po potrebi ukrepe, ki jih pristojni organi zahtevajo od zadevnega izvajalca dejavnosti zaradi rezultatov uradnega nadzora.

2.  Pristojni organi zagotovijo izvajalcu dejavnosti, v zvezi s katerim izvedejo uradni nadzor, izvod poročila, določenega v odstavku 1.

3.  Kadar se za uradni nadzor zahteva neprekinjena ali redna navzočnost osebja ali predstavnikov pristojnih organov v prostorih izvajalca dejavnosti, se poročila iz odstavka 1 pripravljajo tako pogosto, da so pristojni organi in izvajalec dejavnosti lahko:

(a)  redno obveščeni o stopnji skladnosti;

(b)  takoj obveščeni o kakršni koli pomanjkljivosti ali neskladnosti, ugotovljeni pri uradnem nadzoru.

3a.  Rezultati uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah se v skladu s členom 54(2)(b) evidentirajo v enotnem zdravstvenem vstopnem dokumentu. [Sprememba 88]

Člen 13

Uradni nadzor, metode in tehnike

1.  Pristojni organi pri izvajanju uradnega nadzora uporabljajo nadzorne metode in tehnike, ki po potrebi vključujejo presejalni pregled, ciljni presejalni pregled, preverjanje, inšpekcijske preglede, revizije, vzorčenje, analizo, diagnosticiranje in preskuse.

2.  Uradni nadzor po potrebi vključuje naslednje: [Sprememba 89]

(a)  pregled nadzornih sistemov, ki so jih vzpostavili izvajalci dejavnosti, in doseženih rezultatov;

(b)  inšpekcijski pregled:

(i)  objektov in naprav primarnih proizvajalcev ter drugih podjetij, vključno z njihovo okolico, prostori, pisarniškimi prostori, opremo, objekti in napravami ter stroji, prevoza, pa tudi živali in blaga;

(ii)  surovin, sestavin, pomožnih sredstev v predelavi in drugih proizvodov, ki se uporabljajo za pripravo in proizvodnjo blaga ali krmljenje ali zdravljenje živali;

(iia)  materialov, namenjenih za stik z živili; [Sprememba 90]

(iii)  polizdelkov;

(iv)  proizvodov in postopkov za čiščenje in vzdrževanje ter fitofarmacevtskih sredstev;

(v)  označevanja, predstavitve in oglaševanja;

(c)  pregled higienskih razmer v prostorih izvajalcev dejavnosti;

(d)  oceno postopkov dobre proizvodne prakse, dobre higienske prakse, dobre kmetijske prakse ter analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP);

(e)  pregled dokumentov ali , evidenc o sledljivosti in drugih evidenc, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti s pravili iz člena 1(2); [Sprememba 91]

(f)  opravljanje pogovorov z izvajalci dejavnosti in njihovim osebjem;

(g)  odčitavanje vrednosti, ki jih zapišejo merilni instrumenti izvajalcev dejavnosti;

(h)  kontrole, ki se opravijo z instrumenti pristojnih organov, da se preverijo meritve, ki jih opravijo izvajalci dejavnosti;

(i)  vsako drugo dejavnost, ki je potrebna za odkrivanje neskladnosti.

2a.  V posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora se poleg morebitnih tveganj za zdravje vedno upoštevajo tudi pričakovanja potrošnikov glede sestave hrane in verjetnost goljufivega ravnanja. [Sprememba 326]

Člen 14

Obveznosti izvajalcev dejavnosti

1.  Če je to potrebno za izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti, izvajalci dejavnosti na zahtevo pristojnih organov omogočijo osebju pristojnih organov, v primeru prenosa posameznih nalog v zvezi z uradnim nadzorom v skladu s členom 25 pa na zahtevo pooblaščenih organov osebju pooblaščenih organov, dostop do svojih: [Sprememba 92]

(a)  prostorov;

(b)  računalniško podprtih informacijskih sistemov;

(c)  živali in blaga;

(d)  ustreznih dokumentov in vseh drugih ustreznih informacij, tudi rezultatov morebitnih lastnih preskusov, ki so pomembne za izvajanje takšnega nadzora ali dejavnosti in vrst nadzora iz člena 13(2). Vsak izvajalec dejavnosti je zmožen navesti vsaj vse izvajalce dejavnosti, ki ga oskrbujejo, in vse izvajalce dejavnosti, ki jih oskrbuje. [Sprememba 93]

2.  Izvajalci dejavnosti med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi pomagajo osebju pristojnih organov in pooblaščenim organom v skladu s členom 25 pri opravljanju njihovih nalog nadzora. Izvajalci dejavnosti dajo pristojnim organom brezplačno na voljo zadostno količino vzorcev. [Sprememba 94]

3.  Izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko:

(a)  v celoti sodeluje s pristojnimi organi, da zagotovi učinkovito izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti;

(b)  takoj da na voljo vse zahtevane informacije o pošiljki na papirju ali v elektronski obliki. [Sprememba 95]

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)  določitvi podrobnosti za dostop pristojnih organov in pooblaščenih organov v skladu s členom 25 do računalniško podprtih informacijskih sistemov iz odstavka 1(b); [Sprememba 96]

(b)  sodelovanju med izvajalci dejavnosti in pristojnimi organi, kakor je opisano v odstavku 3.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 15

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi s proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi

-1.  Uradni nadzor, s katerim se preverja skladnost s pravili iz člena 1(2) v zvezi s proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, vedno vključuje preverjanje skladnosti z uredbami (ES) št. 852/2004(55), št. 853/2004 oziroma št. 1069/2009 in po potrebi vsaj z zahtevami glede:

(a)  načrtovanja in vzdrževanja prostorov in opreme;

(b)  osebne higiene;

(c)  postopkov na podlagi HACCP;

(d)  postopkov notranjega nadzora;

(e)  preverjanja, ali osebje izpolnjuje veljavne zahteve;

(f)  preverjanja evidenc in spremnih dokumentov dohodnih in odhodnih pošiljk živil, krme in snovi ali materialov;

(g)  upoštevanja vseh dokazov o goljufivem ravnanju;

1.  Uradni nadzor proizvodnje iz odstavka 1, ki se izvaja v zvezi s proizvodnjo mesa, vključuje:

(a)  preverjanje zdravstvenega stanja in dobrobiti živali pred zakolom, ki ga izvede uradni veterinar ali se izvede uradni preglednik, ki opravlja delo na njegovo odgovornost;

(b)  uradni nadzor, ki ga izvede uradni veterinar ali se izvede uradni preglednik, ki opravlja delo na njegovo odgovornost, v klavnicah, razsekovalnicah, predelovalnih obratih in obratih za obdelavo divjadi, da se preveri skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo za:

(i)  higieno pri proizvodnji mesa;

(ii)  prisotnost ostankov veterinarskih zdravil v proizvodih živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi;

(iii)  ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in snovmi s specifičnim tveganjem ter njihovo odstranjevanje;

(iv)  zdravstveno varstvo in dobrobit živali.

1a.  Za namene uradnega nadzora iz odstavka 2:

(a)  je med pregledom pred zakolom in po njem ali v primeru obratov za obdelavo divjadi med pregledom po zakolu navzoč najmanj en uradni veterinar;

(b)  je v razsekovalnicah, ko se obdeluje meso, uradni veterinar ali uradni preglednik navzoč tako pogosto, kot je potrebno za doseganje ciljev te uredbe.

1b.  Po uradnem pregledu iz odstavka 2 uradni veterinar sprejme ukrepe v skladu s členom 135 v zvezi z živalmi, njihovo dobrobitjo in namembnim krajem mesa ali se ti sprejmejo na njegovo odgovornost.

2.  Komisiji Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posebnimi pravili za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, in živalmi, namenjenimi za proizvodnjo takih proizvodov, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točk (a), (c), (d) in (e) člena 1(2), ki se uporabljajo za navedene proizvode in živali, ter za ustrezne ukrepe pristojnih organov po uradnem nadzoru. Navedeni delegirani akti določajo pravila o:

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v odstavku 1, členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36;

(b)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora in enotni najmanjši pogostnosti takega uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upoštevajo tudi posebne nevarnosti in tveganja v zvezi z vsakim proizvodom živalskega izvora in različnimi postopki obdelave tega proizvoda;

(c)  primerih, v katerih lahko ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje klavnic sodeluje , zaposleno pod nadzorom uradnega veterinarja v enoti, ki je ločena in neodvisna od proizvodnih enot obrata, uradnemu veterinarju pomaga pri uradnem nadzoru izvajanju uradnega nadzora iz odstavka 2 v zvezi s proizvodnjo perutnine in mesa lagomorfov in v skladu s katerimi pogoji, ter o obliki in uporabi preskusov za ocenjevanje njihovega izvajanja nalog;

(d)  okoliščinah, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posameznimi primeri neskladnosti sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka;

(e)  merilih za določitev, kdaj , s katerimi se na podlagi analize tveganja določi, v katerih pogojih in kako pogosto uradni veterinar izvaja naloge uradnega nadzora v manjših klavnicah in obratih za obdelavo divjadi ne zahteva navzočnost uradnega veterinarja med uradnim nadzorom iz odstavka 1 ob upoštevanju minimalne zahteve iz odstavka 1a(a).

Kadar je to nujno potrebno zaradi tveganj, ki jih ni mogoče učinkovito obvladovati brez skupnih specifikacij za uradni nadzor ali ustrezne ukrepe pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek iz člena 140.

3.  Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov, določenih v odstavku 2, upošteva:

(a)  izkušnje, ki so jih pristojni organi in nosilci živilske dejavnosti pridobili pri uporabi postopkov iz člena 5 Uredbe(ES) št. 852/2004;

(b)  znanstveni in tehnološki napredek;

(c)  pričakovanja potrošnikov glede sestave hrane in spremembe prehranskih vzorcev;

(d)  tveganja za zdravje ljudi in živali, povezana z mesom in drugimi proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi;

(da)  vse dokaze o goljufivem ravnanju.

4.  Če to ne preprečuje doseganja ciljev glede zdravja ljudi in živali v skladu s pravili iz točk (a), (c), (d) in (e) člena 1(2), ki se uporabljajo za proizvode živalskega izvora, namenjene za prehrano ljudi, in za živali, namenjene za proizvodnjo takih proizvodov, Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov, določenih v odstavku 2, upošteva tudi:

(a)  potrebo po lažji uporabi delegiranih aktov v malih podjetjih, da so delegirani akti sorazmerni z naravo in velikostjo malih podjetij ter tako zagotavljajo učinkovito uporabo;

(b)  potrebo po omogočeni nadaljnji uporabi, da se omogoči nadaljnja uporaba tradicionalnih metod v vseh fazah proizvodnje, predelave ali distribucije živil;

(c)  potrebe nosilcev živilske dejavnosti v regijah, za katere veljajo posebne geografske omejitve.[Sprememba 97]

Člen 16

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z ostanki nekaterih snovi v živilih in krmi

Komisiji Na Komisijo se v skladu s členom 139 podeli prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov sprejemanje zakonodajnih predlogov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točke (a) člena 1(2), ki se uporabljajo za nekatere snovi, katerih uporaba na kmetijskih rastlinah ali živalih ali uporaba za proizvodnjo ali predelavo živil ali krme bi lahko povzročila, da bi bili ostanki teh snovi prisotni v živilih ali krmi, ter za ukrepanje pristojnih organov po uradnem nadzoru. V takšnih delegiranih aktih zakonodajnih predlogih se upošteva potreba po zagotovitvi najnižje ravni uradnega nadzora, da se prepreči uporaba navedenih snovi, ki je v nasprotju s točko (a) člena 1(2), poleg tega se določijo pravila o: [Sprememba 327]

(a)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora in enotni najmanjši pogostnosti takega uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upoštevajo tudi posebne nevarnosti in tveganja v zvezi z nedovoljenimi snovmi in nedovoljeno uporabo dovoljenih snovi;

(b)  posebnih dodatnih merilih in posebni dodatni vsebini poleg tistih, določenih v členu 108, za pripravo ustreznih delov večletnega nacionalnega načrta za nadzor iz člena 107(1);

(c)  primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posamezno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka.

Člen 17

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z živalmi, proizvodi živalskega izvora, in zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi [Sprememba 98]

1.  Uradni nadzor živali zajema:

(a)  pregled ukrepov za zaščito pred biološkimi in kemičnimi nevarnostmi za zdravje ljudi in živali;

(b)  preverjanje ukrepov za varstvo živali brez poseganja v določbe iz člena 18;

(c)  preverjanje ukrepov za nadzor in izkoreninjenje bolezni. [Sprememba 99]

2.  Komisiji Na Komisijo se v skladu s členom 139 podeli prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov sprejemanje zakonodajnih predlogov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora nad živalmi, proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točk (d) in (e) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po uradnem nadzoru. V navedenih delegiranih aktih takšnih zakonodajnih predlogih se upoštevajo tveganja za zdravje živali, povezana z živalmi, proizvodi živalskega izvora in zarodnim materialom, ter tveganja za zdravje ljudi in živali, povezana z živalskimi stranskimi proizvodi ter pridobljenimi proizvodi, poleg tega se in določijo pravila o: [Sprememba 100]

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11 in 12 in 13 ter členu 34(1) in (2) ter členu 36; [Sprememba 101]

(b)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora in enotni najmanjši pogostnosti takega uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upošteva tudi potreba po obvladovanju posebnih nevarnosti in tveganj za zdravje živali z izvajanjem uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenimi v skladu s pravili iz točke (d) člena 1(2);

(c)  primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s primeri posamezne neskladnosti sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka.

Člen 18

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z zahtevami glede dobrobiti živali

1.  Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili o zahtevah glede dobrobiti živali med prevozom poleg splošnih pravil o uradnem nadzoru, določenih v členu 8, vključuje: [Sprememba 102]

(a)  pri dolgih vožnjah med državami članicami in tretjimi državami izvajanje uradnega nadzora pred natovarjanjem za preverjanje primernosti živali za prevoz,;

(b)  pri dolgih vožnjah domačih enoprstih kopitarjev, razen registriranih enoprstih kopitarjev, in domačega goveda, ovac, koz in prašičev med državami članicami in tretjimi državami pred vožnjo:

(i)  uradni nadzor dnevnikov vožnje za preverjanje, da je dnevnik vožnje stvaren in da je iz njega razvidna skladnost z Uredbo (ES) št. 1/2005;

(ii)  uradni nadzor za preverjanje, da ima prevoznik, naveden v dnevniku vožnje, veljavno dovoljenje za prevoznike, potrdilo o odobritvi za prevozna sredstva za dolge vožnje ter potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe;

(c)  na mejnih kontrolnih točkah iz člena 57(1) in izhodnih točkah:

(i)  uradni nadzor primernosti živali, ki se prevažajo, za prevoz in prevoznih sredstev za preverjanje skladnosti s poglavjem II in po potrebi s poglavjem VI Priloge I k Uredbi (ES) št. 1/2005; [Sprememba 103]

(ii)  uradni nadzor za preverjanje, da prevozniki ravnajo v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi, tudi z Evropsko konvencijo o zaščiti živali med mednarodnim prevozom, in imajo veljavna dovoljenja za prevoznike ter potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe;

(iii)  uradni nadzor za preverjanje, ali so se domači enoprsti kopitarji in domače govedo, ovce, koze in prašiči prevažali na dolgi vožnji oziroma se še bodo;

(iiia)  kadar pristojni organ po uradnem nadzoru iz točke (c)(i) tega odstavka meni, da živali niso sposobne za prevoz, se raztovorijo, napojijo, nahranijo in odpočijejo, dokler niso sposobne za nadaljevanje vožnje, po potrebi pa je treba poiskati tudi veterinarsko pomoč. [Sprememba 105]

(ca)  pri dolgih vožnjah med državami članicami in tretjimi državami izvajanje naključnega ali ciljno usmerjenega uradnega nadzora v kateri koli fazi dolge vožnje za preverjanje, ali so navedeni časi voženj stvarni, ali je vožnja v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005 in zlasti ali so časi voženj in obdobja počitka v skladu z omejitvami, določenimi v poglavju V Priloge I k Uredbi (ES) št. 1/2005. [Sprememba 107]

2.  Kadar se v skladu s pravili iz točke (f) člena 1(2) zahteva izpolnjevanje nekaterih količinsko neopredeljivih standardov dobrobiti živali ali uvedba nekaterih praks, katerih izvajanja ni mogoče učinkovito preverjati samo z metodami in tehnikami uradnega nadzora iz člena 13, lahko izvajanje uradnega nadzora za preverjanje skladnosti z navedenimi pravili vključuje uporabo posebnih kazalnikov dobrobiti živali v primerih in v skladu s pogoji, ki se sprejmejo skladno s točko (f) odstavka 3.

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točke (f) člena 1(2). V navedenih delegiranih aktih se upošteva tveganje za dobrobit živali, povezano s kmetijskimi dejavnostmi, prevozom, zakolom ter usmrtitvijo živali, poleg tega se določijo pravila o:

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v odstavku 1, členih 4, 8 in 9, členu 10(1) in členih 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36; [Sprememba 108]

(b)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora in enotni najmanjši pogostnosti takega uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upoštevata tudi tveganje, povezano z različnimi živalskimi vrstami in prevoznimi sredstvi, ter potreba po preprečevanju neskladnih praks in omejevanju trpljenja živali;

(c)  primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posamezno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka;

(d)  preverjanju zahtev glede dobrobiti živali na mejnih kontrolnih točkah in izhodnih točkah ter minimalnih zahtevah, ki se uporabljajo za take izhodne točke;

(e)  posebnih merilih in pogojih za sprožitev mehanizmov upravne podpore iz naslova IV;

(f)  primerih in pogojih, v katerih lahko uradni nadzor za preverjanje skladnosti z zahtevami glede dobrobiti živali vključuje uporabo posebnih kazalnikov dobrobiti živali, ki temeljijo na merljivih merilih učinkovitosti, ter oblikovanju takih kazalnikov na podlagi znanstvenih in tehničnih dokazov. [Sprememba 109]

Člen 19

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z zdravjem rastlin

Komisiji Na Komisijo se v skladu s členom 139 podeli prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov sprejemanje zakonodajnih predlogov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točke (g) člena 1(2), ki se uporabljajo za tako blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. V navedenih delegiranih aktih zakonodajnih predlogih se upoštevajo tveganja za zdravje rastlin, povezana z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, kar zadeva posebne organizme, škodljive za rastline, ali izvajalce dejavnosti, poleg tega se določijo pravila o: [Sprememba 328]

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36;

(b)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora nad vnosom posebnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporabljajo pravila iz točke (g) člena 1(2), v Unijo in nad njihovim premikanjem v Uniji ter enotni najmanjši pogostnosti takega uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upoštevajo tudi posebne nevarnosti in tveganja za zdravje rastlin v zvezi s posebnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti s posebnim poreklom ali izvorom;

(c)  enotni pogostnosti uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci dejavnosti, pooblaščenimi za izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s členom 79(1) Uredbe (EU) št..../...(56) , pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upošteva tudi, ali navedeni izvajalci dejavnosti izvajajo načrt za obvladovanje fitosanitarnih tveganj iz člena 86 Uredbe (EU) št. .../... (57) v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, ki jih proizvajajo;

(d)  primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posamezno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka.

Člen 20

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom

Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinskim razmnoževalnim materialom, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točke (h) člena 1(2), ki se uporabljajo za tako blago, in za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. Navedeni delegirani akti določajo pravila o:

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11, 12 in 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36;

(b)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upoštevajo tudi tveganja za zdravje , istovetnost, kakovost in sledljivost nekaterih kategorij rastlinskega razmnoževalnega materiala ali posebnih rodov ali vrst;

(c)  posebnih merilih in pogojih za sprožitev mehanizmov upravne podpore iz naslova IV;

(d)  primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posamezno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka. [Sprememba 110]

Člen 21

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi ter gensko spremenjenimi živili in krmo

KomisijiNa Komisijo se v skladu s členom 139 podeli prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov sprejemanje zakonodajnih predlogov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora nad gensko spremenjenimi organizmi ter gensko spremenjenimi živili in krmo, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točk (a), (b) in (c) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. V navedenih delegiranih aktih teh zakonodajnih predlogih se upošteva potreba po zagotovitvi najnižje stopnje uradnega nadzora za preprečevanje praks, ki so v nasprotju z navedenimi pravili, poleg tega se določijo pravila o: [Sprememba 111]

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36;

(b)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora in enotni najmanjši pogostnosti takega uradnega nadzora nad:

(i)  prisotnostjo na trgu gensko spremenjenih organizmov ter gensko spremenjenih živil in krme, ki niso odobreni v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(58) ali Uredbo (ES) št. 1829/2003;

(ii)  gojenjem gensko spremenjenih organizmov in pravilno uporabo načrta spremljanja iz točke (e) člena 13(2) Direktive 2001/18/ES ter členačlenov 5(5) in člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003, vključno z minimalnimi ukrepi za spremljanje in nadzor morebitnih vplivov na zdravje ljudi in živali ter okolje; [Sprememba 112]

(iii)  uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih;

(iiia)  minimalnimi ukrepi v zvezi z nadzorom in poročanjem, ki so namenjeni preprečevanju nepredvidene prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v skladu s členom 26a Direktive 2001/18/ES; [Sprememba 113]

(c)  okoliščinah, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posameznimi primeri neskladnosti sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka.

Člen 22

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi

KomisijiNa Komisijo se v skladu s členom 139 podeli prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktovsprejemanje zakonodajnih predlogov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili iz člena 1(2)(i). [Sprememba 114]

V navedenih delegiranih aktih teh zakonodajnih predlogih se upoštevajo tveganja, ki jih fitofarmacevtska sredstva lahko pomenijo za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, poleg tega se določijo pravila o: [Sprememba 115]

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36;

(b)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora in enotno najmanjšo pogostnost takega uradnega nadzora v zvezi s proizvodnjo, dajanjem na trg, vstopom v Unijo, označevanjem, pakiranjem, prevozom, skladiščenjem, vzporednim trgovanjem in uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upošteva tudi potreba po zagotavljanju varne in trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev ter boju proti nezakoniti trgovini s takimi proizvodi; [Sprememba 116]

(c)  enotnih posebnih zahtevah za inšpekcijske preglede naprav za nanašanje pesticidov in enotni najmanjši pogostnosti takih pregledov;

(ca)  enotnih posebnih zahtevah za vzpostavitev evidence ali zbirke podatkov o proizvodnji, pakiranju in zmogljivosti skladišč; [Sprememba 117]

(d)  primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posamezno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka;

(e)  oblikovanju sistemov potrjevanja za pomoč pristojnim organom pri inšpekcijskih pregledih naprav za nanašanje pesticidov;

(f)  zbiranju informacij, spremljanju in poročanju v zvezi s sumom zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi;

(g)  zbiranju informacij, spremljanju in poročanju v zvezi s ponarejenimi fitofarmacevtskimi sredstvi in nezakonito trgovino z njimi.

Člen 23

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z ekološkimi proizvodi ter zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi

1.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točk (j) in (k) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru.

2.  V zvezi Na Komisijo se v skladu s členom 27(2) Uredbe (ES) št. 834/2007 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se preverja skladnost s pravili iz točke (j) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. Delegirani akti iz odstavka 1 določajo pravila o: [Sprememba 118]

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah izvajalcev dejavnosti, pristojnih organov in pooblaščenih organov za zagotavljanje skladnosti z določbami Uredbe (ES) št. 834/2007, poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih od 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36, in poleg členov 25, 29, 30 in 32 za odobritev pooblaščenih organov in nadzor nad njimi; [Sprememba 119]

(b)  dodatnih zahtevah poleg zahtev iz člena 8(1) za oceno tveganja ter za določitev pogostnosti uradnega nadzora in po potrebi vzorčenja ob upoštevanju tveganja za nastanek neskladnosti;

(c)  najmanjši pogostnosti uradnega nadzora nad izvajalci dejavnosti, opredeljenimi v točki (d) člena 2 Uredbe (ES) št. 834/2007, in o tem, v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji se nekateri taki izvajalci dejavnosti izvzamejo iz nekaterih obveznosti uradnega nadzora;

(d)  dodatnih metodah in tehnikah uradnega nadzora poleg metod in tehnik iz člena 13 ter člena 33(1) do (5) ter posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se zagotavlja sledljivost ekoloških proizvodov v vseh fazah proizvodnje, priprave in distribucije ter skladnost s pravili iz točke (j) člena 1(2);

(e)  dodatnih merilih poleg meril iz drugega pododstavka člena 135(1) in člena 30(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 v zvezi z ustreznim ukrepanjem, kadar se pojavi neskladnost, ter o dodatnih merilih poleg meril iz člena 135(2);

(f)  dodatnih zahtevah poleg zahtev iz točke (f) člena 4(1) v zvezi z objekti in opremo, potrebnimi za izvajanje uradnega nadzora, ter dodatnih pogojih in obveznostih poleg pogojev in obveznosti iz členov od 25 do 30 in člena 32 za prenos nalog uradnega nadzora;

(g)  dodatnih obveznostih glede poročanja poleg obveznosti iz členov 12 in 31 za pristojne organe, nadzorne organe za ekološke proizvode in pooblaščene organe, odgovorne za uradni nadzor;

(h)  posebnih merilih in pogojih za sprožitev mehanizmov upravne podpore iz naslova IV.

3.  V zvezi s pravili iz točke (k) člena 1(2) delegirani akti iz odstavka 1 določajo pravila o:

(a)  dodatnih zahtevah, metodah in tehnikah poleg zahtev, metod in tehnik iz členov 11 in 13 za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s specifikacijami proizvodov in zahtevami za označevanje;

(b)  dodatnih metodah in tehnikah poleg metod in tehnik iz člena 13 za izvajanje uradnega nadzora, namenjenega zagotavljanju sledljivosti proizvodov, za katere se uporabljajo pravila iz točke (k) člena 1(2), v vseh fazah proizvodnje, priprave in distribucije ter zagotavljanju skladnosti z navedenimi pravili;

(c)  posebnih dodatnih merilih in posebni dodatni vsebini poleg meril in vsebine iz člena 108 za pripravo ustreznih delov večletnega nacionalnega načrta za nadzor iz člena 107(1) ter o posebni dodatni vsebini poročila iz člena 112;

(d)  posebnih merilih in pogojih za sprožitev mehanizmov upravne podpore iz naslova IV;

(e)  posebnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti poleg ukrepov iz člena 135(2) v primeru neskladnosti in resne ali ponavljajoče se neskladnosti.

4.  Delegirani akti iz odstavkov 2 in 3 po potrebi odstopajo od določb te uredbe iz navedenih odstavkov. [Sprememba 120]

Člen 24

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v primerih novo ugotovljenih tveganj v zvezi z živili in krmo

1.  Komisiji Na Komisijo se v skladu s členom 139 podeli prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov prejemanje zakonodajnih predlogov o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora nad nekaterimi kategorijami živil ali krme, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točk od (a) do (e) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. Navedeni delegirani akti Ti zakonodajni predlogi obravnavajo novo ugotovljena tveganja, ki bi jih živila ali krma lahko pomenila za zdravje ljudi ali živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, ali vsa taka tveganja, ki izhajajo iz novih vzorcev proizvodnje ali porabe živil ali krme ali jih ni mogoče učinkovito obvladati brez skupnih specifikacij za uradni nadzor in ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, ter določajo pravila o: [Sprememba 121]

(a)  posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36;

(b)  enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora in enotni najmanjši pogostnosti takega uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upoštevajo tudi posebne nevarnosti in tveganja v zvezi z vsako kategorijo živil in krme ter različnimi postopki obdelave te kategorije živil in krme;

(c)  primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posamezno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz navedenega odstavka.

2.  Kadar je to nujno potrebno zaradi resnih tveganj za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, se za delegirane akte, sprejete v skladu z odstavkom 1, uporabi postopek iz člena 140.

Člen 24a

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z materialom in predmeti, ki so namenjeni stiku z živili

Na Komisijo se lahko prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 139 v zvezi s pravili o izvajanju uradnega nadzoru in ukrepih, ki jih morajo sprejeti pristojni organi v zvezi z materiali in predmeti, ki so namenjeni stiku z živili. [Sprememba 122]

Poglavje III

Prenos posameznih nalog pristojnih organov

Člen 25

Prenos posameznih nalog uradnega nadzora s pristojnih organov

1.  Pristojni organi lahko posamezne naloge uradnega nadzora prenesejo na enega ali več pooblaščenih organov ali fizičnih oseb v skladu s pogoji iz člena 26 oziroma člena 27. Pristojni organi na fizične osebe ne prenesejo posameznih nalog uradnega nadzora, ki se nanašajo na izvajanje uradnega nadzora za potrditev skladnosti s pravili iz točke (j) člena 1(2). [Sprememba 123]

2.  Pristojni organi ne prenesejo pristojnosti za odločanje o ukrepih iz točke (b) člena 135(1) ter člena 135(2) in (3).

Prvi pododstavek se ne uporablja za ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 135 ali pravili iz točke (e) člena 23(2) po izvedbi uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točke (j) člena 1(2). [Sprememba 124]

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi posebnih nalog uradnega nadzora, ki jih zaradi ohranitve neodvisnosti ali ključnih funkcij pristojnih organov ni mogoče prenesti.

4.  Kadar pristojni organi prenesejo posamezne naloge uradnega nadzora za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (j) člena 1(2) na enega ali več pooblaščenih organov, vsakemu od njih dodelijo šifro in določijo organe, ki so pristojni za odobritev pooblaščenih organov in nadzor nad njimi.

Člen 26

Pogoji za prenos posameznih nalog uradnega nadzora na pooblaščene organe

Prenos posameznih nalog uradnega nadzora na pooblaščeni organ iz člena 25(1) je v pisni obliki in skladen z naslednjimi pogoji:

(a)  prenos vsebuje natančen opis:

(i)  posameznih nalog uradnega nadzora, ki jih pooblaščeni organ lahko opravlja;

(ii)  pogojev, v skladu s katerimi lahko opravlja te naloge;

(b)  pooblaščeni organ:

(i)  ima strokovno znanje in izkušnje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje posameznih nalog uradnega nadzora, prenesenih nanj;

(ii)  ima zadostno število ustrezno usposobljenih in izkušenih članov osebja;

(iii)  je nepristranski, neodvisen, ni neposredno ali posredno zaposlen pri izvajalcu dejavnosti, pri katerem izvaja nadzorne dejavnosti, in tudi drugače ni v navzkrižju interesov, kar zadeva posamezne naloge uradnega nadzora, prenesene nanj; [Sprememba 125]

(iv)  dela in je akreditiran v skladu s standardom EN ISO/IEC 17020 „Zahteve za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo“ ali drugim standardom, če je ustreznejši za zadevne prenesene naloge;

(iva)  ima zadostna pooblastila za izvajanje uradnega nadzora, ki mu je zaupan; [Sprememba 126]

(c)  vzpostavljene so ureditve za zagotavljanje učinkovitega usklajevanja med pristojnimi organi, ki prenesejo naloge, in pooblaščenim organom.

Člen 27

Pogoji za prenos posameznih nalog uradnega nadzora na fizične osebe

Pristojni organi lahko posamezne naloge uradnega nadzora prenesejo na eno ali več fizičnih oseb, kadar to omogočajo pravila iz členov od 15 do 24. Tak prenos je v pisni obliki.

Za prenos posameznih nalog uradnega nadzora na fizične osebe se uporablja člen 26 razen točk (b)(ii) in (b)(iv).

Člen 28

Obveznosti pooblaščenih organov in fizičnih oseb, na katere se prenesejo posamezne naloge uradnega nadzora

Pooblaščeni organi ali fizične osebe, na katere se prenesejo posamezne naloge uradnega nadzora v skladu s členom 25(1):

(a)  rezultate uradnega nadzora, ki ga izvedejo, redno sporočajo pristojnim organom, ki so nanje prenesli posamezne naloge uradnega nadzora, in vedno, kadar pristojni organi to zahtevajo;

(b)  takoj obvestijo pristojne organe, ki so nanje prenesli posamezne naloge uradnega nadzora, kadar rezultati uradnega nadzora pokažejo neskladnost ali verjetno neskladnost.

Člen 29

Obveznosti pristojnih organov, ki prenesejo posamezne naloge uradnega nadzora

Pristojni organi, ki prenesejo posamezne naloge uradnega nadzora na pooblaščene organe ali fizične osebe v skladu s členom 25(1):

(a)  po potrebi organizirajo redne in nenapovedane revizije ali inšpekcijske preglede takih organov ali oseb; [Sprememba 127]

(b)  takoj v celoti ali delno prekličejo pooblastilo, kadar:

(i)  so po reviziji ali inšpekcijskem pregledu iz točke (a) na voljo dokazi, da taki pooblaščeni organi ali fizične osebe ne opravljajo pravilno nalog uradnega nadzora, prenesenih nanje;

(ii)  pooblaščeni organ ali fizična oseba ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med revizijami ali inšpekcijskimi pregledi iz točke (a);

(iia)  se izkaže, da je neodvisnost ali nepristranskost pooblaščenega organa ali fizične osebe ogrožena. [Sprememba 128]

Člen 30

Pogoji za prenos posameznih nalog, povezanih z drugimi uradnim dejavnostmi

1.  Pristojni organi lahko prenesejo posamezne naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, na enega ali več pooblaščenih organov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  tak prenos ni prepovedan v skladu s pravili iz člena 1(2);

(b)  izpolnjeni so pogoji iz člena 26, razen točke (b)(iv).

2.  Pristojni organi lahko prenesejo posamezne naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, na eno ali več fizičnih oseb, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  tak prenos je dovoljen v skladu s pravili iz člena 1(2);

(b)  izpolnjeni so pogoji iz člena 26, razen točk (b)(ii) in (b)(iv).

Člen 31

Obveznosti pooblaščenih organov in fizičnih oseb, na katere se prenesejo posamezne naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi

Pooblaščeni organi ali fizične osebe, na katere se v skladu s členom 30 prenesejo posamezne naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi:

(a)  rezultate drugih uradnih dejavnosti, ki jih izvedejo, redno sporočajo pristojnim organom, ki so nanje prenesli naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, in vedno, kadar pristojni organi to zahtevajo;

(b)  takoj obvestijo pristojne organe, ki so nanje prenesli posamezne naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, kadar rezultati drugih uradnih dejavnosti pokažejo neskladnost ali verjetno neskladnost.

Člen 32

Obveznosti pristojnih organov, ki prenesejo posamezne naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi

Pristojni organi, ki so prenesli posamezne naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, na pooblaščene organe ali fizične osebe v skladu s členom 30:

(a)  po potrebi organizirajo revizije ali inšpekcijske preglede takih organov ali oseb; [Sprememba 129]

(b)  takoj v celoti ali delno prekličejo pooblastilo, kadar:

(i)  so po reviziji ali inšpekcijskem pregledu iz točke (a) na voljo dokazi, da taki pooblaščeni organi ali fizične osebe nanje prenesenih nalog, povezanih z drugimi uradnimi dejavnostmi, ne opravljajo pravilno;

(ii)  pooblaščeni organi ali fizične osebe ne sprejmejo ustreznih in pravočasnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med revizijami ali inšpekcijskimi pregledi iz točke (a).

Poglavje IV

Vzorčenje, analize, preskusi in diagnosticiranje

Člen 33

Metode, ki se uporabljajo za vzorčenje, analize, preskuse in diagnosticiranje

1.  Metode, ki se uporabljajo za vzorčenje ter za laboratorijske analize, preskuse in diagnosticiranje med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, so skladne s pravili Unije, ki določajo te metode ali merila učinkovitosti zanje.

2.  Če ni pravil Unije iz odstavka 1, uradni laboratoriji za posebne analitske, preskusne ali diagnostične potrebe v okviru uradnega nadzora uporabijo najsodobnejše metode, pri čemer upoštevajo v naslednjem vrstnem redu: [Sprememba 130]

(a)  najnovejše metode, ki so na voljo in skladne z ustreznimi mednarodno priznanimi pravili ali protokoli, vključno s tistimi, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN);

(b)  če ni pravil ali protokolov iz točke (a), ustrezne metode, ki so jih razvili ali jih priporočajo referenčni laboratoriji Evropske unije in so validirane v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli;

(c)  če ni niti pravil ali protokolov iz točke (a) niti metod iz točke (b), metode, ki so skladne z ustreznimi pravili, določenimi na nacionalni ravni;

(d)  če ni niti pravil ali protokolov iz točke (a) niti metod iz točke (b) niti nacionalnih pravil iz točke (c), ustrezne metode, ki so jih razvili ali jih priporočajo nacionalni referenčni laboratoriji in so validirane v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli; ali

(e)  če ni niti pravil ali protokolov iz točke (a) niti metod iz točke (b) niti nacionalnih pravil iz točke (c) niti metod iz točke (d), ustrezne metode, ki so validirane v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko v okviru presejalnega pregleda, ciljnega presejalnega pregleda in drugih uradnih dejavnosti se lahko uporabi katera koli metoda iz odstavka 2, če ni pravil Unije iz odstavka 1. To velja tudi za druge uradne dejavnosti. [Sprememba 131]

4.  Kadar so v izrednih primerih zaradi nastajajočih izjemnih razmer laboratorijske analize, preskusi ali diagnosticiranje nujno potrebni, ni pa na voljo nobene metode iz odstavkov 1 in 2, lahko zadevni nacionalni referenčni laboratorij, ali če tak nacionalni referenčni laboratorij ne obstaja, kateri koli drug laboratorij, določen v skladu s členom 36(1), do validacije ustrezne metode v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli uporablja druge metode, kot so navedene v odstavkih 1 in 2 tega člena. [Sprememba 132]

5.  Kadar je to mogoče, so metode, ki se uporabljajo za laboratorijsko analizo, opredeljene z ustreznimi merili iz Priloge III.

6.  Odvzem vzorcev, ravnanje z njimi in njihovo označevanje se opravijo tako, da je zagotovljena njihova pravna, znanstvena in tehnična veljavnost. Velikost odvzetega vzorca mora biti takšna, da po potrebi omogoča pridobitev drugega strokovnega mnenja, če ga izvajalec dejavnosti zahteva v skladu s členom 34. [Sprememba 133]

6a.  Za proizvode živalskega izvora je treba razviti in obvezno določiti metode, namenjene identifikaciji in sledenju plemenskega materiala kloniranih živali ter potomcev kloniranih živali in proizvodov iz njih. [Sprememba 134]

7.  Če ni že kako drugače določeno, Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o: [Sprememba 135]

(a)  metodah, ki jih je treba uporabljati za vzorčenje ter za laboratorijsko analizo, preskuse in diagnosticiranje;

(b)  merilih učinkovitosti, analitskih, preskusnih ali diagnostičnih parametrih, merilni negotovosti in postopkih za validacijo navedenih metod;

(c)  razlagi analitskih, preskusnih in diagnostičnih rezultatov.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 34

Drugo strokovno mnenje

1.  Pristojni organi zagotovijo, da imajo izvajalci dejavnosti, katerih živali ali blago se vzorčijo, analizirajo, preskušajo ali diagnosticirajo v okviru uradnega nadzora, pravico zaprositi za drugo strokovno mnenje, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo. Stroške tega strokovnega mnenja krije izvajalec dejavnosti. [Sprememba 136]

Taka pravica:

(a)  izvajalcu dejavnosti zagotavlja, da lahko vedno zahteva pregled dokumentov vzorčenja, analize, preskusa ali diagnosticiranja, ki ga opravi drug izvedenec, ki ga imenuje referenčni laboratorij, kadar to ni mogoče, pa drug, vsaj enakovreden uradni laboratorij; [Sprememba 137]

(b)  kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo ter zlasti ob upoštevanju razširjenosti in razporeditve nevarnosti pri živalih ali blagu, pokvarljivosti vzorcev ali blaga in količine razpoložljivega substrata, lahko izvajalec izvajalcu dejavnosti omogoča, da zahteva, pristojne organe pa zavezuje: [Sprememba 138]

(i)  da se odvzame zadostno število drugih vzorcev, razdeljenih na tri dele, za začetno analizo in po potrebi za drugo strokovno mnenje ali na zahtevo izvajalca dejavnosti ter za drugo končno analizo, kadar med prejšnjima obstajajo razlike; [Sprememba 139]

(ii)  kadar ni mogoče odvzeti zadostnega števila vzorcev, kot je navedeno v točki (i), da se opravi neodvisna druga analiza, preskus ali diagnosticiranje vzorca.

1a.  Ravnanje z vzorci in njihovo označevanje se opravita tako, da je zagotovljena njihova pravna in tehnična veljavnost. [Sprememba 140]

2.  Prošnja izvajalca dejavnosti za drugo strokovno mnenje v skladu z odstavkom 1 ne vpliva na obveznost pristojnih organov, da hitro ukrepajo, da bi se v skladu s pravili iz člena 1(2) in to uredbo odpravila ali obvladala tveganja za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi postopke za enotno uporabo pravil iz odstavka 1 ter za predložitev in obravnavanje prošenj za drugo strokovno mnenje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 35

Vzorčenje živali in blaga, ki se prodajajo prek sredstev za komuniciranje na daljavo

1.  Za uradni nadzor nad živalmi in blagom, ki se prodajajo prek sredstev za komuniciranje na daljavo, se lahko uporabijo vzorci, ki jih pristojni organi naročijo pri izvajalcih dejavnosti, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto.

2.  Ko pristojni organi dobijo vzorce, naredijo vse potrebno za zagotovitev, da izvajalci dejavnosti, pri katerih jih naročijo vzorce v skladu z odstavkom 1: [Sprememba 141]

(a)  vedo, da se taki vzorci jemljejo v okviru uradnega nadzora in po potrebi analizirajo ali preskusijo za namene takega uradnega nadzora, ter

(b)  lahko uveljavijo pravico iz člena 34(1) in zaprosijo za drugo strokovno mnenje, kadar se vzorci iz odstavka 1 analizirajo ali preskusijo.

Člen 36

Določitev uradnih laboratorijev

1.  Pristojni organi določijo uradne laboratorije za izvajanje laboratorijskih analiz, preskusov in diagnosticiranja vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, v državi članici, na katere ozemlju navedeni pristojni organi delujejo, ali v drugi državi članici.

2.  Pristojni organi lahko za uradni laboratorij določijo laboratorij na ozemlju druge države članice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  vzpostavljene so ustrezne ureditve, v okviru katerih lahko izvajajo revizije in inšpekcijske preglede iz člena 38(1) ali prenesejo izvajanje takih revizij in inšpekcijskih pregledov na pristojne organe države članice, v kateri se nahaja laboratorij;

(b)  ta laboratorij so za uradni laboratorij določili že pristojni organi države članice, na ozemlju katere stoji.

3.  Določitev je pisna in vključuje podroben opis:

(a)  nalog, ki jih laboratorij izvaja kot uradni laboratorij;

(b)  pogojev, v skladu s katerimi izvaja navedene naloge;

(c)  ureditev, ki so potrebne za zagotavljanje učinkovitega usklajevanja in sodelovanja med laboratorijem in pristojnimi organi.

4.  Pristojni organi lahko kot uradni laboratorij določijo samo laboratorij, ki:

(a)  ima strokovno znanje in izkušnje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje analiz, preskusov ali diagnosticiranja vzorcev;

(b)  ima zadostno število ustrezno usposobljenih, izurjenih in izkušenih članov osebja;

(c)  je neodvisen, nepristranski in ni v navzkrižju interesov, kar zadeva naloge, ki jih izvaja kot uradni laboratorij; [Sprememba 142]

(d)  lahko pravočasno zagotovi rezultate analize, preskusa ali diagnosticiranja vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi;

(e)  deluje v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 z naslovom „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“, v skladu s katerim ga nacionalni akreditacijski organ, ki deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, tudi oceni in akreditira. [Sprememba 143]

5.  Obseg ocene in akreditacije uradnega laboratorija iz točke (e) odstavka 4: [Sprememba 144]

(a)  vključuje vse laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, ki jih mora laboratorij uporabljati za analize, preskuse ali diagnosticiranje, kadar deluje kot uradni laboratorij;

(b)  lahko zajema eno ali več laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod ali skupin metod;

(c)  se lahko določi prožno, da se lahko v obseg akreditacije poleg metod, ki jih je uradni laboratorij uporabljal, ko je dobil akreditacijo, vključijo prilagojene različice teh metod ali nove metode na podlagi validacije, ki jo opravi laboratorij sam, brez posebne ocene, ki jo nacionalni akreditacijski organ opravi pred uporabo navedenih prilagojenih ali novih metod.

Kadar noben uradni laboratorij, določen v Uniji v skladu z odstavkom 1, nima potrebnega strokovnega znanja in izkušenj, opreme, infrastrukture in osebja za opravljanje novih ali posebno neobičajnih laboratorijskih analiz, preskusov ali diagnosticiranja, lahko pristojni organi zaprosijo laboratorij ali diagnostični center, ki ne izpolnjuje ene ali več zahtev iz odstavkov 3 in 4 tega člena, naj opravi te analize, preskuse ali diagnosticiranje.

Člen 37

Obveznosti uradnih laboratorijev

1.  Uradni laboratoriji takoj obvestijo pristojne organe, kadar rezultati analize, preskusa ali diagnosticiranja vzorcev pokažejo neskladnost ali verjetno neskladnost izvajalca dejavnosti.

2.  Uradni laboratoriji na zahtevo referenčnega laboratorija Evropske unije ali nacionalnega referenčnega laboratorija sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih, organiziranih za analize, preskuse ali diagnosticiranje, ki jih opravljajo kot uradni laboratoriji.

3.  Uradni laboratoriji dajo javnosti na voljo seznam metod, ki se uporabljajo za analize, preskuse ali diagnosticiranje v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti.

Člen 38

Revizije in inšpekcijski pregledi uradnih laboratorijev

1.  Pristojni organi organizirajo revizije ali inšpekcijske preglede uradnih laboratorijev, ki so jih določili v skladu s členom 36(1):

(a)  redno;

(b)  kadar menijo, da je potrebna revizija ali inšpekcijski pregled.

2.  Pristojni organi takoj prekličejo določitev uradnega laboratorija v celoti ali samo v zvezi z nekaterimi nalogami, kadar uradni laboratorij ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov, da bi izboljšal stanje, ko rezultati revizije ali inšpekcijskega pregleda iz odstavka 1 pokažejo kar koli od naslednjega:

(a)  uradni laboratorij ne izpolnjuje več pogojev iz člena 36(4) in (5);

(b)  ne izpolnjuje obveznosti iz člena 37;

(c)  ni dovolj uspešen pri medlaboratorijskih primerjalnih preskusih iz člena 37(2).

Člen 39

Odstopanja od pogoja obvezne ocene in akreditacije za nekatere uradne laboratorije [Sprememba 145]

1.  Z odstopanjem od točke (e) člena 36(4) lahko pristojni organi ne glede na to, ali izpolnjuje pogoj iz navedene točke, kot uradni laboratorij določijo:

(a)  laboratorije:

(i)  katerih edina dejavnost je odkrivanje trihinele v mesu;

(ii)  ki za odkrivanje trihinele uporabljajo samo metode iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 2075/2005(59);

(iii)  ki odkrivanje trihinele opravljajo pod nadzorom pristojnih organov ali uradnega laboratorija, določenega v skladu s členom 36(1) ter ocenjenega in akreditiranega v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 z naslovom „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“ za uporabo metod iz točke (a)(ii) tega odstavka; [Sprememba 146]

(b)  laboratorije, ki izvajajo analize ali preskuse za preverjanje skladnosti s pravili o rastlinskem razmnoževalnem materialu iz točke (h) člena 1(2); [Sprememba 147]

(c)  laboratorije, ki izvajajo samo analize, preskuse ali diagnosticiranje v okviru drugih uradnih dejavnosti, če:

(i)  uporabljajo samo laboratorijske analitske, preskusne in diagnostične metode iz člena 33(1) ter točk (a), (b) in (c) člena 33(2);

(ii)  opravljajo analize, preskuse ali diagnosticiranje pod nadzorom pristojnih organov ali nacionalnih referenčnih laboratorijev v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo;

(iii)  redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih, ki jih organizirajo nacionalni referenčni laboratoriji v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo;

(iv)  imajo vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, da zagotovijo točne in zanesljive rezultate uporabljenih laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod.

2.  Kadar se v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo laboratoriji iz točke (c) odstavka (1), zahteva potrditev rezultata laboratorijske analize, preskusa ali diagnosticiranja, potrditveno laboratorijsko analizo, preskus ali diagnosticiranje opravi uradni laboratorij, ki izpolnjuje zahteve iz točke (e) člena 36(4).

3.  Uradni laboratoriji, določeni v skladu s točkama (a) in (c) odstavka 1, stojijo v državah članicah, na ozemlju katerih imajo sedež pristojni organi, ki jih določijo.

Člen 40

Pooblastilo za sprejetje odstopanj od pogoja obvezne ocene in akreditacije vseh laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji [Sprememba 148]

Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi v skladu s členom 36(1) kot uradne laboratorije določijo laboratorije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke (e) člena 36(4) v zvezi z vsemi metodami, ki jih uporabljajo, če taki laboratoriji izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)  delujejo ter so ocenjeni in akreditirani v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo ene ali več metod, podobnih drugim metodam, ki jih uporabljajo, in reprezentativnih zanje;

(b)  redno in znatno uporabljajo metode, za katere so pridobili akreditacijo iz točke (a).

Člen 41

Začasna odstopanja od pogoja obvezne ocene in akreditacije uradnih laboratorijev [Sprememba 149]

1.  Z odstopanjem od točke (a) člena 36(5) lahko pristojni organi obstoječi uradni laboratorij začasno določijo kot uradni laboratorij v skladu s členom 36(1) za uporabo laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, za katero ni pridobil akreditacije iz točke (e) člena 36(4):

(a)  kadar se uporaba te metode na novo zahteva s pravili Unije ali

(b)  kadar je zaradi spremembe metode, ki se uporablja, potrebna nova akreditacija ali razširitev obsega akreditacije, ki jo je laboratorij že pridobil; ali

(c)  kadar je uporaba metode potrebna zaradi izjemnih razmer ali nastajajočega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ter dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje; ali

(ca)  kadar ocena organa za akreditacijo in odločitev tega organa za akreditacijo še nista na voljo.

2.  Za začasno določitev iz odstavka 1 veljajo naslednji pogoji:

(a)  uradni laboratorij je že akreditiran v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo metode, ki je podobna metodi, ki ni vključena v obseg akreditacije;

(b)  uradni laboratorij ima vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, da zagotavlja točne in zanesljive rezultate pri uporabi metode, ki ni vključena v obseg veljavne akreditacije;

(c)  analize, preskusi ali diagnosticiranje po navedeni metodi se opravljajo pod nadzorom pristojnih organov ali nacionalnega referenčnega laboratorija.

3.  Začasna določitev iz odstavka 1 ni daljša od enega leta in se lahko enkrat obnovi še za eno leto.

4.  Uradni laboratoriji, določeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, stojijo v državah članicah, na ozemlju katerih imajo sedež pristojni organi, ki jih določijo.

Člen 41a

Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, se izvaja ob upoštevanju tveganj in lahko v skladu z oddelkom II tega poglavja poteka na mejnih kontrolnih točkah, da se preveri upoštevanje predpisov, ki veljajo za posamezne živali ali blago, ali na ustreznem mestu v skladu z oddelkom I tega poglavja. [Sprememba 151]

Poglavje V

Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo

Oddelek I

Živali in blago, za katere ne velja posebni uradni nadzor na mejah

Člen 42

Uradni nadzor živali in blaga, za katere ne velja posebni uradni nadzor na mejah

1.  Pristojni organi za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2) redno izvajajo uradni nadzor nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo.

Navedeni uradni nadzor nad živalmi in blagom, za katere se ne uporablja člen 45, se izvaja dovolj pogosto ob upoštevanju:

(a)  tveganj za zdravje ljudi, rastlin ali živali ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, ki so povezana z različnimi vrstami živali in blaga;

(aa)  verjetnosti goljufivega ravnanja, ki bi lahko zavedlo pričakovanja potrošnikov glede narave živil in blaga, njihove kakovosti in sestave; [Sprememba 152]

(b)  pretekle skladnosti z zahtevami pravil iz člena 1(2), ki se uporabljajo za zadevne živali ali blago:

(i)  tretje države in obrata porekla;

(ii)  izvoznika;

(iii)  izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko;

(c)  že izvedenega nadzora nad zadevnimi živalmi in blagom;

(d)  jamstev, ki jih dajo pristojni organi tretje države porekla glede skladnosti živali in blaga z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki so priznane kot vsaj enakovredne tem zahtevam.

2.  Uradni nadzor iz odstavka 1 se izvaja na primernih mestih na carinskem območju Unije, vključno z:

(a)  vstopno točko v Unijo;

(b)  mejno kontrolno točko;

(c)  točko sprostitve v prosti promet v Uniji;

(d)  skladišči in prostori izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko.

3.  Pristojni organi na mejnih kontrolnih točkah in drugih vstopnih točkah v Unijo izvajajo uradni nadzor nad naslednjimi zadevami, kadar utemeljeno menijo, da bi njihov vstop v Unijo lahko pomenil tveganje za zdravje ljudi, rastlin ali živali ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje:

(a)  prevoznimi sredstvi, tudi kadar so prazna;

(b)  embalažo.

4.  Pristojni organi lahko izvajajo tudi uradni nadzor nad blagom, danim v enega od carinskih postopkov iz točk od (a) do (g) člena 4(16) Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Člen 43

Vrste uradnega nadzora živali in blaga, za katere ne velja posebni uradni nadzor na mejah

1.  Uradni nadzor iz člena 42(1):

(a)  vedno vključuje pregled dokumentov;

(b)  vključuje pregled identitete in fizični pregled glede na tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.

2.  Pristojni organi izvajajo fizične preglede iz točke (b) odstavka 1 v ustreznih razmerah, ki omogočajo pravilno izvedbo preiskav.

3.  Kadar pregledi dokumentov in identitete ter fizični pregledi iz odstavka 1 pokažejo, da živali in blago niso skladni s pravili iz člena 1(2), se uporabljajo člen 64(1), (3), (4) in (5), členi 65 do 67, člen 69(1) in (2) ter člen 70(1) in (2).

4.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji lahko pristojni organi od izvajalcev dejavnosti zahtevajo, naj napovejo prispetje nekega blaga, ki bo vstopilo v Unijo.

Člen 44

Odvzeti vzorci živali in blaga, za katere ne velja posebni uradni nadzor na mejah

1.  Kadar se odvzamejo vzorci živali in blaga, pristojni organi:

(a)  obvestijo carinske organe in zadevne izvajalce dejavnosti;

(b)  odločijo, ali se živali ali blago lahko sprostijo, preden so na voljo rezultati analize, preskusa ali diagnosticiranja vzorcev, če je zagotovljena sledljivost živali ali blaga.

2.  Komisija z izvedbenimi akti:

(a)  vzpostavi potrebne mehanizme za zagotavljanje sledljivosti živali ali blaga iz točke (b) odstavka 1;

(b)  opredeli dokumente, ki morajo spremljati živali ali blago iz odstavka 1, ko pristojni organi odvzamejo vzorce.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Oddelek II

Uradni nadzor živali in blaga na mejnih kontrolnih točkah

Člen 45

Živali in blago, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah

1.  Pristojni organi za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2) na mejni kontrolni točki prvega vstopa v Unijo izvajajo uradni nadzor nad vsako pošiljko, ki vsebuje naslednje kategorije živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav:

(a)  živali;

(b)  proizvodi živalskega izvora, živila, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, zarodni material in živalski stranski proizvodi; [Sprememba 153]

(c)  rastline, rastlinski proizvodi ter drugi predmeti in materiali, ki lahko vsebujejo ali širijo rastlinam škodljive organizme, s seznamov, določenih v skladu s členom 68(1) in členom 69(1) Uredbe (EU) št. .../...(60) ;

(d)  blago s poreklom iz nekaterih tretjih držav, za katero je Komisija z izvedbenimi akti iz točke (b) odstavka 2 odločila, da je treba nad njim ob vstopu v Unijo začasno povečati pogostnost uradnega nadzora zaradi znanega ali nastajajočega tveganja ali dokazov o mogoči zelo razširjeni neskladnosti s pravili iz člena 1(2);

(e)  živali in blago, za katere velja ukrep v nujnih primerih iz aktov, sprejetih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, členom 249 Uredbe (EU) št.  .../...(61) ali členom 27(1), členom 29(1), členom 40(2), členom 41(2), členom 47(1), členom 49(2) in členom 50(2) Uredbe (EU) št.  .../... (62)+, in v skladu s katerim je treba ob vstopu v Unijo izvajati uradni nadzor nad pošiljkami takih živali ali blaga, opredeljenih z oznakami kombinirane nomenklature;

(f)  živali in blago, za vstop katerih v Unijo so določeni pogoji ali ukrepi z akti, ki so bili sprejeti skladno s členom 125 oziroma členom 127 ali pravili iz člena 1(2) in v skladu s katerimi je treba preveriti skladnost z navedenimi pogoji ali ukrepi ob vstopu živali ali blaga v Unijo.

2.  Komisija z izvedbenimi akti:

(a)  oblikuje sezname, na katerih so z ustreznimi oznakami kombinirane nomenklature podrobno opredeljeni živali in blago, ki spadajo v kategorije iz točk (a) in (b) odstavka 1;

(b)  oblikuje seznam, na katerem je z oznakami kombinirane nomenklature navedeno blago, ki spada v kategorijo iz točke (d) odstavka 1, in ga po potrebi posodablja v zvezi s tveganji iz navedene točke.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembah kategorij pošiljk iz odstavka 1 zaradi vključitve drugih proizvodov, ki bi lahko pomenili tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.

4.  Razen če akti o vzpostavitvi ukrepov ali pogojev iz točk (d), (e) in (f) odstavka 1 ne določajo drugače, se ta člen uporablja tudi za pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, kadar niso komercialne.

Člen 46

Živali in blago, izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah

Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih, ki določajo, v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji se naslednje kategorije živali in blaga izvzamejo iz določb člena 45:

(a)  blago, ki se pošilja kot komercialni ali tržni vzorec ali razstavni predmeti in ni namenjeno dajanju na trg; [Sprememba 154]

(b)  živali in blago za znanstvene namene; [Sprememba 155]

(c)  blago na prevoznih sredstvih v mednarodnem prometu, ki se ne raztovori in je namenjeno oskrbi posadke in potnikov;

(d)  blago, ki je del osebne prtljage potnikov in je namenjeno za njihovo osebno porabo;

(e)  blago v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg;

(f)  hišne živali, kakor so opredeljene v točki 10 člena 4(1) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [številko Uredbe o zdravju živali];[Sprememba 156]

(g)  toplotno obdelano blago, ki ne presega količin, ki jih je treba določiti v navedenih delegiranih aktih;

(h)  vse druge kategorije živali ali blaga, nad katerimi ni treba izvajati nadzora na mejnih kontrolnih točkah glede na tveganje, ki ga pomenijo.

Člen 47

Uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah

1.  Pristojni organi izvedejo uradni nadzor nad pošiljkami, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1), ob prihodu pošiljke na mejno kontrolno točko. Navedeni uradni nadzor vključuje pregled dokumentov in identitete ter fizični pregled.

2.  Izvede se pregled dokumentov in identitete vseh pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1).

3.  Pogostnost izvajanja fizičnih pregledov pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1), je odvisna od tveganja, ki ga pomeni posamezna žival, blago ali kategorija živali ali blaga za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.

4.  Fizične preglede za preverjanje skladnosti z zahtevami glede zdravstvenega varstva in dobrobiti živali ali zahtevami glede zdravstvenega varstva rastlin, določenimi v pravilih iz člena 1(2), izvaja osebje z ustreznimi kvalifikacijami na veterinarskem oziroma fitosanitarnem področju, ki ga za ta namen določijo pristojni organi, ali pa se ti pregledi izvajajo pod nadzorom takega osebja.

Kadar se taki pregledi izvajajo na živalih ali na proizvodih živalskega izvora, jih izvaja uradni veterinar ali pa se izvajajo pod njegovim nadzorom, ki mu lahko pomaga ustrezno usposobljeno podporno osebje, vendar pa je veterinar odgovoren za izvedeni nadzor. [Sprememba 157]

5.  Pristojni organi na mejnih kontrolnih točkah sistematično izvajajo uradni nadzor nad pošiljkami živali, ki se prevažajo, in prevoznimi sredstvi, da preverijo skladnost z zahtevami glede dobrobiti živali, določenimi v pravilih iz člena 1(2). Pristojni organi vzpostavijo ureditev za dajanje prednosti živalim, ki se prevažajo, in zmanjšanje zamud pri takem nadzoru.

6.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobnosti predložitve pošiljk kategorij blaga iz člena 45(1), podenote, ki lahko sestavljajo posamezno pošiljko, in največje število takih podenot v posamezni pošiljki ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju hitre in učinkovite obravnave pošiljk ter uradnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 48

Spričevala in dokumenti, ki spremljajo pošiljke in deljene pošiljke

1.  Izvirna uradna spričevala ali dokumenti ali njihovi elektronski nadomestki, ki morajo v skladu s pravili iz člena 1(2) spremljati pošiljke kategorij živali in blaga iz člena 45(1), se predložijo pristojnim organom mejne kontrolne točke, in ti jih tudi hranijo.

2.  Pristojni organi mejne kontrolne točke dajo izvajalcu dejavnosti, odgovornemu za pošiljko, overjen papirni ali elektronski izvod uradnih spričeval ali dokumentov iz odstavka 1, ali če je pošiljka deljena, posamično overjene papirne ali elektronske izvode takih spričeval ali dokumentov.

3.  Pošiljka se ne razdeli, dokler se ne izvede uradni nadzor in se enotni zdravstveni vstopni dokument iz člena 54 ne dopolni v skladu s členom 54(4) in členom 55(1).

Člen 49

Posebna pravila za uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah

Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih, ki določajo:

(a)  v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji lahko pristojni organi mejne kontrolne točke odobrijo nadaljnji prevoz pošiljke, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 45(1), v končni namembni kraj, preden so na voljo rezultati fizičnih pregledov, kadar se taki pregledi zahtevajo;

(b)  roke in podrobnosti glede izvajanja pregledov dokumentov in identitete ter fizičnih pregledov pretovorjenih pošiljk, ki vsebujejo kategorije blaga iz člena 45(1);

(c)  v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji se lahko pregled identitete in fizični pregled pretovorjenih pošiljk živali, ki prispejo po zraku ali morju in nadaljujejo prevoz na istem prevoznem sredstvu, izvedeta na mejni kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka prvega vstopa v Unijo;

(d)  v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji se lahko odobri tranzit pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1), ter posebni uradni nadzor takih pošiljk, ki ga je treba izvesti na mejnih kontrolnih točkah, vključno s primeri in pogoji za njihovo skladiščenje v posebej odobrenih prostih ali carinskih skladiščih.

Člen 50

Podrobnosti pregledov dokumentov in identitete ter fizičnih pregledov

Komisija za zagotovitev enotnega izvajanja pravil iz členov 47, 48 in 49 z izvedbenimi akti določi podrobnosti postopkov, ki jih je treba izvajati med pregledi dokumentov in identitete ter fizičnimi pregledi iz navedenih pravil in po teh pregledih, da se zagotovi učinkovito izvajanje navedenega uradnega nadzora. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 51

Uradni nadzor, ki se ne izvaja na mejni kontrolni točki prvega vstopa

1.  Komisiji sePristojni organi lahko opravijo pregled identitete in fizični pregled živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, iz člena 45(1) na kontrolnih točkah, ki niso mejne kontrolne točke, če navedene kontrolne točke izpolnjujejo zahteve iz člena 62(3) in izvedbenih aktov, sprejetih v v skladu s členom 139 podeličlenom 62(4). [Sprememba 158]

Na Komisijo se prenese pooblastilo za za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 139 v zvezi s pravili, ki določajo, v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji:

(a)  lahko pristojni organi opravijo pregled identitete in fizični pregled pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1), na kontrolnih točkah, ki niso mejne kontrolne točke, če navedene kontrolne točke izpolnjujejo zahteve iz člena 62(3) in izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s členom 62(4); [Sprememba 159]

(b)  se lahko fizični pregled pošiljk, ki so opravile pregled dokumentov in identitete na mejni kontrolni točki prvega vstopa, izvede na drugi mejni kontrolni točki v drugi državi članici;

(c)  lahko pristojni organi na carinske organe ali druge javne organe prenesejo posamezne naloge nadzora glede:

(i)  pošiljk iz člena 63(2);

(ii)  osebne prtljage potnikov;

(iii)  naročenega blagamanjših pošiljk, ki se prodaja so poslane fizičnim osebam ali naročene na daljavo, po telefonu, pošti ali internetu; [Sprememba 160]

(iiia)  hišnih živali, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5 Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(63). [Sprememba 161]

2.  Točka (b) člena 54(2), točka (a) člena 55(2), členi 57, 58, 60 in 61 ter člen 62(3) in (4) se uporabljajo za kontrolne točke iz točke (a) odstavka 1.

Člen 52

Pogostnost pregledov identitete in fizičnih pregledov

1.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih, ki določajo kategorije živali in blaga ter pogoje, v skladu s katerimi se z odstopanjem od člena 47(2) in ob upoštevanju zmanjšanega tveganja pregledi identitete pošiljk živali in blaga iz člena 45(1):

(a)  izvajajo manj pogosto;

(b)  omejijo na preverjanje uradne zaščitne oznake, kadar je ta uporabljena.

2.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih, ki določajo:

(a)  merila in postopke za določitev in spremembo najmanjše pogostnosti izvajanja fizičnih pregledov pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz točk (a), (b) in (c) člena 45(1), ter prilagoditev teh pregledov stopnji tveganja, povezani z navedenimi kategorijami, ob upoštevanju: [Sprememba 162]

(i)  informacij, ki jih Komisija zbira v skladu s členom 124(1);

(ii)  rezultatov nadzora, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 115(1);

(iii)  poročil o skladnosti izvajalcev dejavnosti s pravili iz člena 1(2);

(iv)  podatkov in informacij, zbranih z informacijskim sistemom iz člena 130;

(v)  razpoložljivih znanstvenih ocen ter

(vi)  vseh drugih informacij o tveganju, povezanem s temi kategorijami živali in blaga;

(b)  pogoje, v skladu s katerimi lahko država članica poveča pogostnost fizičnih pregledov, določeno v skladu s točko (a), da se upoštevajo lokalni dejavniki tveganja;

(c)  postopke za zagotovitev, da so pravočasno in enotno uporabljene minimalne zahteve glede pogostosti fizičnih pregledov, določene v skladu s točko (a). [Sprememba 163]

3.  Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)  najmanjši pogostnosti fizičnih pregledov za kategorije blaga iz točke (d) člena 45(1); [Sprememba 164]

(b)  najmanjši pogostnosti fizičnih pregledov za kategorije živali in blaga iz točk (e) in (f) člena 45(1), če to ni določeno že v aktih iz navedenih točk. [Sprememba 165]

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 53

Odločitve o pošiljkah

1.  Pristojni organi po opravljenem uradnem nadzoru sprejmejo odločitev o vsaki pošiljki, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 45(1), in v njej navedejo, ali je pošiljka skladna s pravili iz člena 1(2) in po potrebi z ustreznim carinskim postopkom.

2.  Odločitve po fizičnem pregledu za preverjanje skladnosti z zahtevami glede zdravstvenega varstva in dobrobiti živali ali zahtevami glede zdravstvenega varstva rastlin sprejme osebje z ustreznimi kvalifikacijami na veterinarskem oziroma fitosanitarnem področju, ki ga za ta namen določijo pristojni organi.

Odločitve o pošiljkah živali in proizvodov živalskega izvora sprejema uradni veterinar ali pa se sprejemajo pod njegovim nadzorom , ki mu lahko pomaga ustrezno usposobljeno dodatno osebje, vendar pa je veterinar odgovoren za izvedeni nadzor. [Sprememba 166]

2a.  Odločitve o pošiljkah živali in proizvodov živalskega izvora se zabeležijo v enotnem zdravstvenem vstopnem dokumentu. [Sprememba 167]

Člen 54

Uporaba enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta pri izvajalcu dejavnosti in pristojnih organih

1.  Za vsako pošiljko, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 45(1), izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren zanjo, izpolni enotni zdravstveni vstopni dokument, v katerem zagotovi potrebne informacije za hitro in popolno identifikacijo pošiljke in namembnega kraja.

2.  Enotni zdravstveni vstopni dokument uporabljajo:

(a)  izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1), da predložijo predhodno napoved prispetja navedenih pošiljk pristojnim organom mejne kontrolne točke;

(b)  pristojni organi mejne kontrolne točke, da:

(i)  evidentirajo rezultate izvedenega uradnega nadzora in vse odločitve, sprejete na podlagi tega, vključno z odločitvijo o zavrnitvi pošiljke;

(ii)  prek sistema TRACES ali z elektronsko izmenjavo s tem sistemom sporočajo informacije iz točke (i). [Sprememba 168]

2a.  Izvajalci dejavnosti in pristojni organi iz odstavka 2 lahko za vnašanje podatkov v sistem TRACES uporabljajo tudi nacionalni informacijski sistem. [Sprememba 169]

3.  Izvajalci dejavnosti predložijo predhodno napoved v skladu s točko (a) odstavka (2), tako da pred fizičnim prispetjem pošiljke v Unijo izpolnijo ustrezni del enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta in ga prek sistema TRACES predložijo pristojnim organom mejne kontrolne točke.

4.  Pristojni organi mejne kontrolne točke dopolnijo enotni zdravstveni vstopni dokument v enotnem zdravstvenem vstopnem dokumentu zabeležijo odločitev o pošiljki, takoj ko: je opravljen ves uradni nadzor, ki se zahteva v členu 47(1).

(a)  se v celoti izvede uradni nadzor, ki se zahteva v skladu s členom 47(1);

(b)  so na voljo rezultati fizičnih pregledov, kadar se zahtevajo taki pregledi;

(c)  se sprejme odločitev o pošiljki v skladu s členom 53 in vpiše v enotni zdravstveni vstopni dokument. [Sprememba 170]

Člen 55

Uporaba enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta pri carinskih organih

1.  Za predložitev pošiljke, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 45(1), v nadzor ali kontrolo carinskim organom, vključno z vstopom ali obravnavo v prostih conah ali carinskih skladiščih, se zahteva, da izvajalec dejavnosti carinskim organom predloži enotni zdravstveni vstopni dokument ali njegov elektronski nadomestek, ki so ga pristojni organi mejne kontrolne točke v sistemu TRACES pravilno dopolnili.

2.  Carinski organi:

(a)  ne dovolijo vnosa pošiljke v drugačen carinski postopek, kot ga navedejo pristojni organi mejne kontrolne točke;

(b)  dovolijo sprostitev pošiljke v prosti promet samo ob predložitvi pravilno dopolnjenega enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, ki potrjuje, da je pošiljka skladna s pravili iz člena 1(2).

3.  Kadar se carinska deklaracija za pošiljko, ki vsebuje kategorije živali ali blaga iz člena 45(1), vloži brez predložitve enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, carinski organi zadržijo pošiljko in takoj obvestijo pristojne organe mejne kontrolne točke. Pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 64(5).

Člen 56

Oblika, roki in posebna pravila za uporabo enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta

1.  Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)  obliki enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta ter navodila za njegovo predložitev in uporabo;

(b)  minimalnih rokih za predhodno napoved pošiljk, ki jo predložijo izvajalci dejavnosti v skladu s točko (a) člena 54(2), da se pristojnim organom mejne kontrolne točke omogoči pravočasno in učinkovito izvajanje uradnega nadzora.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

2.  Komisiji Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih v zvezi s pravili, ki določajo, v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji mora pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1), do namembnega kraja spremljati enotni zdravstveni vstopni dokument. Kopija enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta vedno do namembnega kraja spremlja pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1). [Sprememba 171]

Člen 57

Določitev mejnih kontrolnih točk

1.  Države članice določijo mejne kontrolne točke za izvajanje uradnega nadzora nad eno ali več kategorijami živali in blaga iz člena 45(1).

2.  Države članice vsaj tri mesece pred določitvijo mejne kontrolne točke o tem obvestijo Komisijo. To obvestilo vključuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da preveri, ali predlagana mejna kontrolna točka izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 62.

3.  Komisija v treh mesecih od prejetja obvestila iz odstavka 2 obvesti državo članico:

(a)  ali je določitev predlagane mejne kontrolne točke odvisna od uspešnega rezultata nadzora, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 115 za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami iz člena 62;

(b)  o datumu takega nadzora.

4.  Država članica zadrži določitev mejne kontrolne točke, dokler je Komisija ne obvesti o uspešnem rezultatu nadzora.

Člen 58

Seznami mejnih kontrolnih točk

1.  Vsaka država članica na spletu objavi in posodablja sezname mejnih kontrolnih točk na svojem ozemlju, ki vsebujejo naslednje informacije o vsaki mejni kontrolni točki:

(a)  kontaktne podatke in delovni čas;

(b)  natančen naslov in ali je to pristaniška, letališka, železniška ali cestna vstopna točka;

(c)  kategorije živali in blaga iz člena 45(1), vključene v obseg določitve mejne kontrolne točke;

(d)  opremo in prostore, ki so na voljo za izvajanje uradnega nadzora nad vsako kategorijo živali in blaga, za katero je mejna kontrolna točka določena;

(e)  količino obravnavanih živali in blaga na koledarsko leto za vsako kategorijo živali in blaga iz člena 45(1), za katero je mejna kontrolna točka določena.

2.  Komisija z izvedbenimi akti določi obliko, kategorije, kratice za določitve in druge informacije, ki jih države članice uporabljajo na seznamih mejnih kontrolnih točk.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 59

Preklic odobritev in ponovna določitev obstoječih subjektov mejnega nadzora

1.  Odobritve mejnih kontrolnih točk v skladu s členom 6 Direktive 97/78/ES in členom 6 Direktive 91/496/EGS ter določitve vstopnih točk v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 669/2009 in členom 13(c)(4) Direktive 2000/29/ES se prekličejo.

2.  Države članice lahko mejne kontrolne točke, določene vstopne točke in vstopne točke iz odstavka 1 znova določijo kot mejne kontrolne točke v skladu s členom 57(1), če so izpolnjene minimalne zahteve iz člena 62.

3.  Člen 57(2) in (3) se za ponovno določitev iz odstavka 2 ne uporablja.

Člen 60

Preklic določitve mejnih kontrolnih točk

1.  Če mejne kontrolne točke ne izpolnjujejo več zahtev iz člena 62, države članice:

(a)  prekličejo določitev iz člena 57(1) v zvezi z vsemi ali nekaterimi kategorijami živali in blaga, za katere so bile mejne kontrolne točke določene;

(b)  umaknejo te mejne kontrolne točke s seznamov iz člena 58(1) v zvezi s tistimi kategorijami živali in blaga, za katere se prekliče določitev.

2.  Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o preklicu določitve mejne kontrolne točke, kakor je določen v odstavku 1, in razlogih za tak preklic.

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o primerih, v katerih se lahko mejne kontrolne točke, katerih določitev je bila v skladu s točko (a) odstavka 1 samo delno preklicana, ponovno določijo z odstopanjem od člena 57, in postopkih za tako ponovno določitev.

Člen 61

Začasni preklic določitve mejnih kontrolnih točk

1.  Država članica takoj začasno prekliče določitev mejne kontrolne točke in odredi ustavitev njenih dejavnosti v zvezi z vsemi ali nekaterimi kategorijami živali in blaga, za katere je bila mejna kontrolna točka določena, kadar bi take dejavnosti lahko povzročile tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev ali za okolje. [Sprememba 172]

2.  Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vsakem začasnem preklicu določitve mejne kontrolne točke in razlogih zanj.

3.  Države članice označijo začasni preklic določitve mejne kontrolne točke na seznamih iz člena 58(1).

4.  Države članice odpravijo začasni preklic iz odstavka 1, takoj ko:

(a)  se pristojni organi prepričajo, da tveganja iz odstavka 1 ni več;

(b)  sporočijo Komisiji in drugim državam članicam informacije, na podlagi katerih se začasni preklic odpravi.

5.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi postopke za izmenjavo informacij in sporočil iz odstavka 2 in točke (b) odstavka 4.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 62

Minimalne zahteve za mejne kontrolne točke

1.  Mejne kontrolne točke so v neposredni bližini vstopnih točk v Unijo in na ustrezno opremljenem kraju, da ga carinski organi lahko določijo ki je ustrezno opremljen v skladu s členom 38(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92. [Sprememba 173]

2.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o primerih, v katerih je lahko mejna kontrolna točka nekoliko oddaljena od vstopne točke v Unijo zaradi posebnih geografskih omejitev, in pogojih, v skladu s katerimi je to mogoče.

3.  Mejne kontrolne točke imajo:

(a)  dovolj ustrezno usposobljenega osebja;

(b)  primerne prostore glede na lastnosti in količino obravnavanih kategorij živali in blaga;

(c)  opremo in prostore, ki omogočajo izvajanje uradnega nadzora nad vsako kategorijo živali in blaga, za katero je mejna kontrolna točka določena;

(d)  vzpostavljene ureditve, ki po potrebi zagotavljajo dostop do druge opreme, prostorov in storitev, potrebnih za ukrepanje v skladu s členi 63, 64 in 65 v primeru suma, neskladnih pošiljk ali pošiljk, ki pomenijo tveganje;

(e)  načrt izrednih ukrepov, s katerim se zagotovita nemoteno izvajanje uradnega nadzora in učinkovito ukrepanje v skladu s členi 63, 64 in 65 v primeru nepredvidljivih in nepričakovanih okoliščin ali dogodkov;

(f)  tehnologijo in opremo, ki sta potrebni za učinkovito delovanje sistema TRACES, in če je to ustrezno, drugih računalniško podprtih informacijskih sistemov, potrebnih za obdelavo in izmenjavo podatkov in informacij;

(g)  dostop do storitev uradnih laboratorijev, ki lahko zagotovijo analitske, preskusne in diagnostične rezultate v ustreznih rokih in so opremljeni s primernimi informacijskimi orodji, da lahko po potrebi vnesejo rezultate opravljenih analiz, preskusov ali diagnosticiranja v sistem TRACES;

(h)  ustrezne ureditve za primerno obravnavo različnih kategorij živali in blaga ter preprečevanje tveganj, ki bi jih lahko povzročila navzkrižna kontaminacija;

(i)  ureditve za skladnost z ustreznimi standardi biološke zaščite, da se prepreči širjenje bolezni v Unijo.

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti podrobno opredeli zahteve iz odstavka 3, da bi se upoštevale posebne značilnosti in logistične potrebe, povezane z izvajanjem uradnega nadzora in uporabo ukrepov, sprejetih v skladu s členom 64(3) in (5) ter členom 65 v zvezi z različnimi kategorijami živali in blaga iz člena 45(1).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Oddelek III

Ukrepanje ob sumu na neskladnost in ob neskladnosti živali in blaga iz tretjih držav

Člen 63

Sum na neskladnost in okrepitev uradnega nadzora

1.  Ob sumu na neskladnost pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1), s pravili iz člena 1(2) pristojni organi izvedejo uradni nadzor ali prenesejo odgovornost na druge pristojne organe, da ta sum potrdijo ali ovržejo. [Sprememba 174]

2.  Nad pošiljkami živali in blaga, ki jih izvajalci dejavnosti ne prijavijo kot pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 45(1), pristojni organi izvedejo uradni nadzor, kadar utemeljeno menijo, da pošiljka vsebuje take kategorije živali ali blaga.

3.  Pristojni organi pošiljke iz odstavkov 1 in 2 uradno pridržijo, dokler nimajo na voljo rezultatov uradnega nadzora iz navedenih odstavkov.

Po potrebi se navedene pošiljke izolirajo ali pošljejo v karanteno, živali pa se nastanijo, hranijo, oskrbujejo z vodo in zdravijo, dokler niso na voljo rezultati uradnega nadzora.

4.  Kadar pristojni organi izvajalca dejavnosti utemeljeno sumijo goljufivega ravnanja ali na podlagi uradnega nadzora domnevajo, da gre za resno ali ponavljajočo se kršitev pravil iz člena 1(2), po potrebi poleg izvedbe ukrepov iz člena 64(3) okrepijo uradni nadzor nad pošiljkami z istim poreklom oziroma namembnostjo. [Sprememba 175]

5.  Pristojni organi Komisiji in državam članicam prek sistema TRACES sporočijo svojo odločitev o izvajanju okrepljenega uradnega nadzora iz odstavka 4 in navedejo domnevno goljufivo ravnanje ali ponavljajočo se kršitev.

6.  Komisija z izvedbenimi akti določi postopke, v skladu s katerimi pristojni organi usklajeno izvajajo okrepljen uradni nadzor iz odstavkov 4 in 5.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 64

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti v zvezi z neskladnimi pošiljkami, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav

1.  Kadar pristojni organ na podlagi uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45 potrdi, da pošiljke živali in blaga ne izpolnjujejo zahtev iz člena 1(2), izda mnenje ali odločitev: „neskladna pošiljka“ ali „negativni rezultati nadzora“, ki se navede v enotnem zdravstvenem vstopnem dokumentu. Poleg tega pristojni organi uradno pridržijo vsako tako pošiljko živali ali blaga, ki vstopa v Unijo iz tretjih držav in ni skladna s pravili iz člena 1(2), ter uradno pridržijo in zavrnejo njen vstop v Unijo. [Sprememba 176]

Po potrebi se vsaka taka pošiljka ali del pošiljke izolira ali pošlje v karanteno, živali iz te pošiljke pa se nastanijo in zdravijo v ustreznih razmerah, dokler se ne sprejme nadaljnja odločitev. Upoštevajo se tudi posebne potrebe za drugo blago. [Sprememba 177]

2.  Komisija z izvedbenimi akti določi podrobnosti glede osamitve in karantene iz drugega pododstavka odstavka 1.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

3.  Če je to mogoče, Pristojni organi zaslišijo izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko,. Pristojni organ lahko od tega pravila odstopa, če je treba takoj sprejeti odločitev zaradi neposredne nevarnosti ali če je ta odločitev v javnem interesu. Nato pa takoj odredijo, naj ta izvajalec dejavnosti: [Sprememba 178]

(a)  uniči pošiljko ali del pošiljke, v primeru živih živali humano, po potrebi v skladu s pravili iz člena 1(2); ali [Sprememba 179]

(b)  znova odpremi pošiljko ali del pošiljke iz Unije v skladu s členom 70(1) in (2) ali [Sprememba 180]

(c)  da pošiljko ali del pošiljke v posebno obdelavo v skladu s členom 69(1) in (2) ali sprejme kateri koli drug ukrep, potreben za zagotovitev skladnosti s pravili iz člena 1(2), ter po potrebi določi pošiljko za namene, za katere prvotno ni bila predvidena. [Sprememba 181]

4.  Pristojni organi o vsaki odločitvi o zavrnitvi vstopa pošiljke iz odstavka 1 ter vsaki odredbi, izdani v skladu z odstavkoma 3 in 5 ter členom 65, takoj obvestijo:

(a)  Komisijo;

(b)  pristojne organe drugih držav članic;

(c)  carinske organe;

(d)  pristojne organe tretje države porekla;

(e)  izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko.

Navedeno obvestilo se pošlje prek računalniškega sistema za upravljanje informacij iz člena 130(1).

5.  Če se pošiljka, ki vsebuje kategorije živali ali blaga iz člena 45(1), ne predloži v uradni nadzor iz navedenega člena ali se ne predloži v skladu z zahtevami iz člena 48(1) in (3) ter člena 54(1), (2) in (3) ali pravili, sprejetimi skladno s členom 46, členom 47(6), členom 49, členom 51(1) ter členom 56, pristojni organi odredijo, naj se zadrži ali odpokliče in takoj uradno pridrži.

Za take pošiljke se uporabljajo odstavki 1, 3 in 4 tega člena.

Člen 65

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti v zvezi z živalmi ali blagom, ki vstopajo v Unijo s poskusi, da bi neskladne pošiljke iz tretjih držav in, ki pomenijo tveganje, prišle v Unijo [Sprememba 182]

Kadar uradni nadzor pokaže, da pošiljka živali ali blaga pomeni tveganje za zdravje ljudi, ali živali ali rastlin ali , dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev zaali okolje, se taka pošiljka izolira ali pošlje v karanteno, živali iz nje pa se nastanijo in zdravijo v ustreznih razmerah do sprejetja nadaljnje odločitve. [Sprememba 183]

Pristojni organi zadevno pošiljko uradno pridržijo in takoj:

(a)  odredijo, naj izvajalec dejavnosti uniči pošiljko, v primeru živih živali na human način, po potrebi v skladu s pravili iz člena 1(2), ter sprejme vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali varstvo okolja; ali [Sprememba 184]

(b)  dajo pošiljko v posebno obdelavo v skladu s členom 69(1) in (2).

Člen 66

Nadaljnje ukrepanje po odločitvah, sprejetih v zvezi z neskladnimi pošiljkami, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav

1.  Pristojni organi:

(a)  razveljavijo uradna spričevala in druge dokumente, ki spremljajo pošiljke, v zvezi s katerimi se izvajajo ukrepi v skladu s členom 64(3) in (5) ter členom 65;

(b)  sodelujejo v skladu z naslovom IV, da sprejmejo morebitne dodatne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da v Unijo ni mogoče znova vnesti pošiljk, katerih vstop je bil zavrnjen v skladu s členom 64(1).

2.  Pristojni organi v državi članici, v kateri je bil izveden uradni nadzor, nadzorujejo uporabo ukrepov, odrejenih v skladu s členom 64(3) in (5) ter členom 65, za zagotovitev, da pošiljka ne škoduje zdravju ljudi, ali živali ali rastlin, dobrobiti živali ali okolju, medtem ko se ti ukrepi uporabljajo ali dokler se ne začnejo uporabljati. [Sprememba 185]

Po potrebi se taka uporaba ukrepov opravi pod nadzorom pristojnih organov druge države članice.

Člen 67

Neizvedba ukrepov, ki jih pristojni organi odredijo izvajalcu dejavnosti

1.  Izvajalec dejavnosti takoj izvede vse ukrepe, ki jih pristojni organi odredijo v skladu s členom 64(3) in (5) ter členom 65, v primeru proizvodov pa najpozneje pa v 60 dneh od dne, ko pristojni organi obvestijo izvajalca dejavnosti o svoji odločitvi v skladu s členom 64(4). [Sprememba 186]

2.  Če izvajalec dejavnosti ne ukrepa, pristojni organi po izteku 60-dnevnega roka odredijo:

(a)  uničenje pošiljke ali kateri koli drug ustrezen ukrep;

(b)  v primerih iz člena 65 uničenje pošiljke v ustreznih prostorih čim bližje mejni kontrolni točki ter sprejetje vseh ukrepov, ki so potrebni, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali varstvo okolja.

3.  Pristojni organi lahko obdobje iz odstavkov 1 in 2 tega člena podaljšajo za toliko časa, kolikor traja pridobitev rezultatov drugega strokovnega mnenja iz člena 34, če to ne škoduje zdravju ljudi, živali ali rastlin ali dobrobiti živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev okolju.

Člen 68

Skladnost uporabe členov 64 in 65

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila, s katerimi se na vseh mejnih kontrolnih točkah iz člena 57(1) in kontrolnih točkah iz točke (a) člena 51(1) zagotovi skladnost odločitev, ukrepov in odredb, ki jih pristojni organi sprejmejo v skladu s členoma 64 in 65, v obliki navodil, ki jih morajo pristojni organi upoštevati pri odzivanju na splošne ali ponavljajoče se primere neskladnosti ali tveganja.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 69

Posebna obdelava pošiljk

1.  Posebna obdelava pošiljk iz točke (c) člena 64(3) in točke (b) člena 65 lahko po potrebi vključuje:

(a)  obdelavo ali predelavo, po potrebi vključno z dekontaminacijo, pri čemer je razredčitev izključena, da je pošiljka skladna z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami tretje države ponovne odpreme;

(b)  vse druge načine obdelave, primerne za varno prehrano živali ali ljudi ali za druge namene kot za prehrano živali ali ljudi.

2.  Posebna obdelava iz odstavka 1:

(a)  se opravi učinkovito in zagotavlja, da se odpravijo vsa tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje;

(b)  se dokumentira in izvaja pod nadzorom pristojnih organov;

(c)  izpolnjuje zahteve, določene v pravilih iz člena 1(2).

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o zahtevah in pogojih, v skladu s katerimi se izvaja posebna obdelava iz odstavka 1.

Če ni pravil, sprejetih z delegiranimi akti, se taka posebna obdelava izvaja v skladu z nacionalnimi pravili.

Člen 70

Ponovna odprema pošiljk

1.  Pristojni organi omogočijo ponovno odpremo pošiljk, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  namembni kraj je dogovorjen z izvajalcem dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko;

(b)  izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko, je najprej obvestil pristojne organe tretje države porekla ali namembne tretje države, če sta različni, o razlogih in okoliščinah zavrnitve vstopa zadevne pošiljke živali ali blaga v Unijo;

(c)  pristojni organi namembne tretje države, kadar ta ni tretja država porekla, so obvestili pristojne organe države članice, da so pripravljeni sprejeti pošiljko;

(d)  če so v pošiljkah živali, je ponovna odprema skladna z zahtevami glede dobrobiti živali.

2.  Pogoja iz točk (b) in (c) odstavka 1 se ne uporabljata za pošiljke, ki vsebujejo kategorije blaga iz točke (c) člena 45(1).

3.  Komisija z izvedbenimi akti opredeli postopke za izmenjavo informacij in obvestila iz odstavka 1.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

3a.  Države članice, ki prejemajo uvožene pošiljke, odobrene na podlagi predizvoznega nadzora, redno preverjajo, ali so uvožene pošiljke dejansko skladne z zahtevami Unije. [Sprememba 187]

Člen 71

Odobritev predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti odobri posebni predizvozni nadzor pošiljk živali in blaga, ki ga izvaja tretja država pred izvozom v Unijo, za preverjanje, da izvožene pošiljke izpolnjujejo zahteve pravil iz člena 1(2). Odobritev se uporablja samo za pošiljke s poreklom iz zadevne tretje države in lahko zadeva eno ali več kategorij živali ali blaga.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

2.  V odobritvi iz odstavka 1 so opredeljeni:

(a)  največja pogostnost uradnega nadzora, ki ga morajo pristojni organi držav članic izvajati ob vstopu pošiljk v Unijo, kadar ni utemeljenega suma na neskladnost s pravili iz člena 1(2) ali goljufivega ravnanja;

(b)  uradna spričevala, ki morajo spremljati pošiljke ob vstopu v Unijo;

(c)  vzorec takih spričeval;

(d)  pristojni organi tretje države, ki so odgovorni za izvajanje predizvoznega nadzora;

(e)  po potrebi vsi pooblaščeni organi, na katere lahko navedeni pristojni organi prenesejo nekatere naloge. Tak prenos se lahko odobri le, če izpolnjuje merila iz členov od 25 do 32 ali enakovredne pogoje.

3.  Odobritev iz odstavka 1 se lahko tretji državi podeli le, če razpoložljivi dokazi, in kadar je to ustrezno, nadzor Komisije, opravljen v skladu s členom 119, pokažejo, da sistem uradnega nadzora v navedeni tretji državi lahko zagotavlja, da:

(a)  pošiljke živali ali blaga, ki se izvozijo v Unijo, izpolnjujejo zahteve pravil iz člena 1(2) ali enakovredne zahteve;

(b)  je nadzor, ki se izvede v tretji državi pred odpremo v Unijo, dovolj učinkovit, da nadomesti ali zmanjša pogostnost pregledov dokumentov in identitete ter fizičnih pregledov, določenih v pravilih iz člena 1(2).

4.  Pristojni organi ali pooblaščeni organi, opredeljeni v odobritvi:

(a)  so odgovorni za stike z Unijo;

(b)  zagotovijo, da uradna spričevala iz točke (b) odstavka 2 spremljajo vsako nadzorovano pošiljko.

5.  Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila in merila za odobritev predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države v skladu z odstavkom 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 72

Neskladnost z odobritvijo in preklic odobritve predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države

1.  Kadar se pri uradnem nadzoru pošiljk s kategorijami živali in blaga, v zvezi s katerimi je odobren posebni predizvozni nadzor v skladu s členom 71(1), ugotovijo resne in ponavljajoče se neskladnosti s pravili iz člena 1(2), države članice takoj:

(a)  obvestijo Komisijo in druge države članice ter zadevne izvajalce dejavnosti prek sistema TRACES, vključno z ukrepi, ki se bodo izvajali, poleg tega pa zaprosijo za upravno pomoč v skladu s postopki iz naslova IV; [Sprememba 188]

(b)  uvedejo uradni nadzor nad povečanim številom pošiljk iz zadevne tretje države, in kadar je to potrebno za pravilen analitski pregled stanja, zadržijo ustrezno število vzorcev v primernih razmerah za skladiščenje.

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti prekliče odobritev iz člena 71(1), kadar se po uradnem nadzoru iz odstavka 1 izkaže, da zahteve člena 71(3) in (4) niso več izpolnjene.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 73

Sodelovanje organov v zvezi s pošiljkami, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav

1.  Pristojni organi, carinski organi in drugi organi držav članic tesno sodelujejo za zagotovitev, da se uradni nadzor nad pošiljkami živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, izvaja v skladu z zahtevami te uredbe.

Za ta namen pristojni organi, carinski organi in drugi organi:

(a)  zagotovijo vzajemni dostop do informacij, ki so pomembne za organizacijo in opravljanje njihovih dejavnosti v zvezi z živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo;

(b)  zagotovijo pravočasno izmenjavo takih informacij, tudi elektronsko.

1a.  Carinski organi sprostijo samo pošiljke živali in blaga iz člena 45, za katere pristojni organ na mejni kontrolni točki opravi uradni nadzor iz člena 47 in izda odločbo, ki je navedena v enotnem zdravstvenem vstopnem dokumentu.[Sprememba 189]

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme enotna pravila o ureditvi sodelovanja, ki jo morajo vzpostaviti pristojni organi, carinski organi in drugi organi iz odstavka 1, da zagotovijo:

(a)  pristojnim organom dostop do informacij, ki jih potrebujejo za hitro in popolno identifikacijo pošiljk živali in blaga, ki vstopajo v Unijo in nad katerimi se v skladu s členom 45(1) izvaja uradni nadzor na mejni kontrolni točki;

(b)  vzajemno posodabljanje informacij, ki jih pristojni organi, carinski organi in drugi organi zbirajo o pošiljkah živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, z izmenjavo informacij ali usklajevanjem zadevnih naborov podatkov;

(c)  hitro sporočanje odločitev, ki jih taki organi sprejmejo na podlagi informacij iz točk (a) in (b).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 74

Sodelovanje organov v zvezi s pošiljkami, za katere ne velja posebni nadzor na mejah

1.  Za pošiljke živali in blaga, ki niso pošiljke, za katere velja nadzor ob vstopu v Unijo v skladu s členom 45(1), in za katere je bila vložena carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet v skladu s členom 4(17) in členi od 59 do 83 Uredbe (EGS) št. 2913/92, se uporabljajo odstavki 2, 3 in 4.

2.  Carinski organi zadržijo sprostitev v prosti promet, če utemeljeno menijo, da bi lahko pošiljka pomenila tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, in o takem zadržanju takoj obvestijo pristojne organe.

3.  Pošiljka, katere sprostitev v prosti promet je zadržana v skladu z odstavkom 2, se v prosti promet sprosti, če pristojni organi v treh delovnih dneh od zadržanja sprostitve ne zaprosijo carinskih organov, naj zadržanje podaljšajo, ali jih obvestijo, da ni tveganja.

4.  Kadar pristojni organi menijo, da obstaja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje:

(a)  dajo carinskim organom navodila, naj ne sprostijo pošiljke v prosti promet in naj na trgovinskem računu, ki spremlja pošiljko, in vseh drugih ustreznih spremnih dokumentih navedejo naslednjo izjavo:"

„Proizvod predstavlja tveganje – sprostitev v prosti promet ni dovoljena – Uredba (EU) št. .../...(64)“;

(b)  brez soglasja pristojnih organov ni dovoljen noben drug carinski postopek;

(c)  se uporabljajo člen 64(1), (3), (4) in (5), členi 65, 66 in 67, člen 69(1) in (2) ter člen 70(1) in (2).

5.  Kadar carinski organi utemeljeno menijo, da bi lahko pošiljke živali in blaga, ki niso pošiljke, za katere velja nadzor ob vstopu v Unijo v skladu s členom 45(1), in za katere ni bila vložena carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet, pomenile tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, pošljejo vse ustrezne informacije carinskim organom v končnih namembnih državah članicah.

Člen 75

Pravila za posebni uradni nadzor in ukrepanje po izvajanju takega nadzora

1.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pravili za izvajanje posebnega uradnega nadzora in sprejetje ukrepov v primerih neskladnosti zaradi upoštevanja posebnosti naslednjih kategorij živali in blaga ali načinov njihovega prevoza ali sredstev, s katerimi se prevažajo:

(a)  pošiljk svežih ribiških proizvodov, ki jih neposredno iztovori ribiško plovilo pod zastavo tretje države v pristaniščih, ki jih države članice določijo v skladu s členom 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008(65);

(b)  pošiljk neodrte dlakaste divjadi;

(c)  pošiljk kategorij blaga iz točke (b) člena 45(1), ki se skladiščijo v posebej odobrenih prostih ali carinskih skladiščih ali ne in se dostavijo na plovila, ki zapuščajo Unijo, ter so namenjene oskrbi ladje ali oskrbi posadke in potnikov;

(d)  lesene embalaže; [Sprememba 190]

(e)  krme in živil, ki se prevažajo z živalmi za njihovo prehrano;

(f)  živali in blaga, ki se naročijo s prodajo na daljavo in dostavijo iz tretje države na naslov v Uniji, ter potrebnih zahtev glede priglasitve, da se omogoči ustrezno izvajanje uradnega nadzora;

(g)  rastlinskih proizvodov, ki bi lahko zaradi svojega nadaljnjega namembnega kraja povzročili tveganje širjenja kužnih ali nalezljivih bolezni živali;

(h)  pošiljk s kategorijami živali in blaga iz točk (a), (b) in (c) člena 45(1), ki izvirajo iz Unije in se vanjo vrnejo, ker je tretja država zavrnila njihov vstop;

(i)  blaga v razsutem stanju, ki vstopa v Unijo iz tretje države, ne glede na to, ali v celoti izvira iz te tretje države;

(j)  pošiljk blaga iz člena 45(1), ki prihajajo z ozemlja Hrvaške in so v tranzitu prek ozemlja Bosne in Hercegovine pri Neumu („neumski koridor“) pred ponovnim vstopom na ozemlje Hrvaške na vstopnih točkah Klek ali Zaton Doli;

(k)  živali in blaga, izvzetih iz določb člena 45 v skladu s členom 46.

2.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pogoji za spremljanje prevoza in prispetja pošiljk nekaterih živali in blaga od vstopne mejne kontrolne točke do obrata v namembnem kraju v Uniji ali izstopne mejne kontrolne točke.

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)  vzorcev uradnih spričeval in pravil za izdajo takih spričeval;

(b)  obliki dokumentov, ki morajo spremljati kategorije živali ali blaga iz odstavka 1.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Poglavje VI

Financiranje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti

Člen 76

Splošna pravila

1.  Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezna finančna sredstva za osebje in druga sredstva, ki jih pristojni organi potrebujejo za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti. V ta namen pobirajo pristojbine ali prispevke za stroške ali zagotovijo sredstva iz splošnih davčnih prihodkov.

2.  Poleg pristojbin, ki se pobirajo v skladu s členom 77, lahko države članice pobirajo tudi pristojbine za kritje stroškov, ki nastanejo zaradi uradnega nadzora, ki ni uradni nadzor iz člena 77(1) in (2).

3.  To poglavje se uporablja tudi v primeru prenosa posameznih nalog uradnega nadzora v skladu s členom 25.

4.  Države članice se posvetujejo z zadevnimi izvajalci dejavnosti o metodah za izračun pristojbin iz člena 77ali prispevkov za stroške. [Sprememba 191]

Člen 77

Obvezne pristojbine ali prispevki za stroške

1.  Za zagotovitev, da imajo pristojni organi na voljo ustrezna sredstva za izvajanje uradnega nadzora, pristojni organi lahko pobirajo pristojbine ali prispevke za pokritje stroškov, bodisi delno ali v celoti, ki jih imajo v zvezi z:

(a)  izvajanjem uradnega nadzora, s katerim preverjajo, da pravila iz člena 1(2) izpolnjujejo naslednji izvajalci dejavnosti:

(i)  nosilci živilske dejavnosti, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (ES) št. 178/2002 in ki so registrirani, ali odobreni, ali registrirani in odobreni v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 852/2004;

(ii)  nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, kakor so opredeljeni v členu 3(6) Uredbe (ES) št. 178/2002 in ki so registrirani ali odobreni v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(66);

(iii)  izvajalci poslovne dejavnosti, kakor so opredeljeni v točki 7 člena 2 Uredbe (EU) št..../...(67) ;

(iv)  izvajalci poslovne dejavnosti, kakor so opredeljeni v točki 6 člena 3 Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [številko Uredbe o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu];

(b)  izvajanjem uradnega nadzora za izdajo uradnih spričeval ali nadzorovanje izdaje uradnih potrdil skladnosti;

(c)  izvajanjem uradnega nadzora za preverjanje, da so izpolnjeni pogoji:

(i)  za pridobitev in ohranitev odobritve iz člena 6 Uredbe (ES) št. 852/2004 ali členov 9 in 10 Uredbe (ES) št. 183/2005;

(ii)  za pridobitev in ohranitev dovoljenja iz členov 84, 92 in 93 Uredbe (EU) št..../... (68);

(iii)  za pridobitev in ohranitev dovoljenja iz člena 25 Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [številko Uredbe o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu];

(d)  uradnim nadzorom, ki ga pristojni organi izvajajo na mejnih kontrolnih točkah ali kontrolnih točkah iz točke (a) člena 51(1).

2.  Za namene odstavka 1 uradni nadzor iz točke (a) navedenega odstavka vključuje uradni nadzor, s katerim se preverja skladnost z ukrepi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 137 te uredbe, členom 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, členom 27(1), členom 29(1), členom 40(2), členom 41(2), členom 47(1), členom 49(2) in členom 50(2) Uredbe (EU) št..../...(69) , členoma 41 in 144 Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [številko Uredbe o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu] ter delom VI Uredbe (EU) št..../...(70) + , razen če se v skladu s sklepom o določitvi ukrepov zahteva drugače.

3.  Za namene odstavka 1:

(a)  uradni nadzor iz točke (a) navedenega odstavka ne vključuje uradnega nadzora, ki se izvaja za preverjanje skladnosti z začasnimi omejitvami, zahtevami ali drugimi ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih pristojni organi sprejmejo v skladu s členom 55(1), členi 56, 61, 62, 64 in 65, členom 68(1) ter členom 69, in pravili, sprejetimi v skladu s členom 55(2), členoma 63 in 67 ter členom 68(2) Uredbe (EU) št. .../...(71) in členom 16 Uredbe (EU) št..../...(72) + ;

(aa)  uradni nadzor iz točke (a) navedenega odstavka ne vključuje nadzora, ki se izvaja na ravni primarne pridelave iz člena 3(17) Uredbe (ES) št. 178/2002, vključno s predelavo na kmetijah. Sem sodi tudi nadzor za preverjanje skladnosti s predpisanimi zahtevami ravnanja na področju javnega zdravja, zdravja živali, in rastlin ter dobrega počutja živali v skladu s členom 93 Uredbe (EU) št. 1306/2013; [Spremembe 192, 314, 316 in 343]

(b)  uradni nadzor iz točk (a) in (b) navedenega odstavka ne vključuje uradnega nadzora, ki se izvaja za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2)(j) in (k).

Člen 78

Stroški

1.  Pristojni organi pobirajo pristojbine smejo pri izračunavanju pristojbin ali prispevkov k stroškom v skladu s členom 77, da si povrnejo naslednje stroške upoštevati naslednja merila:

(a)  plače osebja, vključno s podpornim osebjem, ki sodeluje pri izvajanju v kolikor ustrezajo dejanskim stroškom uradnega nadzora v skladu s točko (b) člena 79(1), razen stroškov , stroške njihovega socialnega in pokojninskega zavarovanja ter zavarovanja;

(b)  stroške objektov, naprav in opreme, vključno s stroški vzdrževanja in zavarovanja;

(c)  stroške potrošnega materiala, storitev in orodij;

(d)  stroške usposabljanja osebja iz točke (a), razen usposabljanja, potrebnega za pridobitev ustreznih kvalifikacij za zaposlitev pri pristojnih organih;

(e)  potne stroške osebja za izvajanje uradnega nadzora iz točke (a) in s tem povezane dnevnice, izračunane v skladu s členom 79(2);

(f)  stroške vzorčenja ter laboratorijske analize, preskušanja in diagnosticiranja.

2.  Če pristojni organi, ki pobirajo obvezne pristojbine ali prispevke za stroške v skladu s členom 77, opravljajo tudi druge dejavnosti, se pri izračunu obveznih pristojbin ali prispevkov za stroške upošteva samo tisti del stroškovnih elementov iz odstavka 1 tega člena, ki izhaja iz uradnega nadzora iz člena 77(1). [Sprememba 193]

Člen 79

Izračun obveznih pristojbin ali prispevkov za stroške

1.  Pristojbine ali prispevki za stroške, ki se pobirajo v skladu s členom 77, se:

(a)  določijo pavšalno na podlagi celotnih stroškov uradnega nadzora, ki jih imajo pristojni organi v nekem obdobju, in uporabljajo za vse izvajalce dejavnosti ne glede na to, ali se v referenčnem obdobju izvede uradni nadzor nad vsakim izvajalcem dejavnosti, ki se mu zaračuna pristojbina; pri določitvi ravni pristojbin, ki se bodo zaračunale za vsak sektor, dejavnost in kategorijo izvajalcev dejavnosti, pristojni organi upoštevajo učinek, ki ga imajo vrsta in obseg zadevne dejavnosti ter ustrezni dejavniki tveganja na razporeditev celotnih stroškov tega uradnega nadzora; ali

(b)  izračunajo na podlagi dejanskih stroškov vsakega posameznega uradnega nadzora in uporabljajo za izvajalce dejavnosti, nad katerimi se izvede tak uradni nadzor; taka pristojbina ne presega dejanskih stroškov izvedenega uradnega nadzora in se lahko delno ali v celoti izračuna glede na čas, ki ga osebje pristojnih organov porabi za izvajanje uradnega nadzora.

2.  Potni stroški iz točke (e) člena 78(1) se pri izračunu pristojbin ali prispevkov za stroške iz člena 77(1) upoštevajo tako, da ni razlikovanja med izvajalci dejavnosti na podlagi razdalje od njihovih prostorov do kraja, v katerem so pristojni organi.

3.  Kadar se pristojbine ali prispevki za stroške izračunajo v skladu s točko (a) odstavka 1, pristojbine, pristojbine ali prispevki za stroške, ki jih pristojni organi pobirajo v skladu s členom 77, ne presežejo celotnih stroškov, ki nastanejo zaradi uradnega nadzora, izvedenega v obdobju iz točke (a) odstavka 1. [Sprememba 194]

Člen 80

Znižanje pristojbin ali prispevkov za stroške za dosledno skladne izvajalce dejavnosti

Kadar se pristojbine ali prispevki za stroške določijo v skladu s točko (a) člena 79(1), se stopnja pristojbine, ki se bo uporabljala za posameznega izvajalca dejavnosti, določi ob upoštevanju poročila o skladnosti izvajalca dejavnosti s pravili iz člena 1(2), ugotovljeni z uradnim nadzorom, tako da so pristojbine ali prispevki za stroške, ki se uporabljajo za dosledno skladne izvajalce dejavnosti, nižje od pristojbin, ki se uporabljajo za druge izvajalce dejavnosti. [Sprememba 195]

Člen 81

Uporaba Izračun pristojbin ali prispevkov za stroške

1.  Izvajalci dejavnosti prejmejo potrdilo o plačilu pristojbin ali prispevkov za stroške iz člena 77(1).

2.  Pristojbine ali prispevki za stroške, ki se pobirajo v skladu s točko (d) člena 77(1), plača izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko, ali njegov zastopnik. [Sprememba 196]

Člen 82

Vračilo pristojbin in izvzetje za mikropodjetja

1.  Pristojbine iz člena 77 se ne vračajo niti neposredno niti posredno, razen če so bile pobrane neupravičeno.

2.  Podjetja, v katerih je zaposlenih manj kot deset oseb, njihov letni promet ali bilanca stanja pa ne presega 2 milijonov EUR, se izvzamejoDržave članice lahko iz plačila pristojbin ali prispevkov iz člena 77 izvzamejo mala in srednja podjetja, ki izpolnjujejo določena objektivna in nediskriminatorna merila.

3.  Stroški iz členov 77, 78 in 79 ne vključujejo stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja uradnega nadzora nad podjetji iz odstavka 2.

Države članice lahko iz plačila pristojbin ali prispevkov iz člena 77 izvzamejo mala in srednja podjetja, ki izpolnjujejo določena objektivna in nediskriminatorna merila.[Spremembe 197, 315 in 348]

Člen 83

Preglednost

1.  Pristojni organi zagotovijo najvišjo raven preglednosti:

(a)  metod in podatkov, uporabljenih za določitev pristojbin ali prispevkov za stroške iz člena 77(1);

(b)  uporabe sredstev, zbranih s takimi pristojbinami ali prispevki za stroške, vključno s številom izvedenih pregledov;

(c)  ureditev, vzpostavljenih za zagotavljanje učinkovite in gospodarne uporabe sredstev, zbranih s takimi pristojbinami ali prispevki za stroške.

2.  Vsak pristojni organ da javnosti za vsako referenčno obdobje na voljo naslednje informacije:

(a)  stroške pristojnega organa, za katere je treba plačati pristojbino v skladu s členom 77(1), z razčlenitvijo takih stroškov po posameznih dejavnostih iz člena 77(1) in stroškovnih elementih iz člena 78(1);

(b)  znesek pristojbin ali prispevkov za stroške iz člena 77(1), ki se uporabi uporabijo za vsako kategorijo izvajalcev dejavnosti in vsako kategorijo uradnega nadzora;

(c)  metodo, ki se uporablja za določitev pristojbin ali prispevkov za stroške iz člena 77(1), vključno s podatki in ocenami, ki se uporabijo za določitev pavšalnih pristojbin ali prispevkov za stroške iz točke (a) člena 79(1);

(d)  kadar se uporablja točka (a) člena 79(1), metodo, ki se uporablja za prilagoditev ravni pristojbin ali prispevkov za stroške v skladu s členom 80;

(e)  skupni znesek pristojbin ali prispevkov za stroške za izvzetje iz člena 82(2). [Sprememba 198]

Člen 84

Stroški, ki izhajajo iz dodatnega uradnega nadzora in izvršilnih ukrepov

Pristojni organi zaračunajo pristojbine ali prispevke za stroške za kritje dodatnih stroškov, ki jih imajo zaradi: [Sprememba 199]

(a)  dodatnega uradnega nadzora:

(i)  ki je postal potreben po ugotovitvi neskladnosti med izvajanjem uradnega nadzora v skladu s to uredbo;

(ii)  ki se izvede za oceno obsega in učinka neskladnosti ali za preverjanje, ali je neskladnost odpravljena;

(b)  uradnega nadzora, ki se opravi na zahtevo izvajalca dejavnosti;

(c)  popravnih ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi ali tretja oseba na zahtevo pristojnih organov, kadar izvajalec dejavnosti ni izvedel popravnih ukrepov, ki so jih pristojni organi odredili v skladu s členom 135 za odpravo neskladnosti;

(d)  uradnega nadzora, ki ga izvedejo pristojni organi, in ukrepov, ki jih sprejmejo v skladu s členi od 64 do 67 ter členoma 69 in 70, ter popravnih ukrepov, ki jih sprejme tretja oseba na zahtevo pristojnih organov, kadar izvajalec dejavnosti ni izvedel popravnih ukrepov, ki so jih odredili pristojni organi v skladu s členom 64(3) in (5) ter členoma 65 in 67.

Poglavje VII

Uradno potrjevanje

Člen 85

Splošne zahteve v zvezi z uradnim potrjevanjem

1.  V skladu s pravili iz člena 1(2) se ob koncu uradnega potrjevanja izda:

(a)  uradno spričevalo;

(b)  uradno potrdilo ali

(ba)  uradno potrdilo o zdravstvenem stanju. [Sprememba 200]

2.  Kadar pristojni organi prenesejo posamezne naloge v zvezi z izdajo uradnih spričeval ali uradnih potrdil ali v zvezi z uradnim nadzorom iz člena 90(1), je tak prenos skladen s členi 25 do 32.

Člen 86

Uradna spričevala

1.  Kadar se v skladu s pravili iz člena 1(2) zahteva izdaja uradnega spričevala, se uporabljajo členi 87 do 89.

2.  Členi 87 do 89 se uporabljajo tudi za uradna spričevala, ki so potrebna za izvoz pošiljk živali in blaga v tretje države.

2a.  V zvezi z izdajo uradnega spričevala za izdelke iz točke (j) člena 1(2), poleg s členom 85(2), pooblaščeni organ dela v skladu s standardom EN ISO/IEC 17065: 2012, po katerem je tudi pooblaščen. [Sprememba 201]

Člen 87

Podpis in izdaja uradnih spričeval

1.  Uradna spričevala izdajajo pristojni organi ali pooblaščeni organi v skladu s členi od 25 do 32. [Sprememba 202]

2.  Pristojni organi določijo pristojne uradnike za izdajo spričeval, ki so pooblaščeni za podpisovanje uradnih spričeval. Pristojni uradniki za izdajo spričeval:

(a)  niso v navzkrižju interesov v zvezi s predmetom potrjevanja in delujejo neodvisno in nepristransko; [Sprememba 203]

(b)  so deležni ustreznega usposabljanja v zvezi s pravili, katerih upoštevanje potrjuje uradno spričevalo, in določbami tega poglavja.

3.  Uradna spričevala podpiše pristojni uradnik za izdajo spričeval, izdajo pa se na podlagi:

(a)  neposredne seznanjenosti pristojnega uradnika za izdajo spričeval z dejstvi in podatki, pomembnimi za potrjevanje in pridobljenimi:

(i)  med uradnim nadzorom ali

(ii)  s pridobitvijo drugega uradnega spričevala, ki so ga izdali pristojni organi;

(b)  dejstev in podatkov, ki so pomembni za potrjevanje in jih je ugotovila druga oseba, ki je pooblaščena za ta namen in deluje pod nadzorom pristojnih organov, če lahko pristojni uradnik za izdajo spričeval preveri točnost takih dejstev in podatkov;

(c)  dejstev in podatkov, ki so pomembni za potrjevanje in se pridobijo iz sistemov notranjega nadzora izvajalcev dejavnosti ter dopolnijo in potrdijo z rezultati rednega uradnega nadzora, kadar se pristojni uradnik za izdajo spričeval tako prepriča, da so izpolnjeni pogoji za izdajo uradnega spričevala.

4.  Uradna spričevala podpiše pristojni uradnik za izdajo spričeval, izdajo pa se samo na podlagi točke (a) odstavka 3, kadar se to zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2).

Člen 88

Jamstva o zanesljivosti uradnih spričeval

1.  Uradna spričevala:

(a)  nimajo podpisa pristojnega uradnika za izdajo spričeval, če so prazna ali nepopolna;

(b)  so sestavljena v enem od uradnih jezikov institucij Unije, ki ga razume pristojni uradnik za izdajo spričeval, po potrebi pa tudi v enem od uradnih jezikov namembne države članice;

(c)  so verodostojna in točna;

(d)  omogočajo identifikacijo osebe, ki jih je podpisala, in ugotovitev datuma izdaje; [Sprememba 204]

(e)  omogočajo enostavno preverjanje povezave med spričevalom, organom, ki ga je izdal, in pošiljko, partijo ali posamezno živaljo ali blagom, na katerega se spričevalo nanaša. [Sprememba 205]

2.  Pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se prepreči in kaznuje izdaja napačnih ali zavajajočih uradnih spričeval ali zloraba uradnih spričeval. Taki ukrepi po potrebi vključujejo:

(a)  začasno prepoved opravljanja nalog pristojnega uradnika za izdajo spričeval;

(b)  preklic dovoljenja za podpisovanje uradnih spričeval;

(c)  vse druge potrebne ukrepe, da se prepreči ponovitev prekrška iz prvega stavka tega odstavka.

Člen 89

Izvedbena pooblastila za uradna spričevala

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za enotno uporabo členov 87 in 88 glede:

(a)  vzorcev uradnih spričeval in pravil za izdajo takih spričeval;

(b)  mehanizmov ter pravne in tehnične ureditve, s katerimi se zagotovi izdaja točnih in zanesljivih uradnih spričeval ter prepreči tveganje goljufije;

(c)  ustreznih postopkov za preklic uradnih spričeval in izdajo nadomestnih spričeval;

(d)  pravil za izdajo overjenih izvodov uradnih spričeval;

(e)  oblike dokumentov, ki morajo spremljati živali in blago po opravljenem uradnem nadzoru;

(f)  pravil za izdajanje elektronskih spričeval in uporabo elektronskih podpisov.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 90

Uradna potrdila

1.  Kadar se v skladu s pravili iz člena 1(2) zahteva, da izvajalci dejavnosti izdajo uradna potrdila pod uradnim nadzorom pristojnih organov ali da jih izdajo pristojni organi sami, se uporabljajo odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2.  Uradna potrdila:

(a)  so verodostojna in točna;

(b)  so sestavljena v enem od uradnih jezikov institucij Unije ali v enem od uradnih jezikov držav članic; [Sprememba 206]

(c)  omogočajo preverjanje povezave med uradnim potrdilom in zadevno pošiljko ali serijo, kadar se nanašajo na pošiljko ali serijo.

3.  Pristojni organi zagotovijo, da je osebje, ki z uradnim nadzorom nadzoruje postopek potrjevanja, ali kadar pristojni organi sami izdajajo uradna potrdila, osebje, ki sodeluje pri izdaji teh uradnih potrdil:

(a)  neodvisno, nepristransko in ni v navzkrižju interesov v zvezi s predmetom uradnih potrdil; [Sprememba 207]

(b)  ustrezno usposobljeno v zvezi s:

(i)  pravili, katerih upoštevanje potrjujejo uradna potrdila;

(ii)  pravili iz te uredbe.

4.  Pristojni organi redno izvajajo uradni nadzor za preverjanje, da:

(a)  izvajalci dejavnosti, ki izdajajo potrdila, izpolnjujejo pogoje, določene v pravilih iz člena 1(2);

(b)  se potrdila izdajajo na podlagi ustreznih, pravilnih in preverljivih dejstev in podatkov.

Naslov III

Referenčni laboratoriji in centri

Člen 91

Določitev referenčnih laboratorijev Evropske unije

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne laboratorije Evropske unije na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), kadar je učinkovitost uradnega nadzora odvisna tudi od kakovosti, enotnosti in zanesljivosti: [Sprememba 208]

(a)  analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji, določeni v skladu s členom 36(1);

(b)  rezultatov analiz, preskusov in diagnosticiranja, ki jih opravijo navedeni uradni laboratoriji.

2.  Določitve iz odstavka 1 se:

(a)  opravijo z javnim razpisom;

(b)  redno pregledujejo vsakih pet let; [Sprememba 209]

(ba)  opravijo le za laboratorije, ki imajo spremno pismo organa, pristojnega za zadevno vprašanje. [Sprememba 317]

2a.  Komisija lahko, če meni, da je primerno, določi več kot en referenčni laboratorij za isto bolezen in tako spodbuja rotacijo nacionalnih laboratorijev, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 3 tega člena. [Sprememba 210]

3.  Referenčni laboratoriji Evropske unije:

(a)  delujejo v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“, v skladu s katerim jih nacionalni akreditacijski organ, ki deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, tudi oceni in akreditira;

(b)  so neodvisni, nepristranski in niso v navzkrižju interesov, kar zadeva naloge, ki jih izvajajo kot referenčni laboratoriji Evropske unije; [Sprememba 211]

(c)  imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje za analitske, preskusne in diagnostične metode, ki se uporabljajo na njihovem področju pristojnosti, in ustrezno podporno osebje;

(d)  imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;

(e)  zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse ter pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;

(f)  so opremljeni za opravljanje nalog v izjemnih razmerah;

(g)  kadar je to ustrezno, so opremljeni v skladu z zadevnimi standardi biološke varnosti;

(ga)  če je primerno, sodelujejo z raziskovalnimi centri Unije in s službami Komisije pri razvoju visokih standardov za metode laboratorijske analize, preskuse in diagnoze; [Sprememba 212]

(gb)  lahko prejmejo finančni prispevek Unije v skladu z Odločbo Sveta št. 90/424/EGS(73); [Sprememba 213]

(gc)  zagotavljajo, da njihovo osebje spoštuje tajnost nekaterih zadev, rezultatov ali sporočil. [Sprememba 214]

3a.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena so referenčni laboratoriji iz člena 32(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003 in člena 21(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 referenčni laboratoriji Evropske unije z nalogami in odgovornostmi iz člena 92 te uredbe, kar zadeva:

(a)  gensko spremenjene organizme (GSO) ter gensko spremenjena živila in krmo;

(b)  krmne dodatke. [Sprememba 215]

Člen 92

Odgovornosti in naloge referenčnih laboratorijev Evropske unije

1.  Referenčni laboratoriji Evropske unije prispevajo k izboljševanju in usklajevanju analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji, določeni v skladu s členom 36(1), ter analitskih, preskusnih in diagnostičnih podatkov, ki jih ti laboratoriji ustvarijo.

2.  Referenčni laboratoriji Evropske unije so v skladu z letnimi ali večletnimi delovnimi programi, ki jih odobri Komisija, odgovorni za naslednje naloge:

(a)  zagotavljanje podrobnosti o laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metodah, vključno z referenčnimi metodami, nacionalnim referenčnim laboratorijem;

(aa)  brezplačno zagotavljanje referenčnega materiala za neomejeno uporabo, v povezavi z zdravjem živali, sevi in serumi, nacionalnim referenčnim laboratorijem, da bi omogočili prilagajanje in usklajevanje metod analiziranja, preskušanja in diagnosticiranja; [Sprememba 216]

(b)  usklajevanje uporabe metod iz točke (a) v nacionalnih referenčnih laboratorijih in po potrebi tudi v drugih uradnih laboratorijih, zlasti z organiziranjem rednega medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja in zagotavljanjem ustreznega spremljanja izvajanja takega primerjalnega preskušanja v skladu z mednarodno sprejetimi protokoli, kadar so na voljo; obveščanje pristojnih organov o dogodkih in rezultatih, povezanih z medlaboratorijskim primerjalnim preskušanjem. [Sprememba 217]

(c)  usklajevanje praktičnih ureditev, ki so potrebne za uporabo novih laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod, in obveščanje nacionalnih referenčnih laboratorijev o napredku na tem področju;

(d)  brezplačno izvajanje programov usposabljanja za osebje iz nacionalnih referenčnih laboratorijev in po potrebi izvajanje programov usposabljanja za osebje iz drugih uradnih laboratorijev ter za strokovnjake iz tretjih držav; [Sprememba 218]

(e)  zagotavljanje znanstvene in tehnične pomoči Komisiji v okviru svojih nalog;

(f)  zagotavljanje informacij nacionalnim referenčnim laboratorijem o pomembnih raziskovalnih dejavnostih v Uniji ter na nacionalni in mednarodni ravni;

(g)  sodelovanje v okviru svojih nalog z laboratoriji v tretjih državah, Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropsko agencijo za zdravila ter Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni;

(h)  dejavno pomoč pri diagnosticiranju izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, zoonoz, ali bolezni živali ali organizmov, škodljivih za rastline, v državah članicah s potrditvenim diagnosticiranjem, ugotavljanjem lastnosti in taksonomskimi ali epizootskimi študijami izolatov patogenov ali vzorcev škodljivih organizmov; [Sprememba 219]

(i)  usklajevanje ali izvajanje preskusov za preverjanje kakovosti reagentov, ki se uporabljajo za diagnosticiranje bolezni živali, zoonoz ali bolezni, ki se prenašajo z živili;

(j)  kadar je to ustrezno za njihovo področje pristojnosti, vzpostavitev in vzdrževanje:

(i)  referenčnih zbirk organizmov, škodljivih za rastline, ali referenčnih sevov patogenov; [Sprememba 220]

(ii)  referenčnih zbirk materialov, namenjenih za stik z živili, ki se uporabljajo za umerjanje analitske opreme, in zagotavljanje vzorcev teh materialov nacionalnim referenčnim laboratorijem;

(iii)  posodobljenih seznamov razpoložljivih referenčnih snovi in reagentov ter proizvajalcev in dobaviteljev takih snovi in reagentov.

2a.  Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata ne glede na prvi pododstavek člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in predpise, sprejete na podlagi odstavkov 4 in 5 člena 32 omenjene uredbe, ter ne glede na prvi pododstavek člena 21 Uredbe (ES) št. 1831/2003 in predpise, sprejete na podlagi odstavkov 3 in 4 člena 21 omenjene uredbe. [Sprememba 221]

3.  Referenčni laboratoriji Evropske unije objavijo seznam nacionalnih referenčnih laboratorijev, ki jih države članice določijo v skladu s členom 98(1).

Člen 92a

1.  Komisija z delegiranimi akti določi referenčni laboratorij Evropske unije za avtentičnost hrane.

2.  Države članice lahko določijo nacionalne referenčne laboratorije kot del mreže laboratorijev, ki delujejo v Uniji. [Sprememba 222]

Člen 93

Določitev referenčnih centrov Evropske unije za rastlinski razmnoževalni material

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne centre Evropske unije, ki podpirajo dejavnosti Komisije, držav članic in Evropske agencije za rastlinske sorte (EPVA) v zvezi z uporabo pravil iz točke (h) člena 1(2).

2.  Določitve iz odstavka 1 se:

(a)  opravijo z javnim razpisom;

(b)  redno pregledujejo.

3.  Referenčni centri Evropske unije za rastlinski razmnoževalni material:

(a)  imajo visoko raven znanstvenega in tehničnega znanja na področju pregledovanja, vzorčenja in preskušanja rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(b)  imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje na področjih iz točke (a) ter ustrezno podporno osebje;

(c)  imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;

(d)  zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse na področjih iz točke (a) ter da pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na teh področjih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni. [Sprememba 223]

Člen 94

Odgovornosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije za rastlinski razmnoževalni material

Referenčni centri Evropske unije, določeni v skladu s členom 93(1), so v skladu z letnimi ali večletnimi delovnimi programi, ki jih odobri Komisija, odgovorni za naslednje naloge:

(a)  zagotavljanje znanstvenega in tehničnega znanja Komisiji v okviru svojih nalog, kar zadeva;

(i)  terenske preglede, vzorčenje in preskušanje za potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(ii)  preskuse po potrjevanju rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(iii)  preskuse standardnih ključnih kategorij rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(b)  organiziranje primerjalnih preskusov in terenskih poskusov v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom;

(c)  izvajanje programov usposabljanja za osebje pristojnih organov in strokovnjake iz tretjih držav;

(d)  prispevanje k razvoju preskusnih protokolov za rastlinski razmnoževalni material, ki se uporabljajo za potrjevanje in po potrjevanju, ter kazalnikov uspešnosti za potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(e)  razširjanje ugotovitev raziskav in tehničnih inovacij na področjih, ki spadajo med njihove naloge. [Sprememba 224]

Člen 95

Določitev referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne centre Evropske unije, ki podpirajo dejavnosti Komisije in držav članic v zvezi z uporabo pravil iz točke (f) člena 1(2). [Sprememba 225]

2.  Določitve iz odstavka 1 se:

(a)  opravijo z javnim razpisom;

(b)  redno pregledujejo.

3.  Referenčni centri Evropske unije za dobrobit živali:

(a)  imajo ustrezno usposobljeno osebje z visoko raven ravnjo znanstvenega in tehničnega znanja na področju odnosov med ljudmi in živalmi ter vedenja, fiziologije, zdravja in prehrane živali, povezanih z dobrobitjo živali, in vidikov dobrobiti živali, povezanih z uporabo živali v komercialne in znanstvene namene ob upoštevanju etičnih vidikov; [Sprememba 226]

(b)  imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje na področjih iz točke (a) ter glede etičnih vprašanj, povezanih z živalmi, in ustrezno podporno osebje; [Sprememba 227]

(c)  imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;

(d)  zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse na področjih iz točke (a) ter da pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na teh področjih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni.

Člen 96

Odgovornosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali

Referenčni centri Evropske unije, določeni v skladu s členom 95(1), so v skladu z letnimi ali večletnimi delovnimi programi, ki jih odobri Komisija, odgovorni za naslednje naloge:

(a)  zagotavljanje znanstvenega in strokovnega znanja v okviru svojih nalog nacionalnim znanstvenim podpornim mrežam ali organom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 1099/2009;

(b)  zagotavljanje znanstvenega in strokovnega znanja za razvoj in uporabo kazalnikov dobrobiti živali iz točke (f) člena 18(3);

(ba)  usklajevanje mreže ustanov s potrjenim znanjem o dobrobiti živali, ki bi pristojnim organom in zainteresiranim stranem lahko pomagale pri izvajanju ustrezne zakonodaje Unije; [Sprememba 228]

(c)  razvoj ali usklajevanje razvoja prispevanje k razvoju in usklajevanju metod za ocenjevanje stopnje dobrobiti živali in metod za njegovo izboljšanje; [Sprememba 229]

(d)  opravljanje usklajevanje znanstvenih in tehničnih študij o dobrobiti živali, ki se uporabljajo v komercialne ali znanstvene namene; [Sprememba 230]

(e)  izvajanje programov usposabljanja za osebje nacionalnih znanstvenih podpornih mrež ali organov iz točke (a) ali osebje pristojnih organov in strokovnjake iz tretjih držav;

(f)  razširjanje ugotovitev raziskav in tehničnih inovacij ter sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami Unije na področjih, ki spadajo med njihove naloge.

Člen 96a

Določitev referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne centre Evropske unije, ki podpirajo dejavnosti Komisije in držav članic za preprečevanje in zaznavanje vseh namernih kršitev pravil iz člena 1(2) in boj proti njim.

2.  Določitve iz odstavka 1 se opravijo z javnim razpisom in redno pregledujejo;

3.  Referenčni centri Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige:

(a)  imajo visoko raven znanstvenega in tehničnega znanja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), in na področju forenzične znanosti, ki se uporablja na teh področjih, zato lahko opravljajo ali usklajujejo raziskave na najvišji ravni glede pristnosti in zanesljivosti blaga ter razvijejo, uporabijo in potrdijo metode za odkrivanje namernih kršitev iz člena 1(2);

(b)  imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje na področjih iz točke (a) ter ustrezno podporno osebje;

(c)  imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;

(d)  zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse na področjih iz točke (a) ter da pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na teh področjih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni. [Sprememba 231]

Člen 96b

Odgovornosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige

Referenčni centri Evropske unije, določeni v skladu s členom 96a(1), so v skladu z letnimi ali večletnimi delovnimi programi, ki jih odobri Komisija, odgovorni za naslednje dejavnosti:

(a)  zagotavljanje posebnih znanj na področju pristnosti in zanesljivosti blaga ter metod za odkrivanje namernih kršitev predpisov iz člena 1(1) v povezavi s forenzično znanostjo, ki se uporablja v sektorjih, ki jih ti predpisi urejajo;

(b)  zagotavljanje posebnih analiz za opredelitev segmentov agroživilske verige, ki so iz ekonomskih razlogov potencialno predmet namernih kršitev pravil iz člena 1(2), ter pomoč pri razvoju posebnih uradnih nadzornih tehnik in protokolov;

(c)  po potrebi izvajanje nalog iz člena 92(2)(a) do (g);

(d)  po potrebi vzpostavljanje in vzdrževanje zbirk ali podatkovnih zbirk o odobrenih referenčnih materialih, ki se uporabljajo za preverjanje pristnosti ali zanesljivosti blaga;

(e)  razširjanje ugotovitev raziskav in tehničnih inovacij na področjih, ki spadajo med njihove naloge. [Sprememba 232]

Člen 97

Obveznosti Komisije

1.  Komisija objavi in po potrebi posodablja seznam:

(a)  referenčnih laboratorijev Evropske unije iz člena 91;

(b)  referenčnih centrov Evropske unije za rastlinski razmnoževalni material iz člena 93; [Sprememba 233]

(c)  referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali iz člena 95.

2.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi zahtev, odgovornosti in nalog za referenčne laboratorije Evropske unije, referenčne centre Evropske unije za rastlinski razmnoževalni material in referenčne centre Evropske unije za dobrobit živali, in to poleg zahtev, odgovornosti in nalog iz člena 91(3), člena 92, člena 93(3), člena 95(3) in člena 96. [Sprememba 234]

3.  Komisija opravlja nadzor nad referenčnimi laboratoriji Evropske unije in referenčnimi centri Evropske unije za preverjanje skladnosti z zahtevami člena 91(3), člena 92, člena 93(3), člena 95(3) in člena 96. [Sprememba 235]

4.  Če Komisija pri nadzoru iz odstavka 3 ugotovi neskladje z zahtevami iz člena 91(3), člena 92, člena 95(3) in člena 96, po prejetju pripomb referenčnega laboratorija Evropske unije ali referenčnega centra Evropske unije:

(a)  prekliče določitev zadevnega laboratorija ali centra ali

(b)  sprejme druge ustrezne ukrepe.

Člen 98

Določitev nacionalnih referenčnih laboratorijev

1.  Države članice določijo enega ali več nacionalnih referenčnih laboratorijev za vsak referenčni laboratorij Evropske unije, določen v skladu s členom 91(1).

Država članica lahko določi laboratorij na ozemlju druge države članice ali tretje države, ki je pogodbenica Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

Laboratorij se lahko določi kot nacionalni referenčni laboratorij za več kot eno državo članico.

2.  Zahteve iz točke (e) člena 36(4), člena 36(5), člena 38 in člena 41(1), točk (a) in (b) člena 41(2) in člena 41(3) se uporabljajo za nacionalne referenčne laboratorije.

3.  Nacionalni referenčni laboratoriji:

(a)  so neodvisni, nepristranski in niso v navzkrižju interesov, kar zadeva naloge, ki jih izvajajo kot nacionalni referenčni laboratoriji; [Sprememba 236]

(b)  imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje na področju analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod, ki se uporabljajo na njihovem področju pristojnosti, in ustrezno podporno osebje;

(c)  imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;

(d)  zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse ter pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;

(e)  so opremljeni za opravljanje nalog v izjemnih razmerah;

(f)  kadar je to ustrezno, so opremljeni v skladu s standardi biološke zaščite.

4.  Države članice:

(a)  sporočijo Komisiji, ustreznemu referenčnemu laboratoriju Evropske unije in drugim državam članicam ime in naslov vseh nacionalnih referenčnih laboratorijev;

(b)  dajo te informacije na voljo javnosti;

(c)  po potrebi posodabljajo te informacije.

5.  Države članice, ki imajo na en referenčni laboratorij Evropske unije več kot en nacionalni referenčni laboratorij, zagotovijo, da ti laboratoriji tesno sodelujejo, da se zagotovi učinkovito usklajevanje med njimi, z drugimi nacionalnimi laboratoriji in referenčnim laboratorijem Evropske unije.

6.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi zahtev za nacionalne referenčne laboratorije, in to poleg zahtev iz odstavkov 2 in 3.

6a.  Ta člen se uporablja ne glede na drugi pododstavek člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in predpise, sprejete na podlagi odstavkov 4 in 5 člena 32 omenjene uredbe, ter ne glede na Prilogo II Uredbe (ES) št. 1831/2003 in predpise, sprejete na podlagi odstavkov 3 in 4 člena 21 omenjene uredbe. [Sprememba 237]

Člen 99

Odgovornosti in naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev

1.  Nacionalni referenčni laboratoriji na svojem področju pristojnosti:

(a)  sodelujejo z referenčnimi laboratoriji Evropske unije ter pri programih usposabljanja in medlaboratorijskih primerjalnih preskusih, ki jih organizirajo ti laboratoriji;

(b)  usklajujejo dejavnosti uradnih laboratorijev, določenih v skladu s členom 36(1), za usklajevanje in izboljševanje laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod ter njihove uporabe;

(c)  po potrebi organizirajo medlaboratorijske primerjalne preskuse med uradnimi laboratoriji, zagotovijo ustrezno spremljanje po takih preskusih ter pristojne organe obvestijo o rezultatih takih preskusov in njihovem spremljanju;

(d)  zagotavljajo razširjanje informacij, ki jih dobijo od referenčnega laboratorija Evropske unije, pristojnim organom in uradnim laboratorijem;

(e)  v okviru svojih nalog zagotavljajo pristojnim organom strokovno in tehnično pomoč za izvajanje usklajenih načrtov nadzora, sprejetih v skladu s členom 111;

(f)  kadar je to ustrezno, vzpostavijo in vzdržujejo posodobljene sezname razpoložljivih referenčnih snovi in reagentov ter njihovih proizvajalcev in dobaviteljev;

(fa)  dejavno pomagajo pri diagnosticiranju izbruhov bolezni živali, zoonoz ali bolezni, ki se prenašajo z živili na nacionalnem ozemlju s potrditvenim diagnosticiranjem, ugotavljanjem lastnosti in taksonomskimi ali epizootskimi študijami izolatov patogenov ali vzorcev škodljivih organizmov, v skladu z določbami člena 92(2)(h), ki veljajo za nacionalne referenčne laboratorije Unije. [Sprememba 238]

2.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi odgovornosti in nalog za nacionalne referenčne laboratorije, in to poleg odgovornosti in nalog iz odstavka 1.

2a.  Ta člen se uporablja ne glede na drugi pododstavek člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in predpise, sprejete na podlagi odstavkov 4 in 5 člena 32 omenjene uredbe, ter ne glede na Prilogo II Uredbe (ES) št. 1831/2003 in predpise, sprejete na podlagi odstavkov 3 in 4 člena 21 omenjene uredbe. [Sprememba 239]

Naslov IV

Upravna pomoč in sodelovanje

Člen 100

Splošna pravila

1.  Pristojni organi v zadevnih državah članicah drug drugemu zagotavljajo upravno pomoč v skladu s členi od 102 do 105, da se zagotovi pravilna uporaba pravil iz člena 1(2) v primerih, ki zadevajo več kot eno državo članico.

2.  Upravna pomoč po potrebi vključuje sodelovanje pristojnih organov države članice pri uradnem nadzoru na kraju samem, ki ga izvedejo pristojni organi druge države članice. [Sprememba 240]

3.  Določbe tega naslova ne vplivajo na nacionalna pravila:

(a)  ki se uporabljajo glede dostopa do dokumentov, ki so predmet sodnega postopka ali so z njim povezani;

(b)  ki so namenjena zaščiti poslovnih interesov fizičnih ali pravnih oseb.

4.  Vsa komunikacija med pristojnimi organi v skladu s členi od 102 do 105 je pisna.

5.  Komisija za racionalizacijo in poenostavitev izmenjave sporočil z izvedbenimi akti določi standardno obliko za:

(a)  prošnje za pomoč iz člena 102(1);

(b)  sporočanje splošnih in ponavljajočih se obvestil in odgovorov.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2). [Sprememba 241]

5a.  Komunikacija med pristojnimi organi, ki poteka v skladu z določbami tega naslova, poteka brez poseganja v določbe Uredbe Komisije (EU) št. 16/2011(74) glede komunikacije prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo. [Sprememba 242]

Člen 101

Organi za zvezo

1.  Vsaka država članica določi enega ali več organov za zvezo, ki so odgovorni za izmenjavo sporočil med pristojnimi organi v skladu s členi od 102 do 105.

2.  Določitev organov za zvezo ne onemogoča neposrednih stikov, izmenjave informacij ali sodelovanja med osebjem pristojnih organov v različnih državah članicah.

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi minimalnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati organi za zvezo, določeni v skladu z odstavkom 1.

4.  Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam podatke o svojih organih za zvezo, določenih v skladu z odstavkom 1, in vse poznejše spremembe teh podatkov.

5.  Komisija na svojem spletišču objavi in posodablja seznam organov za zveze, ki ji ga sporočijo države članice v skladu z odstavkom 4.

6.  Organ za zveze posreduje vse prošnje za pomoč v skladu s členom 102(1) ter obvestila in sporočila v skladu s členi 103, 104 in 105 organu za zveze v državi članici, na katero je naslovljena prošnja ali obvestilo.

7.  Komisija z izvedbenimi akti določi specifikacije za tehnična orodja in postopke za komunikacijo med organi za zvezo, določenimi v skladu z odstavkom 1.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2). [Sprememba 243]

Člen 102

Prošnja za pomoč

1.  Kadar pristojni organi v državi članici menijo, da za izvajanje uradnega nadzora ali učinkovito spremljanje po takem nadzoru na njihovem ozemlju potrebujejo podatke ali informacije pristojnih organov druge države članice, pošljejo utemeljeno prošnjo za upravno pomoč pristojnim organom zadevne države članice. Zaprošeni pristojni organi:

(a)  takoj potrdijo prejem prošnje;

(b)  v desetih petnajstih dneh od prejema prošnje sporočijo, koliko časa bodo potrebovali, da se na prošnjo odzovejo z ustreznimi informacijami; [Sprememba 244]

(c)  izvedejo uradni nadzor ali preiskave, potrebne, da pristojnim organom prosilcem takoj zagotovijo vse informacije in dokumente, ki jih potrebujejo, da lahko sprejmejo odločitve ob upoštevanju vseh pomembnih informacij in preverijo skladnost s pravili Unije v okviru svoje pristojnosti.

2.  Dokumenti se lahko pošljejo v izvirniku ali pa se naredijo kopije.

3.  Po dogovoru med pristojnimi organi prosilci in zaprošenimi pristojnimi organi je med uradnim nadzorom in preiskavami iz točke (c) odstavka (1), ki jih izvajajo zaprošeni pristojni organi, lahko navzoče osebje, ki ga določijo pristojni organi prosilci.

V takih primerih osebje pristojnih organov prosilcev:

(a)  lahko vedno predloži pisno pooblastilo, v katerem sta navedena njihovo celotno ime in njihov uradni položaj;

(b)  ima prek posrednika in izključno zaradi upravne preiskave, ki se opravlja, dostop do istih prostorov in dokumentov kot osebje zaprošenih pristojnih organov;

(c)  ne sme na lastno pobudo izvajati pooblastil za preiskave, prenesenih na uradnike zaprošenih pristojnih organov.

Člen 103

Pomoč brez prošnje

1.  Kadar pristojni organi v državi članici odkrijejo neskladnost, ki ima lahko posledice za drugo državo članico, o takih informacijah takoj obvestijo pristojne organe zadevne druge države članice brez predhodne prošnje.

2.  Pristojni organi, obveščeni v skladu z odstavkom 1:

(a)  takoj potrdijo prejem obvestila;

(b)  v desetih dneh petnajstih delovnih dneh od prejema obvestila sporočijo: [Sprememba 245]

(i)  katere preiskave nameravajo izvesti ali

(ii)  razloge, zaradi katerih menijo, da preiskava ni potrebna;

(c)  kadar menijo, da so potrebne preiskave iz točke (b), zadevo preiščejo in pristojne organe, ki so poslali obvestilo, takoj obvestijo o rezultatih in po potrebi o sprejetih ukrepih.

Člen 104

Pomoč v primeru neskladnosti

1.  Kadar pristojni organi med izvajanjem uradnega nadzora nad živalmi ali blagom s poreklom iz druge države članice odkrijejo njihovo neskladnost s pravili iz člena 1(2), tako da pomenijo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, ali resno kršitev navedenih pravil, takoj obvestijo pristojne organe države članice odpreme in vseh drugih zadevnih držav članic, da jim omogočijo začetek ustreznih preiskav.

1a.  Preostale zadevne države članice iz odstavka 1 v primeru kršenja Uredbe (ES) št. 1/2005 vključujejo:

(a)  državo članico, ki je prevozniku odobrila dovoljenje,

(b)  državo članico, ki je dala potrdilo o odobritvi prevoznega sredstva, kadar je napaka pri prevoznem sredstvu povezana z nespoštovanjem zahtev navedene uredbe,

(c)  državo članico, ki je izdala potrdilo o usposobljenosti voznika, če je v nespoštovanje zahtev navedene uredbe vpleten voznik; [Sprememba 246]

2.  Obveščeni pristojni organi takoj:

(a)  potrdijo prejem obvestila;

(b)  sporočijo, katere preiskave nameravajo izvesti;

(c)  raziščejo zadevo, sprejmejo vse potrebne ukrepe in obvestijo pristojne organe, ki so poslali obvestilo, o značilnostih opravljenih preiskav in uradnega nadzora, sprejetih odločitvah in razlogih zanje;

(ca)  obvestijo vse pomembne zadevne zainteresirane strani, kot je navedeno v nacionalnih načrtih izrednih ukrepov za varnost hrane. [Sprememba 247]

3.  Če pristojni organi, ki so poslali obvestilo, utemeljeno menijo, da preiskave, ki so jih obveščeni pristojni organi opravili, ali ukrepi, ki so jih sprejeli, niso ustrezni za odpravo ugotovljene neskladnosti, zaprosijo obveščene pristojne organe, naj dopolnijo opravljeni uradni nadzor ali sprejete ukrepe. V takih primerih:

(a)  si pristojni organi iz obeh držav članic prizadevajo najti dogovor o pristopu za ustrezno odpravo neskladnosti, vključno s skupnim izvajanjem uradnega nadzora in preiskav v skladu s členom 102(3);

(b)  takoj obvestijo Komisijo, če se ne morejo dogovoriti o ustreznih ukrepih.

4.  Kadar se pri izvajanju uradnega nadzora nad živalmi in blagom s poreklom iz druge države članice ugotovi ponavljajoča se neskladnost s pravili iz člena 1(2), pristojni organi namembne države članice takoj obvestijo Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

Člen 105

Pomoč tretjih držav

1.  Kadar pristojni organi prejmejo iz tretje države informacije o neskladnosti ali tveganju za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, takoj:

(a)  obvestijo pristojne organe drugih zadevnih držav članic o takih informacijah;

(b)  sporočijo take informacije Komisiji, kadar so pomembne ali bi lahko bile pomembne na ravni Unije.

2.  Informacije, ki se pridobijo pri uradnem nadzoru in preiskavah, opravljenih v skladu s to uredbo, se lahko sporočijo tretji državi iz odstavka 1, če:

(a)  pristojni organi, ki so zagotovili te informacije, soglašajo s takim sporočanjem;

(b)  se je tretja država zavezala, bo zagotovila potrebno pomoč pri zbiranju dokazov o praksah, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili Unije ali pomenijo tveganje za ljudi, živali, rastline ali okolje;

(c)  se upoštevajo ustrezna pravila Unije in nacionalna pravila, ki se uporabljajo za sporočanje osebnih podatkov tretjim državam.

Člen 106

Usklajena pomoč in spremljanje izvajanja s strani Komisije

1.  Komisija takoj uskladi ukrepe in dejavnosti, ki jih pristojni organi izvajajo v skladu s tem naslovom, kadar:

(a)  ima na voljo informacije o dejavnostih, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili iz člena 1(2) in imajo ali bi lahko imele posledice v več kot eni državi članici; ali

(b)  ima na voljo informacije, da bi lahko enake ali podobne dejavnosti, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili iz člena 1(2), potekale v več kot eni državi članici; in

(c)  se pristojni organi v zadevnih državah članicah ne morejo dogovoriti o ustreznih ukrepih za odpravo neskladnosti s pravili iz člena 1(2).

2.  V primerih iz odstavka 1 lahko Komisija:

(a)  v sodelovanju z zadevno državo članico pošlje inšpekcijsko skupino, da opravi uradni nadzor na kraju samem;

(b)  z izvedbenimi akti zahteva, naj pristojni organi v državi članici odpreme in po potrebi v zadevnih drugih državah članicah ustrezno okrepijo uradni nadzor ter ji poročajo o ukrepih, ki jih sprejmejo;

(c)  sprejme druge ustrezne ukrepe v skladu s pravili iz člena 1(2).

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi pravila za hitro izmenjavo informacij v primerih iz odstavka 1.

Naslov V

Načrtovanje in poročanje

Člen 107

Večletni nacionalni načrti nadzora in enotni organ za te načrte

1.  Države članice zagotovijo, da uradni nadzor, ki ga ureja ta uredba, pristojni organi izvajajo na podlagi večletnega nacionalnega načrta nadzora, ki se usklajeno pripravi in izvaja na celotnem njihovem ozemlju.

2.  Države članice določijo enotni organ ali več organov, ki je odgovoren za: [Sprememba 248]

(a)  usklajevanje priprave načrta iz odstavka 1 med vsemi pristojnimi organi, odgovornimi za uradni nadzor;

(b)  zagotavljanje, da je tak načrt usklajen in se dosledno uporablja.

Člen 108

Vsebina večletnih nacionalnih načrtov nadzora

1.  Večletni nacionalni načrti nadzora se pripravijo tako, da zagotavljajo:

(a)  da je uradni nadzor načrtovan na vseh področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), in v skladu z merili, določenimi v členu 8 in pravilih iz členov od 15 do 24;

(b)  učinkovito prednostno razvrstitev uradnega nadzora in učinkovito dodeljevanje sredstev za nadzor.

2.  Večletni nacionalni načrti nadzora vsebujejo splošne informacije o zgradbi in organizaciji sistemov uradnega nadzora v zadevni državi članici za vsak posamezen sektor ter vsaj informacije o: [Sprememba 249]

(a)  strateških ciljih večletnega nacionalnega načrta nadzora ter načinih, kako se ti cilji upoštevajo v prednostni razvrstitvi uradnega nadzora in dodeljevanju sredstev;

(b)  kategorizaciji tveganj v zvezi z uradnim nadzorom;

(c)  določitvi pristojnih organov in njihovih nalog na osrednji, regionalni in lokalni ravni ter o sredstvih, ki so jim na voljo;

(d)  kadar je to ustrezno, o prenosu nalog na pooblaščene organe;

(e)  splošni organizaciji in upravljanju uradnega nadzora na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posameznih obratih;

(f)  nadzornih sistemih, ki se uporabljajo za različne sektorje, in usklajevanju med različnimi službami pristojnih organov, odgovornih za uradni nadzor v teh sektorjih;

(g)  vzpostavljenih postopkih in ureditvah, ki zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti pristojnih organov iz člena 4(1);

(h)  usposabljanju osebja pristojnih organov;

(i)  določenih postopkih iz člena 11(1);

(j)  organizaciji in delovanju načrtov izrednih ukrepov v skladu s pravili iz člena 1(2);

(k)  organizaciji sodelovanja in medsebojne pomoči med pristojnimi organi držav članic.

Člen 109

Priprava in izvajanje večletnih načrtov nadzora

1.  Države članice zagotovijo, da se večletni nacionalni načrt nadzora iz člena 107(1) da na voljo javnosti, razen tistih delov načrta, katerih razkritje bi lahko škodilo učinkovitosti uradnega nadzora.

1a.  Ti večletni nacionalni načrti nadzora se lahko pripravijo v posvetovanju z ustreznimi izvajalci, da bi zagotovili pristop k uradnemu nadzoru, ki temelji na tveganju . [Sprememba 250]

2.  Večletni nacionalni načrt nadzora se posodobi, kadar ga je treba prilagoditi spremembam pravil iz člena 1(2), in redno pregleduje, da se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki:

(a)  pojav novih bolezni, organizmov, škodljivih za rastline, ali drugih tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje; [Sprememba 251]

(b)  znatne spremembe strukture, upravljanja ali delovanja pristojnih organov v državi članici;

(c)  rezultati uradnega nadzora držav članic;

(d)  rezultati nadzora Komisije, opravljenega v državi članici v skladu s členom 115(1);

(f)  znanstvene ugotovitve;

(g)  rezultati uradnega nadzora, ki ga pristojni organi tretje države opravijo v državi članici.

3.  Države članice Komisiji na zahtevo predložijo posodobljeno različico svojega večletnega nacionalnega načrta nadzora.

Člen 110

Pooblastilo za večletne nacionalne načrte nadzora

Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o večletnih nacionalnih načrtih nadzora iz člena 107(1).

Navedeni delegirani akti določajo pravila o:

(a)  merilih za kategorizacijo tveganj dejavnosti izvajalcev dejavnosti;

(b)  prednostnih nalogah za uradni nadzor na podlagi meril iz člena 8 in pravil iz členov od 15 do 24;

(c)  postopkih za čim učinkovitejši uradni nadzor;

(d)  glavnih kazalnikih učinkovitosti, ki jih morajo pristojni organi uporabljati za ocenjevanje večletnega nacionalnega načrta nadzora in njegovega izvajanja. [Sprememba 252]

Člen 111

Usklajeni načrti nadzora ter zbiranje informacij in podatkov

Za ciljno usmerjeno ocenjevanje stanja uporabe pravil iz člena 1(2) na ravni Unije ali ugotavljanje razširjenosti nekaterih nevarnosti v Uniji se Komisiji v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o:

(a)  pripravi, organizaciji in izvajanju časovno omejenih usklajenih načrtov nadzora na enem od področij, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2); [Sprememba 253]

(b)  priložnostnem organiziranju zbiranja podatkov in informacij glede uporabe posamezne zbirke pravil iz člena 1(2) ali razširjenosti nekaterih nevarnosti. [Sprememba 254]

(ba)  vlogi zainteresiranih strani pri razvoju in izvajanju usklajenih načrtov nadzora; [Sprememba 255]

Člen 112

Letna poročila držav članic

1.  Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 30. junija predloži poročilo, v katerem navede:

(a)  spremembe večletnega nacionalnega načrta nadzora zaradi upoštevanja dejavnikov iz člena 109(2);

(b)  rezultate uradnega nadzora, opravljenega v preteklem letu v skladu z večletnim nacionalnim načrtom nadzora;

(c)  vrsto in število primerov neskladnosti s pravili iz člena 1(2), ki so jih v preteklem letu ugotovili pristojni organi, navedenih po sektorjih in s primernimi podrobnostmi; [Sprememba 256]

(d)  sprejete ukrepe za zagotovitev učinkovitega delovanja večletnega nacionalnega načrta nadzora, vključno z izvršilnimi ukrepi in rezultati takih ukrepov;

(da)  informacije v zvezi s pristojbinami iz člena 83(2) o preglednosti. [Sprememba 257]

2.  Da Komisija zagotovi enotno obliko letnih poročil iz odstavka 1, z izvedbenimi akti sprejme in po potrebi posodobi standardne vzorčne obrazce za predložitev informacij in podatkov iz odstavka 1.

Kadar je to mogoče, navedeni izvedbeni akti dopuščajo uporabo standardnih vzorčnih obrazcev, ki jih Komisija sprejme za predložitev drugih poročil o uradnem nadzoru, ki jih morajo pristojni organi predložiti Komisiji v skladu s pravili iz člena 1(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 113

Letna poročila Komisije

1.  Komisija do 31. decembra vsako drugo leto po začetku veljavnosti te uredbe da javnosti na voljo letno poročilo o izvajanju uradnega nadzora v državah članicah, sestavljeno ob upoštevanju: [Sprememba 258]

(a)  letnih poročil, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 112, vključno z informacijami v zvezi z uporabo pristojbin iz člena 83(2) o preglednosti; [Sprememba 259]

(b)  rezultatov nadzora Komisije, opravljenega v skladu s členom 115(1);

(c)  drugih pomembnih informacij.

2.  Letno poročilo iz odstavka 1 lahko po potrebi vključuje priporočila o mogočih izboljšavah sistemov uradnega nadzora v državah članicah in posebnem uradnem nadzoru na nekaterih področjih. [Sprememba 260]

Člen 114

Načrti izrednih ukrepov za živila in krmo

1.  Države članice za uporabo splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer iz člena 55(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 pripravijo načrte izrednih ukrepov za živila in krmo ter v njih določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti takoj, ko se ugotovi, da živilo ali krma pomeni resno tveganje za zdravje ljudi ali živali bodisi neposredno bodisi prek okolja.

2.  V načrtih izrednih ukrepov za živila in krmo iz odstavka 1 so podrobno opredeljeni:

(a)  pristojni organi, ki bodo sodelovali;

(b)  pristojnosti in odgovornosti organov iz točke (a);

(c)  poti in postopki za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in po potrebi drugimi zadevnimi osebami.

3.  Države članice redno pregledujejo svoje načrte izrednih ukrepov za živila in krmo zaradi upoštevanja sprememb v organizaciji pristojnih organov in izkušenj, pridobljenih z izvajanjem načrta in simulacijskih vaj.

4.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o:

(a)  tako podrobnih pravilih za izdelavo načrtov izrednih ukrepov iz odstavka 1, kot je to potrebno za zagotovitev dosledne in učinkovite uporabe splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer iz člena 55(1) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(b)  vlogi vseh zainteresiranih strani pri izdelavi in delovanju navedenih načrtov izrednih ukrepov.

Naslov VI

Dejavnosti Unije

Poglavje I

Nadzor s strani Komisije

Člen 115

Nadzor, ki ga Komisija izvaja v državah članicah

1.  Strokovnjaki Komisije v vsaki državi članici izvajajo nadzor za:

(a)  preverjanje uporabe pravil iz člena 1(2) in pravil, določenih v teh uredbi;

(b)  preverjanje delovanja nacionalnih nadzornih sistemov in pristojnih organov, ki jih upravljajo;

(c)  preiskovanje in zbiranje informacij v zvezi z:

(i)  uradnim nadzorom in praksami izvajanja;

(ii)  pomembnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi ali izvrševanju pravil iz člena 1(2);

(iii)  izjemnimi razmerami, nastajajočimi težavami ali novim razvojem dogodkov v državah članicah.

2.  Nadzor iz odstavka 1 se organizira v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in se redno izvaja.

3.  Nadzor iz odstavka 1 lahko vključuje preverjanje na kraju samem. Strokovnjaki Komisije lahko spremljajo osebje pristojnih organov, ki izvaja uradni nadzor.

4.  Strokovnjakom Komisije lahko pomagajo strokovnjaki iz držav članic. Nacionalni strokovnjaki, ki spremljajo strokovnjake Komisije, imajo enake pravice dostopa kot strokovnjaki Komisije.

Člen 116

Poročila Komisije o nadzoru, ki ga njeni strokovnjaki izvajajo v državah članicah

1.  Komisija:

(a)  pripravi osnutek poročila o ugotovitvah nadzora, opravljenega v skladu s členom 115(1);

(b)  pošlje državi članici, v kateri je bil opravljen zadevni nadzor, izvod osnutka poročila iz točke (a), da lahko predloži svoje pripombe;

(c)  upošteva pripombe države članice iz točke (b) pri pripravi končnega poročila o ugotovitvah nadzora, ki so ga opravili njeni strokovnjaki v državi članici v skladu s členom 115(1);

(d)  da končno poročilo iz točke (c) in pripombe države članice iz točke (b) na voljo javnosti.

2.  Kadar je to ustrezno, lahko Komisija v končnih poročilih iz odstavka 1 priporoči, naj država članica sprejme popravne ali preprečevalne ukrepe za odpravo posameznih ali sistemskih nepravilnosti, ki so jih njeni strokovnjaki odkrili pri nadzoru, opravljenem v skladu s členom 115(1).

Člen 117

Program nadzora, ki ga Komisija izvaja v državah članicah

1.  Komisija z izvedbenimi akti:

(a)  pripravi letni ali večletni program nadzora za nadzor, ki ga izvajajo njeni strokovnjaki v državah članicah, kot je določeno v členu 115(1);

(b)  pred koncem vsakega leta sporoči državam članicam letni program nadzora ali posodobitev večletnega programa nadzora za naslednje leto.

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti spremeni program nadzora zaradi upoštevanja razvoja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2). Take spremembe se dovolj zgodaj pred uvedbo sporočijo državam članicam. [Sprememba 261]

Člen 118

Obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom, ki ga izvaja Komisija

Države članice:

(a)  sprejmejo ustrezne nadaljnje ukrepe za odpravo vseh posameznih ali sistemskih nepravilnosti, odkritih z nadzorom, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 115(1);

(b)  zagotovijo vso potrebno pomoč, dokumentacijo in drugo tehnično podporo, ki jo zahtevajo strokovnjaki Komisije, da lahko učinkovito opravijo nadzor;

(c)  zagotovijo, da imajo strokovnjaki Komisije dostop do vseh prostorov ali delov prostorov, živali in blaga ter informacij, pomembnih za opravljanje njihovih nalog, vključno z računalniškimi sistemi.

Člen 119

Nadzor, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah

1.  Strokovnjaki Komisije lahko v tretjih državah izvajajo nadzor za:

(a)  preverjanje skladnosti ali enakovrednosti zakonodaje in sistemov tretje države, vključno z uradnim potrjevanjem in izdajo uradnih spričeval, uradnih nalepk, uradnih oznak in drugih uradnih potrdil, z zahtevami pravil iz člena 1(2);

(b)  preverjanje zmogljivosti nadzornega sistema tretje države za zagotovitev, da so pošiljke živali in blaga, ki se izvozijo v Unijo, skladne z ustreznimi zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki so priznane kot vsaj enakovredne tem zahtevam;

(c)  zbiranje informacij in podatkov za razjasnitev razlogov za ponavljajoče se ali nastajajoče težave v zvezi z izvozom živali in blaga iz tretje države.

2.  Nadzor iz odstavka 1 zadeva zlasti:

(a)  zakonodajo tretje države;

(b)  organizacijo pristojnih organov tretje države, njihova pooblastila in neodvisnost, nadzor nad njimi in pristojnost, ki jo imajo za učinkovito izvrševanje veljavne zakonodaje;

(c)  usposabljanje osebja za opravljanje uradnega nadzora;

(d)  sredstva, vključno z analitskimi, preskusnimi in diagnostičnimi zmogljivostmi, ki so na voljo pristojnim organom;

(e)  obstoj in delovanje določenih nadzornih postopkov in nadzornih sistemov na podlagi prednostnih nalog;

(f)  kadar je to primerno, stanje glede zdravja živali, zoonoz in zdravja rastlin ter postopke za obveščanje Komisije in ustreznih mednarodnih organov o izbruhih bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah; [Sprememba 263]

(g)  obseg in delovanje uradnega nadzora, izvedenega nad živalmi, rastlinami in njihovimi proizvodi, ki prihajajo iz tretjih držav;

(h)  zagotovila, ki jih tretja država lahko da glede skladnosti ali enakovrednosti z zahtevami pravil iz člena 1(2).

3.  Za povečanje učinkovitosti nadzora iz odstavka 1 lahko Komisija pred njegovo izvedbo zahteva, naj zadevna tretja država zagotovi:

(a)  informacije iz člena 124(1);

(b)  kadar je to primerno, zapise o uradnem nadzoru, ki ga izvaja.

4.  Komisija lahko imenuje strokovnjake iz držav članic, da pomagajo njenim strokovnjakom pri nadzoru iz odstavka 1.

Člen 120

Pogostnost nadzora, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah

Pogostnost nadzora, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah, se določi na podlagi:

(a)  ocene tveganja živali in blaga, ki se iz teh držav izvažajo v Unijo;

(b)  pravil iz člena 1(2);

(c)  količine in značilnosti živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz zadevne tretje države;

(d)  rezultatov nadzora, ki so ga strokovnjaki Komisije ali drugi inšpekcijski organi že opravili;

(e)  rezultatov uradnega nadzora živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretje države, in drugega uradnega nadzora, ki so ga opravili pristojni organi držav članic;

(f)  informacij, ki so jih predložili Evropska agencija za varnost hrane ali podobni organi;

(g)  informacij, ki so jih predložile mednarodno priznane organizacije, kot so:

(i)  Svetovna zdravstvena organizacija;

(ii)  Komisija za Codex Alimentarius;

(iii)  Mednarodna organizacija za zdravje živali;

(iv)  Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin;

(v)  sekretariat Mednarodne konvencije o varstvu rastlin;

(vi)  Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

(vii)  Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo;

(viii)  sekretariat Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti;

(h)  dokazil o pojavljanju bolezni ali drugih okoliščinah, zaradi katerih bi lahko živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretje države, pomenili tveganje za zdravje ali okolje;

(ha)  verjetnosti goljufivega ravnanja, ki bi lahko potrošnika zavedlo glede pričakovanj v zvezi z značajem, kakovostjo in sestavo živil in blaga; [Sprememba 264]

(i)  potreb po preiskavi ali odzivu na izjemne razmere v posameznih tretjih državah.

Člen 121

Poročila Komisije o nadzoru, ki ga njeni strokovnjaki izvajajo v tretjih državah

Komisija poroča o ugotovitvah vsakega nadzora, opravljenega v skladu s členoma 119 in 120.

Kadar je to primerno, njeno poročilo vsebuje priporočila.

Komisija da svoja poročila na voljo javnosti.

Člen 122

Program nadzora, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah

Komisija svoj program nadzora v tretjih državah vnaprej predloži državam članicam in poroča o rezultatih. Komisija lahko zadevni program spremeni zaradi upoštevanja razvoja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2). Take spremembe se sporočijo državam članicam.

Člen 123

Nadzor, ki ga tretje države izvajajo v državah članicah

1.  Države članice obvestijo Komisijo o:

(a)  načrtovanem nadzoru, ki ga bodo na njihovem ozemlju opravili pristojni organi tretjih držav;

(b)  načrtovanem razporedu in obsegu takega nadzora.

2.  Strokovnjaki Komisije lahko sodelujejo pri nadzoru iz odstavka 1 na zahtevo:

(a)  pristojnih organov držav članic, v katerih se izvaja ta nadzor; ali

(b)  pristojnih organov tretje države, ki izvajajo ta nadzor.

Pri organizaciji sodelovanja strokovnjakov Komisije ter končnega razporeda in obsega nadzora iz odstavka 1 Komisija in pristojni organi držav članic, v katerih se ta nadzor izvaja, tesno sodelujejo.

3.  Sodelovanje strokovnjakov Komisije pri nadzoru iz odstavka 1 je namenjeno predvsem:

(a)  svetovanju glede pravil iz člena 1(2);

(b)  zagotavljanju informacij in podatkov, ki so na voljo na ravni Unije in so lahko uporabni za nadzor, ki ga opravljajo pristojni organi tretje države;

(c)  zagotavljanju enotnosti glede nadzora, ki ga opravljajo pristojni organi tretjih držav.

Poglavje II

Pogoji za vstop živali in blaga v Unijo

Člen 124

Informacije o nadzornih sistemih tretjih držav

1.  Komisija od tretjih držav, ki nameravajo izvažati živali in blago v Unijo, zahteva, da ji zagotovijo naslednje točne in najnovejše informacije o splošni organizaciji in upravljanju sanitarnih in fitosanitarnih nadzornih sistemov na svojem ozemlju:

(a)  o vseh sanitarnih ali fitosanitarnih predpisih, sprejetih ali predlaganih na njihovem ozemlju;

(b)  o postopkih ocene tveganja in dejavnikih, ki se upoštevajo pri oceni tveganja in določitvi ustrezne ravni sanitarnega ali fitosanitarnega varstva;

(c)  o vseh nadzornih in inšpekcijskih postopkih in mehanizmih, po potrebi tudi v zvezi z živalmi in blagom, ki prihajajo iz drugih tretjih držav;

(d)  o mehanizmih uradnega potrjevanja;

(e)  kadar je to ustrezno, o vseh ukrepih, sprejetih po priporočilih iz drugega odstavka člena 121;

(f)  kadar je to primerno, o rezultatih izvedenega uradnega nadzora nad živalmi in blagom, namenjenimi izvozu v Unijo;

(g)  kadar je to primerno, informacije o spremembah strukture in delovanja nadzornih sistemov, prilagojenih zaradi izpolnjevanja sanitarnih ali fitosanitarnih zahtev ali priporočil iz drugega odstavka člena 121.

2.  Zahteva za zagotovitev informacij iz odstavka 1 je sorazmerna glede na značilnosti živali in blaga, ki se bodo izvozili v Unijo, ter posebne razmere in strukturo tretje države.

Člen 125

Določitev dodatnih pogojev za vstop živali in blaga v Unijo

1.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, kadar so ti pogoji potrebni za zagotovitev, da so živali in blago skladni z ustreznimi zahtevami pravil iz člena 1(2), razen točk (d), (e), (g) in (h) člena 1(2) ter člena 6 Uredbe (ES) št. 853/2004, ali z zahtevami, ki so priznane kot vsaj enakovredne.

2.  Pogoji iz odstavka 1 se nanašajo na živali in blago, ki so opredeljeni z oznakami kombinirane nomenklature, vključujejo pa lahko:

(a)  zahtevo, da lahko nekatere živali in blago vstopajo v Unijo samo iz tretje države ali regije tretje države, navedene na seznamu, ki ga Komisija sestavi za ta namen;

(b)  zahtevo, da se pošiljke nekaterih živali in blaga iz tretjih držav pridobijo ali pripravijo v obratih, skladnih z ustreznimi zahtevami iz odstavka 1 ali zahtevami, ki so priznane kot vsaj enakovredne, in iz takih obratov tudi odpremijo;

(c)  zahtevo, da pošiljke nekaterih živali in blaga spremlja uradno spričevalo, uradno potrdilo ali drugo dokazilo, da so pošiljke skladne z ustreznimi zahtevami iz odstavka 1 ali zahtevami, ki so priznane kot vsaj enakovredne;

(d)  obveznost, da se dokazila iz točke (c) zagotovijo v določeni obliki;

(e)  vse morebitne druge zahteve, ki so potrebne, da se v zvezi z nekaterimi živalmi in blagom zagotovijo enakovredne ravni varstva zdravja oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev varstva okolja, kot jih zagotavljajo izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1. [Sprememba 266]

3.  Kadar je to nujno potrebno zaradi tveganj, ki jih pomenijo živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, za zdravje ljudi, živali ali okolje oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, se za delegirane akte, sprejete v skladu z odstavkom 1, uporabi postopek iz člena 140.

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o obliki in vrsti uradnih spričeval, uradnih potrdil ali dokazil, ki se zahtevajo v skladu s pravili iz točke (c) odstavka 2.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 126

Vključitev na seznam tretjih držav iz člena 125(2)(a)

1.  Tretja država ali regija tretje države se na seznam iz točke (a) člena 125(2) vključi v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.  Komisija z izvedbenimi akti odobri zahtevo, ki ji jo s tem namenom posreduje zadevna tretja država s priloženimi ustreznimi dokazili in jamstvi, da so zadevne živali in blago iz zadevne tretje države skladni z ustreznimi zahtevami iz člena 125(1) ali enakovrednimi zahtevami. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo in posodabljajo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

3.  Komisija pri odločanju o zahtevi iz odstavka 2 po potrebi upošteva:

(a)  zakonodajo tretje države v zadevnem sektorju;

(b)  sestavo in organizacijo pristojnih organov tretje države in njenih nadzornih služb, pooblastil, ki jih imajo, ter jamstev, ki se lahko zagotovijo glede uporabe in izvrševanja zakonodaje tretje države, ki se uporablja za zadevni sektor, in zanesljivost postopkov uradnega potrjevanja;

(c)  izvajanje ustreznega uradnega nadzora in drugih dejavnosti, s katerimi pristojni organi tretje države ocenijo prisotnost nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje;

(d)  rednost in sprotnost informacij, ki jih zagotovi tretja država o prisotnosti nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje;

(e)  jamstva, ki jih da tretja država, da:

(i)  so pogoji, ki se uporabljajo za obrate, iz katerih se živali ali blago izvozijo v Unijo, skladni z zahtevami, ki so enakovredne zahtevam iz člena 125(1);

(ii)  se sestavi in posodablja seznam obratov iz točke (i);

(iii)  se seznam obratov iz točke (i) in njegove posodobljene različice takoj sporočijo Komisiji;

(iv)  pristojni organi tretje države redno in učinkovito izvajajo nadzor nad obrati iz točke (i);

(f)  vse druge informacije ali podatke o sposobnosti tretje države za zagotavljanje, da v Unijo vstopijo samo živali ali blago, v zvezi s katerimi se zagotavlja enaka ali enakovredna raven varstva kot z ustreznimi zahtevami iz člena 125(1).

Člen 127

Določitev posebnih ukrepov za vstop nekaterih živali in blaga v Unijo

1.  Kadar so v primerih, ki niso primeri iz člena 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, člena 249 Uredbe (EU) št..../...(75) in člena 27(1), člena 29(1), člena 40(2), člena 41(2), člena 47(1), člena 49(2) in člena 50(2) Uredbe (EU) št..../...(76)+ , na voljo dokazi, da bi lahko vstop v Unijo nekaterih živali ali blaga s poreklom iz tretje države, regije tretje države ali skupine tretjih držav pomenil tveganje za zdravje ljudi, ali živali ali rastlin oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, ali kadar so na voljo dokazi o mogoči zelo razširjeni neskladnosti s pravili iz člena 1(2), Komisija z izvedbenimi delegiranimi akti v skladu s členom 139 sprejme potrebne ukrepe za obvladovanje takega tveganja ali odpravo ugotovljene neskladnosti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2). [Sprememba 267]

2.  Pogoji iz odstavka 1 se nanašajo na živali in blago, ki so opredeljeni z oznakami kombinirane nomenklature, vključujejo pa lahko:

(a)  prepoved vstopa v Unijo za živali in blago iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz zadevnih tretjih držav ali regij tretjih držav;

(b)  zahtevo, da se pred odpremo opravi posebna obdelava ali nadzor živali in blaga iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav;

(c)  zahtevo, da je ob vstopu v Unijo potrebna posebna obdelava ali nadzor živali in blaga iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav;

(d)  zahtevo, da pošiljke živali in blaga iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljene iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav, spremlja uradno spričevalo, uradno potrdilo ali drugo dokazilo, da je pošiljka skladna z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki so priznane kot vsaj enakovredne;

(e)  zahtevo, naj se dokazila iz točke (d) zagotovijo v posebni obliki;

(f)  druge potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja.

3.  Pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 2 se upoštevajo:

(a)  informacije, zbrane v skladu s členom 124;

(b)  vse druge informacije, ki so jih zagotovile zadevne tretje države;

(c)  po potrebi rezultati nadzora Komisije iz člena 119(1).

4.  V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, povezanih z zdravjem ljudi in živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev varstvom okolja, Komisija v skladu s postopkom iz člena 141(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 128

Enakovrednost

1.  Na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), razen točk (d), (e), (g) in (h) člena 1(2), lahko Komisija z izvedbenimi akti prizna, da so ukrepi, ki se uporabljajo v tretji državi ali regijah tretje države, enakovredni zahtevam navedenih pravil, in sicer na podlagi:

(a)  temeljite proučitve informacij in podatkov, ki jih je tretja država zagotovila v skladu s členom 124(1);

(b)  kadar je to ustrezno, zadovoljivega rezultata nadzora, opravljenega v skladu s členom 119(1);

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

2.  Izvedbeni akti iz odstavka 1 določajo podrobnosti glede vstopa živali in blaga v Unijo iz zadevne tretje države ali njenih regij in lahko vključujejo:

(a)  značilnosti in vsebino uradnih spričeval ali potrdil, ki morajo spremljati živali ali blago;

(b)  posebne zahteve, ki se uporabljajo za vstop živali ali blaga v Unijo, in uradni nadzor, ki ga je treba opraviti ob vstopu v Unijo;

(c)  po potrebi postopke za oblikovanje in spreminjanje seznamov regij ali obratov v zadevni tretji državi, iz katerih je dovoljen vstop živali in blaga v Unijo.

3.  Komisija z izvedbenimi akti takoj prekliče izvedbene akte iz odstavka 1, če ni več izpolnjen kateri od pogojev za priznavanje enakovrednosti.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Člen 128a

Podpora državam v razvoju

1.  Da bi zagotovili, da bodo države v razvoju zmožne spoštovati to uredbo, se lahko sprejmejo ukrepi in se izvajajo, dokler dokazano ne pokažejo učinka, z njimi pa se podpre:

–  izpolnjevanje pogojev za vstop živali in blaga v Unijo;

–  oblikovanje smernic za organizacijo uradnega nadzora nad proizvodi, ki se izvozijo v Unijo;

–  napotitev strokovnjakov Evropske unije ali držav članic za pomoč pri organizaciji uradnega nadzora v državah v razvoju;

–  udeležba nadzornega osebja iz držav v razvoju pri usposabljanju ali izobraževanju.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 139 v zvezi s pravili za podporo državam v razvoju, navedenih v odstavku 1. [Sprememba 268]

Poglavje III

Usposabljanje osebja pristojnih organov

Člen 129

Usposabljanje in izmenjava osebja pristojnih organov

1.  Komisija lahko organizira dejavnosti usposabljanja za osebje pristojnih organov in po potrebi osebje drugih organov držav članic, ki sodelujejo pri preiskavah morebitnih kršitev določb te uredbe in pravil iz člena 1(2). [Sprememba 269]

Komisija lahko te dejavnosti organizira v sodelovanju z državami članicami. [Sprememba 270]

2.  Dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 prispevajo k razvoju usklajenega pristopa k uradnemu nadzoru in drugim uradnim dejavnostim v državah članicah. Po potrebi vključujejo usposabljanje glede:

(a)  te uredbe in pravil iz člena 1(2);

(b)  nadzornih metod in tehnik, pomembnih za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti pristojnih organov;

(c)  metodah in tehnikah proizvodnje, predelave in trženja.

3.  Dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 se lahko udeležijo pristojni organi tretjih držav in se lahko organizirajo zunaj Unije.

4.  Pristojni organi zagotovijo, da se znanje, pridobljeno v okviru dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1, po potrebi razširja in ustrezno uporablja pri dejavnostih usposabljanja osebja iz člena 4(2) in (3).

Dejavnosti usposabljanja, namenjene razširjanju takega znanja, se vključijo v programe usposabljanja iz člena 4(2).

5.  Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami organizira programe za izmenjavo osebja pristojnih organov, ki izvajajo uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, med dvema ali več državami članicami.

Taka izmenjava lahko poteka tako, da se osebje pristojnih organov iz ene države članice začasno dodeli drugi državi članici, ali z izmenjavo takega osebja med zadevnimi pristojnimi organi.

6.  Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za organizacijo dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 in programov iz odstavka 5.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

Poglavje IV

Informacijski sistem

Člen 130

Informacijski sistem za uradni nadzor (IMSOC)

1.  Komisija vzpostavi in upravlja računalniško podprt informacijski sistem, ki omogoča povezano delovanje mehanizmov in orodij, s katerimi se iz podatkovnih zbirk v državah članicah samodejno prenesejo in izmenjujejo („sistem IMSOC“), upravljajo in ter obdelujejo podatki, informacije in dokumenti v zvezi z uradnim nadzorom, ob upoštevanju obstoječih nacionalnih sistemov. [Sprememba 271]

1a.  Komisija in države članice pri prenosu elektronskih certifikatov ali drugih elektronskih dokumentov uporabljajo mednarodne standardizirane programske jezike, strukture sporočil in protokole prenosa, pa tudi varne načine prenosa. [Sprememba 272]

2.  Sistem IMSOC:

(a)  v celoti vključuje sistem TRACES, vzpostavljen z Odločbo 2003/24/ES, ter zagotavlja potrebne posodobitve tega sistema;

(b)  v celoti vključuje sedanje računalniško podprte sisteme, ki jih upravlja Komisija in se uporabljajo za hitro izmenjavo podatkov, informacij in dokumentov v zvezi s tveganji za zdravje ljudi, zdravje in dobrobit živali ter zdravje rastlin in so vzpostavljeni s členom 50 Uredbe (ES) št. 178/2002, členom 20 Uredbe (EU) št. .../...(77) in členom 97 Uredbe (EU) št..../...(78)+ , ter zagotavlja potrebne posodobitve takih sistemov;

(c)  zagotavlja ustrezne povezave med sistemom TRACES in sistemi iz točke (b), da se po potrebi omogočita učinkovita izmenjava in posodabljanje podatkov med navedenimi sistemi ter med sistemom TRACES in navedenimi sistemi.

2a.  Komisija in pristojni organi držav članic pri izmenjavi elektronskih podatkov, kot so elektronska spričevala, uporabljajo mednarodno standardiziran jezik, strukturo sporočil in izmenjavo protokolov. [Sprememba 273]

Člen 131

Splošne funkcije sistema IMSOC

Sistem IMSOC:

(a)  omogoča računalniško obdelavo in izmenjavo informacij, podatkov in dokumentov, ki so potrebni za izvajanje uradnega nadzora ali izhajajo iz izvajanja uradnega nadzora, evidentiranja izvajanja ali rezultatov uradnega nadzora, v vseh primerih, v katerih pravila iz člena 1(2) in delegirani akti iz členov od 15 do 24 določajo izmenjavo takih informacij, podatkov in dokumentov med pristojnimi organi, med pristojnimi organi in Komisijo, ter kadar je to primerno, z drugimi organi in izvajalci dejavnosti;

(b)  zagotavlja mehanizem za izmenjavo podatkov in informacij v skladu z naslovom IV;

(c)  zagotavlja orodje za zbiranje in upravljanje poročil o uradnem nadzoru, ki jih države članice predložijo Komisiji;

(d)  omogoča pripravo, obdelavo in pošiljanje, tudi v elektronski obliki, dnevnika vožnje iz člena 5(4) Uredbe (ES) št. 1/2005, zapisov, pridobljenih z navigacijskim sistemom iz člena 6(9) Uredbe (ES) št. 1/2005, ter uradnih spričeval in enotnega zdravstvenega vstopnega dokumenta iz člena 54 te uredbe.

Člen 132

Uporaba sistema IMSOC v zvezi z živalmi in blagom, za katere velja poseben uradni nadzor

1.  V zvezi z živalmi ali blagom, za katerih premike po Uniji ali dajanje na trg veljajo posebne zahteve ali postopki, določeni v skladu s pravili iz člena 1(2), sistem IMSOC pristojnim organom v kraju odpreme in drugim pristojnim organom, odgovornim za izvajanje uradnega nadzora nad temi živalmi in blagom, omogoča, da si v realnem času izmenjujejo podatke, informacije in dokumente v zvezi z živalmi ali blagom, ki se premikajo iz ene države članice v drugo, in o izvedenem uradnem nadzoru.

Prvi pododstavek se ne uporablja za blago, za katero veljajo pravila iz člena 1(2)(g) in (h).

Vendar pa se Komisiji v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s tem, kdaj in v kakšnem obsegu se prvi pododstavek uporablja za blago iz drugega pododstavka.

2.  V zvezi z izvoženimi živalmi in blagom, za katere se uporabljajo pravila Unije v zvezi z izdajo izvoznega spričevala, sistem IMSOC omogoča pristojnim organom v kraju odpreme in drugim pristojnim organom, odgovornim za izvajanje uradnega nadzora, da si v realnem času izmenjujejo podatke, informacije in dokumente v zvezi s takimi živalmi in blagom ter rezultate nadzora, izvedenega nad takimi živalmi in blagom.

3.  V zvezi z živalmi ali blagom, za katere velja uradni nadzor iz oddelkov I in II poglavja V naslova II, sistem IMOSC:

(a)  pristojnim organom na mejnih kontrolnih točkah in drugim pristojnim organom, odgovornim za izvajanje uradnega nadzora nad zadevnimi živalmi ali blagom, omogoča, da si v realnem času izmenjujejo podatke, informacije in dokumente v zvezi z zadevnimi živalmi in blagom ter o nadzoru, izvedenem nad njimi;

(b)  pristojnim organom na mejnih kontrolnih točkah omogoča souporabo in izmenjavo ustreznih podatkov, informacij in dokumentov s carinskimi organi in drugimi organi, odgovornimi za izvajanje nadzora nad živalmi ali blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, ter izvajalci dejavnosti, udeleženimi v vstopnih postopkih, v skladu s pravili, sprejetimi skladno s členom 14(4) in členom 73(2) ter drugimi zadevnimi pravili Unije;

(c)  zagotavlja podporo za postopke iz točke (a) člena 52(2) in iz člena 63(6) ter njihovo izvajanje.

Člen 133

Pooblastilo za sprejetje pravil za delovanje sistema IMSOC

Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z določitvijo:

(a)  tehničnih specifikacij in posebnih pravil za delovanje sistema IMSOC in njegovih delov;

(b)  izrednih ukrepov, ki jih je treba uporabiti, kadar katera od funkcij sistema IMSOC ni na voljo;

(c)  primerov, v katerih se lahko zadevnim tretjim državam in mednarodnim organizacijam odobri delni dostop do funkcij sistema IMSOC, pogojev, v skladu s katerimi je to mogoče, ter podrobnosti tega dostopa;

(d)  primerov, v katerih se lahko občasnim uporabnikom odobrijo izjeme glede uporabe sistema TRACES, in pogojev, v skladu s katerimi je to mogoče;

(e)  pravil glede elektronskega sistema, v okviru katerega pristojni organi sprejemajo elektronska spričevala, ki jih izdajo pristojni organi tretjih držav.

Naslov VII

Izvršilno ukrepanje

Poglavje I

Ukrepanje pristojnih organov in kazni

Člen 134

Splošne obveznosti pristojnih organov glede izvršilnega ukrepanja

1.  Kadar pristojni organi delujejo v skladu s tem poglavjem, dajo prednost ukrepom, ki jih je treba sprejeti za odpravo ali obvladovanje tveganj za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje. Zaradi vedno pogostejših goljufij na področju hrane je treba večji poudarek posvetiti spopadanju s praksami, tako glede vrste kot glede kakovosti hrane, ki jo kupujejo in uživajo. [Sprememba 336]

2.  Pristojni organi ob sumu neskladnosti izvedejo preiskavo, da zadevni sum potrdijo ali ovržejo.

3.  Kadar je to potrebno za namene preiskave iz odstavka 2, preiskava vključuje:

(a)  izvajanje okrepljenega uradnega nadzora nad živalmi, blagom in izvajalci dejavnosti v ustreznem obdobju glede na naravo tveganja; [Sprememba 274]

(b)  po potrebi uradno pridržanje živali in blaga ter nedovoljenih snovi ali proizvodov.

Člen 135

Preiskave in ukrepi ob ugotovljeni neskladnosti

1.  Kadar se ugotovi neskladnost, pristojni organi:

(a)  opravijo vse potrebne dodatne preiskave, da ugotovijo izvor in obseg neskladnosti ter določijo odgovornosti izvajalca dejavnosti;

(b)  sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da izvajalec dejavnosti odpravi neskladnost invzpostavi sisteme, da prepreči njeno ponovitev. [Sprememba 275]

Pri odločanju o ustreznih ukrepih pristojni organi upoštevajo značilnosti neskladnosti in poročilo o neskladnostih izvajalca dejavnosti.

2.  Kadar delujejo v skladu z odstavkom 1, pristojni organi po potrebi:

(a)  odredijo ali izvedejo zdravljenje živali;

(aa)  Kadar rezultati uradnih nadzorov dnevnikov vožnje iz točke (i) odstavka (b) člena 18(1) niso zadovoljivi, organizator zahteva, da se spremenijo ukrepi za načrtovano dolgo vožnjo, tako da je v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005. [Sprememba 276]

(b)  odredijo raztovarjanje, pretovarjanje na drugo prevozno sredstvo, zadržanje in v ustreznih prostorih s primerno oskrbo živali, karanteno, odlog zakola živali, po potrebi poiščejo veterinarsko pomoč; [Sprememba 277]

(c)  odredijo obdelavo blaga, spremembo nalepk ali zagotovitev popravkov informacij potrošnikom;

(d)  omejijo ali prepovejo dajanje na trg, premikanje, vstop v Unijo ali izvoz živali in blaga, prepovejo njihovo vrnitev v državo članico odpreme ali odredijo njihovo vrnitev v državo članico odpreme;

(e)  odredijo, da izvajalec dejavnosti poveča pogostnost notranjega nadzora;

(ea)  nosilec dejavnosti, ki usmrti živali oziroma opravlja druge povezane dejavnosti in sodi na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1099/2009, mora spremeniti standardne operativne postopke in še zlasti upočasniti oziroma zaustaviti proizvodnjo; [Sprememba 278]

(f)  odredijo pogostejši ali sistematičen uradni nadzor nad nekaterimi dejavnostmi zadevnega izvajalca dejavnosti;

(g)  odredijo odpoklic, umik, odstranitev in uničenje blaga ter po potrebi odobrijo uporabo blaga za druge namene, kot so bili prvotno predvideni;

(h)  odredijo ustrezno obdobje osamitve ali zaprtja celotne dejavnosti ali dela dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti ali njegovih obratov, kmetijskih gospodarstev ali drugih prostorov;

(i)  odredijo ustrezno obdobje prekinitve vseh dejavnosti ali dela poslovne dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti in po potrebi spletnih strani, ki jih upravlja ali uporablja;

(j)  odredijo začasni preklic ali preklic odobritve zadevnega obrata, tovarne, kmetijskega gospodarstva ali prevoznega sredstva ali dovoljenja za prevoznika oziroma potrdila o usposobljenosti za voznike; [Sprememba 279]

(k)  odredijo zakol ali usmrtitev živali, če je to najustreznejši ukrep za varovanje zdravja ljudi ter zdravja in dobrobiti živali;

(l)  sprejmejo kakršne koli druge ukrepe, ki so po mnenju pristojnih organov ustrezni za zagotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2).

3.  Pristojni organi zadevnemu izvajalcu dejavnosti ali njegovemu zastopniku zagotovijo:

(a)  pisno obvestilo o svoji odločitvi glede dejavnosti ali ukrepa, ki ga je treba sprejeti v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter razloge za to odločitev ter

(b)  informacije o pravici do pritožbe zoper takšne odločitve, o postopku, ki se uporablja, in o rokih.

4.  Vse izdatke na podlagi tega člena nosijo odgovorni izvajalci dejavnosti.

Člen 136

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se kazni uporabljajo. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o navedenih pravilih obvestijo Komisijo do datuma iz drugega pododstavka člena 162(1) in jo nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na zadevne določbe.

Ne glede na načrtovano finančno korist se pri določanju višine kazni upošteva tudi tveganje škodljivosti za zdravje potrošnikov. [Sprememba 280]

2.  Države članice zagotovijo, da so finančne kazni, ki se uporabljajo za namerne kršitve določb te uredbe in pravil iz člena 1(2), določene vsaj primerljive z ekonomsko koristjov dvakratni vrednosti ekonomske koristi, ki jo je kršitelj hotel pridobiti s kršitvijo. [Sprememba 281]

3.  Države članice zagotovijo zlasti, da se določijo kazni v naslednjih primerih:

(a)  kadar izvajalci dejavnosti ne sodelujejo pri uradnem nadzoru ali drugih uradnih dejavnostih;

(b)  napačno ali zavajajoče uradno potrjevanje in izjave; [Sprememba 282]

(c)  goljufiva izdelava ali uporaba uradnih spričeval, uradnih nalepk, uradnih oznak in drugih uradnih potrdil;

(ca)  škodljivost za zdravje potrošnikov. [Sprememba 283]

Člen 136a

Poročanje o kršitvah

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite in zanesljive mehanizme za spodbujanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah te uredbe in nacionalnih ukrepih, ki se nanašajo na to uredbo, pristojnim organom.

2.  Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)  posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje;

(b)  ustrezno zaščito zaposlenih v institucijah, ki prijavijo kršitve v instituciji, vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c)  varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev v skladu z Direktivo 95/46/ES;

(d)  jasna pravila, ki v vseh primerih zagotavljajo zaupnost osebe, ki prijavi kršitve v instituciji, razen če nacionalno pravo zahteva njeno razkritje zaradi nadaljnjih preiskav ali naknadnih sodnih postopkov.

3.  Države članice od institucij zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi zaposleni prek posebnega neodvisnega in avtonomnega kanala interno poročajo o kršitvah. Takšen kanal se lahko zagotovi tudi v dogovoru s socialnimi partnerji. Pri tem velja enaka zaščita, kot je navedena v točkah (b), (c) in (d) odstavka 2. [Sprememba 284]

Poglavje II

Izvršilni ukrepi Unije

Člen 137

Resna napaka v nadzornem sistemu države članice

1.  Kadar ima Komisija dokaz o resni napaki v nadzornem sistemu države članice, ki bi lahko pomenila zelo razširjeno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje, ali bi lahko povzročila zelo razširjeno kršitev pravil iz člena 1(2), z izvedbenimi akti sprejme enega ali več naslednjih ukrepov, ki se uporabljajo, dokler napaka v nadzornem sistemu ni odpravljena:

(a)  prepoved dajanja na trg ali prevoza, premikanja ali drugega ravnanja v zvezi z nekaterimi živalmi ali blagom, na katere vpliva napaka v uradnem nadzornem sistemu;

(b)  posebne pogoje za dejavnosti, živali ali blago iz točke (a);

(c)  začasni preklic opravljanja uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah ali drugih kontrolnih točkah, na katere vpliva napaka v uradnem nadzornem sistemu, ali preklic takih mejnih kontrolnih točk ali drugih kontrolnih točk;

(d)  druge ustrezne začasne ukrepe, potrebne za obvladovanje zadevnega tveganja do odprave napake v nadzornem sistemu.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).

2.  Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo le, če zadevna država članica ne popravi stanja na zahtevo in v roku, ki ga je določila Komisija.

3.  V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, povezanih z zdravjem ljudi in živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev varstvom okolja, Komisija v skladu s postopkom iz člena 141(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Naslov VIII

Splošne določbe

Poglavje I

Postopkovne določbe

Člen 138

Sprememba prilog in sklicevanja na evropske standarde

1.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembah prilog II in III k tej uredbi zaradi upoštevanja sprememb pravil iz člena 1(2) ter tehničnega in znanstvenega napredka.

2.  Da se zagotovi posodabljanje sklicevanja na evropske standarde iz točke (b)(iv) člena 26, točke (e) člena 36(4) in točke (a) člena 91(3), se Komisiji podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembi tega sklicevanja, če CEN spremeni zadevne standarde.

Člen 139

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli v skladu s pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo iz člena  15(2), člena 17, člena 23(1),člena 23(2), člena 24a, člena 25(3), člena 40, člena 43(4), člena 45(3), člena 46, člena 49, člena 51(1), člena 52(1) in (2), člena 56(2), člena 60(3), člena 62(2), člena 69(3), člena 75(1) in (2), člena 97(2), člena 98(6), člena 99(2), člena 101(3), člena 106(3), člena 111, člena 114(4), člena 125(1), člena 127(1), člena 128a(2), tretjega pododstavka člena 132(1), člena 133, člena 138(1) in (2), člena 143(2), člena 144(3) in člena 153(3) se podeli za nedoločen čas prenese na Komisijo za obdobje petih let od ...(79). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 285]

2a.  Med izvajanjem teh pooblastil je še zlasti pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala med pripravo in oblikovanjem delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in ustrezno. [Sprememba 286]

3.  Evropski parlament ali Svet lahko pooblastilo iz člena, 15(2), člena 17, člena 23(1), člena 23(2),člena 24a, člena 25(3), člena 40, člena 43(4), člena 45(3), člena 46, člena 49, člena 51(1), člena 52(1) in (2), člena 56(2), člena 60(3), člena 62(2), člena 69(3), člena 75(1) in (2), člena 97(2), člena 98(6), člena 99(2), člena 101(3), člena 106(3), člena 111, člena 114(4) člena 125(1), člena 127(1), člena 128a(2), tretjega pododstavka člena 132(1), člena 133, člena 138(1) in (2), člena 143(2), člena 144(3) ter 153(3) kadar koli prekliče. Pooblastilo preneha veljati s sklepom o preklicu pooblastila. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v njem. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(2), členom 17,, členom 23(1), členom 23(2), členom 24a, členom 25(3), členom 40, členom 43(4), členom 45(3), členom 46, členom 49, členom 51(1), členom 52(1) in (2), členom 56(2), členom 60(3), členom 62(2), členom 69(3), členom 75(1) in (2), členom 97(2), členom 98(6), členom 99(2), členom 101(3), členom 106(3), členom 111, členom 114(4)in 125(1), členom 127(1), členom 128a(2), tretjim pododstavkom člena 132(1), členom 133, členom 138(1) in (2), členom 143(2), členom 144(3) ter členom 153(3) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 140

Nujni postopek

1.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler ni izraženo nasprotovanje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko delegiranemu aktu nasprotujeta v skladu s postopkom iz člena 139(5). V takem primeru Komisija akt razveljavi takoj po prejetju uradnega obvestila Evropskega parlamenta ali Sveta o odločitvi o ugovoru.

Člen 141

Odbor

1.  Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Izjema je člen 23, ki zahteva, da Komisiji pomagajo odbori, ustanovljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi, Uredbo (EU) št. 1151/2012 o označbah živil ZOP, zaščitenih geografskih označbah (ZGO) in zajamčenih tradicionialnih posebnostih (ZTP), Uredbo (ES) št. 1234/2007 glede označb vin ZOP in ZGO in Uredbo (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (80) o geografskih označbah alkoholnih pijač. [Sprememba 287]

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Poglavje II

Prehodne in končne določbe

Člen 142

Razveljavitve

1.  Uredba (ES) št. 882/2004, direktivi 89/608/EGS in 96/93/ES ter Odločba 92/438/EGS se razveljavijo z dnem ...(81).

Vendar pa se členi od 14 do 17 in od 26 do 29 Uredbe (ES) št. 882/2004 uporabljajo še naprej do...(82)+.

Določitev vsakega referenčnega laboratorija Evropske unije iz Priloge VII Uredbe (ES) št. 882/2004 se uporablja, dokler ne bo za vsako izmed zadevnih področij določen referenčni laboratorij Evropske unije v skladu s členom 91(2) te uredbe. [Sprememba 288]

1a.  Določitev vsakega referenčnega laboratorija Evropske unije iz Priloge VII Uredbe (ES) št. 882/2004 se uporablja, dokler ne bo za vsako izmed zadevnih področij določen referenčni laboratorij Evropske unije v skladu s členom 91(2) te uredbe, ne glede na člen 91(3 a). [Sprememba 289]

2.  Uredba (ES) št. 854/2004 ter Direktive 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES in 97/78/ES se razveljavijo z dnem ...(83). [Sprememba 290]

3.  Sklicevanja na razveljavljene akte se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 143

Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo direktiv 91/496/EGS in 97/78/ES

1.  Ustrezne določbe direktiv 91/496/EGS in 97/78/ES, ki urejajo zadeve iz člena 45(2), člena 46, točk (b), (c) in (d) člena 49, člena 51(1)(a), člena 52(1) in (2) ter člena 56(1)(a) te uredbe, se uporabljajo še naprej do datuma, ki se določi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 2.

2.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z datumom, na katerega se določbe iz odstavka 1 prenehajo uporabljati. Zadevnega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki se določijo v skladu z delegiranimi ali izvedbenimi akti iz člena 45(2), člena 46, točk (b), (c) in (d) člena 49, člena 51(1)(a), člena 52(1) in (2) ter člena 56(1)(a) te uredbe.

Člen 144

Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo Direktive 96/23/ES

1.  Pristojni organi še naprej izvajajo uradni nadzor, potreben za ugotavljanje prisotnosti snovi in skupin ostankov, navedenih v Prilogi I k Direktivi 96/23/ES, v skladu s prilogami II, III in IV k navedeni direktivi do datuma, ki se določi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 3.

2.  Člen 29(1) in (2) Direktive 96/23/ES se uporablja še naprej do datuma, ki se določi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 3.

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z datumom, na katerega pristojni organi prenehajo izvajati uradni nadzor v skladu z odstavkom 1 in na katerega se preneha uporabljati člen 29(1) in (2) Direktive 96/23/ES. Zadevnega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki se določijo v skladu z delegiranimi ali izvedbenimi akti iz členov 16 in 111 te uredbe.

Člen 145

Spremembe Direktive 98/58/ES

Direktiva 98/58/ES se spremeni:

(a)  člen 2 se spremeni:

(i)  točka 3 se črta;

(ii)  doda se drugi pododstavek:"

„Uporablja se tudi opredelitev pojma ,pristojni organi‘ iz točke 5 člena 2 Uredbe (EU) št....(84)“;

(b)  člen 6 se spremeni:

(i)  odstavek 1 se črta;

(ii)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil njihov pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovitev o neskladnostih in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v prihodnjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

(c)  točka (a) odstavka 3 se črta;

(d)  člen 7 se črta.

Člen 146

Spremembe Direktive 1999/74/ES

Direktiva 1999/74/ES se spremeni:

(a)  člen 8 se spremeni:

(i)  odstavek 1 se črta;

(ii)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„Države članice Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil njihov pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovitev o neskladnostih in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v prihodnjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

(iii)  točka (a) odstavka 3 se črta;

(b)  člen 9 se črta.

Člen 147

Spremembe Uredbe (ES) št. 999/2001

Uredba (ES) št. 999/2001 se spremeni:

(a)  člena 19 in 21 se črtata;

(b)  poglavji A in B Priloge X se črtata.

Člen 148

Spremembe Uredbe (ES) št. 1829/2003

Uredba (ES) št. 1829/2003 se spremeni:

(a)  člen 32 se spremeni:

(i)  prvi in drugi pododstavek se črtata;

(ii)  tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Vlagatelji vlog za odobritev gensko spremenjenega živila in krme prispevajo h kritju stroškov nalog referenčnega laboratorija Evropske unije in nacionalnih referenčnih laboratorijev, določenih v skladu s členom 91(1) in členom 98(1) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [številko te uredbe] za zadevno območje.“;

(iii)  v petem pododstavku se črta besedilo „in Priloge“;

(iv)  v šestem pododstavku se črta besedilo „in prilagajanju Priloge“;

(b)  Priloga se črta. [Sprememba 291]

Člen 149

Spremembe Uredbe (ES) št. 1831/2003

Uredba (ES) št. 1831/2003 se spremeni:

(a)  v členu 7 se odstavek 3(f) nadomesti z naslednjim:"

„pisno izjavo, da je vložnik poslal tri vzorce krmnega dodatka neposredno referenčnemu laboratoriju Evropske unije iz člena 21;“;

(b)  člen 21 se spremeni:

(i)  prvi, tretji in četrti odstavek se črtajo;

(ii)  drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Vložniki za dovoljenja dodatkov prispevajo h kritju stroškov nalog referenčnega laboratorija Evropske unije in nacionalnih referenčnih laboratorijev, določenih v skladu s členom 91(1) in členom 98(1) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [številko te uredbe] za zadevno območje.“;

(c)  Priloga II se črta. [Sprememba 292]

Člen 150

Spremembe Uredbe (ES) št. 1/2005

Uredba (ES) št. 1/2005 se spremeni:

(a)  člen 2 se spremeni:

(i)  točke (d), (f), (i) in (p) se črtajo;

(ii)  doda se drugi pododstavek:"

„Uporabljajo se tudi opredelitve pojmov ‚pristojni organi‘, ‚mejna kontrolna točka‘, ‚uradni veterinar‘ in ‚izstopna točka‘ iz točk 5, 29, 32 in 36 člena 2 Uredbe (EU) št....(85)*.

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(b)  členi 14, 15, 16 in 21, člen 22(2) ter členi 23, 24 in 26 se črtajo se uporabljajo, dokler ne bodo določeni zakonodajni predlogi iz člena 18; [Sprememba 293]

(c)  člen 27 se spremeni:

(i)  odstavek 1 se črta;

(ii)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil njihov pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te uredbe. Poročilu se priložita analiza večjih odkritih pomanjkljivosti in akcijski načrt za njihovo odpravljanje.“;

(d)  člen 28 se črta.

Člen 151

Spremembe Uredbe (ES) št. 396/2005 in z njimi povezani prehodni ukrepi

1.  Uredba (ES) št. 396/2005 se spremeni:

(a)  člena 26 in 27, člen 28(1) in (2) ter člen 30 se črtajo;

(b)  uvodni stavek člena 31(1) se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice Komisiji, agenciji in drugim državam članicam do 30. junija vsako leto predložijo naslednje informacije, ki se nanašajo na prejšnje koledarsko leto:“.

2.  Člen 26, člen 27(1) in člen 30 Uredbe (ES) št. 396/2005 se uporabljajo še naprej do datuma uporabe ustreznih pravil, ki se določi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 3 jih je treba določiti v skladu z zakonodajnimi predlogi iz člena 16 te uredbe. [Sprememba 294]

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z datumom, na katerega se člen 26, člen 27(1) in člen 30, navedeni v odstavku 2, prenehajo uporabljati. Zadevnega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki se določijo v skladu z delegiranimi akti iz člena 16 te uredbe. [Sprememba 295]

Člen 152

Spremembe Direktive 2007/43/ES

Direktiva 2007/43/ES se spremeni:

(a)  člen 2 se spremeni:

(i)  v odstavku 1 se črtata točki (c) in (d);

(ii)  doda se naslednji odstavek 3:"

„3. Uporabljata se tudi opredelitvi pojmov ‚pristojni organi‘ in ‚uradni veterinar‘ iz točk 5 in 32 člena 2 Uredbe (EU) št..../...(86)*.

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(b)  člen 7 se spremeni:

(i)  odstavek 1 se črta;

(ii)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo letno poročilo za preteklo leto o pregledih, ki jih je opravil njihov pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovitev o neskladnostih in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v prihodnjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

Člen 153

Spremembe Uredbe (ES) št. 834/2007 in z njimi povezani prehodni ukrepi

1.  Uredba (ES) št. 834/2007 se spremeni:

(a)  člen 2 se spremeni:

(i)  točka (n) se nadomesti z naslednjim:"

„(n) ‚pristojni organi‘ so pristojni organi, kakor so opredeljeni v točki 5 člena 2 Uredbe (EU) št. .../...(87)*;

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(ii)  točka (o) se črta;

(iii)  točka (p) se nadomesti z naslednjim:"

„(p) ‚izvajalec nadzora‘ pomeni pooblaščeni organ, kakor je opredeljen v točki 38 člena 2 Uredbe (EU) št. .../... (88);“;

(b)  v točki (a) člena 24(1) se besedilo „iz člena 27(10)“ nadomesti z besedilom „iz člena 3(3) in člena 25(4) Uredbe (EU) št..../...(89)“;

(c)  člen 27 se spremeni:

(i)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s to uredbo se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004.“;

(ii)  odstavki od 2 3 do 6 in od 8 do 14 se črtajo; [Sprememba 296]

(d)  v členu 29(1) se besedilo „iz člena 27(4)“ nadomesti z besedilom „iz člena 3(3) in člena 25(4) Uredbe (EU) št. .../... (90)“;

(e)  v členu 30 se črta odstavek 2.

2.  ČlenOdstavki od 3 do 14 člena 27 in člen odstavek 2 člena 30(2) Uredbe (ES) št. 834/2007 se uporabljata še naprej do datuma, ki se določi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 3. [Spremembi 297 in 298]

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z datumom, na katerega se določbe iz odstavka 2 prenehajo uporabljati. Zadevnega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki jih je treba določiti v skladu z delegiranimi akti iz člena 23(2) te uredbe.

Člen 154

Spremembe Direktive 2008/119/ES

Direktiva 2008/119/ES se spremeni:

(a)  člen 2 se spremeni:

(i)  točka 2 se črta;

(ii)  doda se drugi pododstavek:"

„Uporablja se tudi opredelitev pojma ‚pristojni organi‘ iz točke 5 člena 2 Uredbe (EU) št. .../...(91)*.

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(b)  člen 7 se spremeni:

(i)  odstavka 1 in 2 se črtata;

(ii)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Države članice Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil njihov pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovitev o neskladnostih in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v prihodnjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

(c)  člen 9 se črta.

Člen 155

Spremembe Direktive 2008/120/ES

Direktiva 2008/120/ES se spremeni:

(a)  člen 2 se spremeni:

(i)  točka 10 se črta;

(ii)  doda se drugi pododstavek:"

„Uporablja se tudi opredelitev pojma ‚pristojni organi‘ iz točke 5 člena 2 Uredbe (EU) št. .../...(92)*.

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(b)  člen 8 se spremeni:

(i)  odstavka 1 in 2 se črtata;

(ii)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Države članice Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil njihov pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovitev o neskladnostih in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v prihodnjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

(c)  člen 10 se črta.

Člen 156

Spremembe Uredbe (ES) št. 1099/2009

Uredba (ES) št. 1099/2009 se spremeni:

(a)  člen 2 se spremeni:

(i)  točka (q) se črta;

(ii)  doda se drugi pododstavek:"

„Poleg opredelitev iz prvega pododstavka se uporablja tudi opredelitev pojma ‚pristojni organi‘ iz točke 5 člena 2 Uredbe (EU) št..../...(93)*.

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(b)  člen 22 se črta.

Člen 157

Spremembe Uredbe (ES) št. 1069/2009

Uredba (ES) št. 1069/2009 se spremeni:

(a)  člen 3 se spremeni:

(i)  točki 10 in 15 se črtata;

(ii)  doda se drugi pododstavek:"

„Uporabljata se tudi opredelitvi pojmov ,pristojni organi‘ in ,tranzit‘ iz točk 5 in 50 člena 2 Uredbe (EU) št. .../...(94)*.

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(b)  členi 45, 49 in 50 se črtajo.

Člen 158

Spremembe Uredbe (ES) št. 1107/2009

Člen 68 Uredbe (ES) št. 1107/2009 se spremeni:

(a)  prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Države članice vsako leto do 30. junija pripravijo in predložijo Komisiji poročilo o obsegu in rezultatih uradnega nadzora, opravljenega za preverjanje skladnosti s to uredbo.“;

(b)  drugi in tretji odstavek se črtata.

Člen 159

Spremembe Direktive 2009/128/ES in z njimi povezani prehodni ukrepi

1.  Direktiva 2009/128/ES se spremeni:

(a)  v členu 8 se črtajo odstavek 1, drugi pododstavek odstavka 2 ter odstavki 3, 4, 6 in 7;

(b)  Priloga II se črta.

2.  Odstavek 1, drugi pododstavek odstavka 2 ter odstavki 3, 4 in 6 člena 8 ter Priloga II k Direktivi 2009/128/ES se uporabljajo še naprej do datuma uporabe ustreznih pravil, ki se določi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 3jih je treba določiti v skladu z zakonodajnimi predlogi iz člena 22 te uredbe. [Sprememba 299]

3.  Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z datumom, na katerega se določbe iz odstavka 2 prenehajo uporabljati. Zadevnega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki se določijo v skladu z delegiranimi akti iz člena 22 te uredbe. [Sprememba 300]

Člen 160

Spremembe Uredbe (ES) št. 1151/2012

Uredba (EU) št. 1151/2012 se spremeni:

(a)  člen 36 se spremeni:

(i)  naslov se nadomesti z naslednjim: „Vsebina uradnega nadzora“;

(ii)  odstavka 1 in 2 se črtata;

(iii)  v odstavku 3 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"

„3. Uradni nadzor, ki se opravlja v skladu z Uredbo (EU) št..../...(95)*, zajema:

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(b)  člen 37 se spremeni:

(i)  v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

(ii)  v odstavku 3 se črta prvi pododstavek;

(iii)  v odstavku 4 se besedilo „iz odstavkov 1 in 2“ nadomesti z besedilom „iz odstavka 2“;

(c)  člena 38 in 39 se črtata.

Člen 161

Spremembe Uredbe (EU) št. [....]/2013(98)

Uredba (EU) št. .…/2013(99) se spremeni:

(a)  člen 29 se spremeni:

(i)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Referenčni laboratoriji in centri Evropske unije“;

(ii)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

_________________

* UL L …, …, str. …“;

(iii)  v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) stroški osebja, ne glede na njegov status, ki se ukvarja neposredno z dejavnostmi laboratorijev ali centrov, ki jih ti izvajajo kot referenčni laboratoriji oziroma centri Unije;“;

(b)  doda se naslednji člen 29a:"

„Člen 29a

Akreditacija nacionalnih referenčnih laboratorijev za zdravje rastlin

1.  Nacionalnim referenčnim laboratorijem iz člena 98 Uredbe (EU) št. .../...(101) se lahko dodelijo nepovratna sredstva za stroške, ki jih imajo s pridobivanjem akreditacije v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod za preverjanje skladnosti s pravili o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah.

2.  Nepovratna sredstva iz odstavka 1 se lahko dodelijo enemu nacionalnemu referenčnemu laboratoriju v vsaki državi članici za vsak referenčni laboratorij Evropske unije za zdravje rastlin največ tri leta po določitvi zadevnega referenčnega laboratorija Evropske unije.“. [Sprememba 303]

Člen 162

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Če v odstavkih od 2 do 5 ni določeno drugače, se uporablja od ...(102).

Komisija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe pripravi dokument s celovitimi smernicami, ki naj bi pomagal izvajalcem dejavnosti in nacionalnim organom pri učinkovitem izvajanju te uredbe. [Sprememba 304]

1a.  Komisija najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem predstavi izkušnje, pridobljene iz izvajanja te uredbe, ter se zlasti posveti zmanjšanju upravnega bremena za zasebni sektor ter učinkovitosti in uspešnosti nadzora, ki so ga izvedli pristojni organi. [Sprememba 305]

2.  Na področju, ki ga zajemajo pravila iz točke (g) člena 1(2), se ta uredba uporablja od .../...(103), z naslednjimi izjemami:

(a)  členi 91 in 92 ter 97, 98 in 99 se uporabljajo v skladu z odstavkom 1;

(b)  člen 33(1), (2), (3) in (4), točka (e) člena 36(4) ter člen 36(5) se uporabljajo od ...(104)+.

3.  Na področju, ki ga zajemajo pravila iz točke (h) člena 1(2), se ta uredba uporablja od [datum začetka uporabe Uredbe o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu], z naslednjimi izjemami:

(a)  členi 93, 94 in 97 se uporabljajo v skladu z odstavkom 1;

(b)  člen 33(1), (2), (3) in (4) se uporablja od [datum začetka veljavnosti te uredbe + 5 let]. [Sprememba 306]

4.  Člen 15(1), člen 18(1), členi od 45 do 62 in členi od 76 do 84, točka (b) člena 150, točka točki (b) in (c)(i) člena 152, točka (b)(i) člena 154, in točka (b)(i) člena 155 in točka (b) člena 156 se uporabljajo od ...(105). Točka (b) člena 150 in točka (b) člena 156 se ne uporabljata, dokler ne postanejo veljavni delegirani akti, ki ju nadomeščajo. [Sprememba 307]

5.  Člen 161 se uporablja od ...(106)+.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

OZEMLJA IZ TOČKE 45 ČLENA 2

1.  Ozemlje Kraljevine Belgije

2.  Ozemlje Republike Bolgarije

3.  Ozemlje Češke republike

4.  Ozemlje Kraljevine Nizozemske, razen Ferskih otokov in Grenlandije

5.  Ozemlje Zvezne republike Nemčije

6.  Ozemlje Republike Estonije

7.  Ozemlje Irske

8.  Ozemlje Helenske republike

9.  Ozemlje Kraljevine Španije, razen Ceute in Melille

10.  Ozemlje Francoske republike

11.  Ozemlje Italijanske republike

12.  Ozemlje Republike Ciper

13.  Ozemlje Republike Latvije

14.  Ozemlje Republike Litve

15.  Ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg

16.  Ozemlje Madžarske

17.  Ozemlje Republike Malte

18.  Ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi

19.  Ozemlje Republike Avstrije

20.  Ozemlje Republike Poljske

21.  Ozemlje Portugalske republike

22.  Ozemlje Romunije

23.  Ozemlje Republike Slovenije

24.  Ozemlje Slovaške republike

25.  Ozemlje Republike Finske

26.  Ozemlje Kraljevine Švedske

27.  Ozemlje Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska

Za namen uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (g) člena 1(2), in drugih uradnih dejavnosti, ki se izvajajo v zvezi s točko (g) člena 1(2), se sklicevanja na tretje države berejo kot sklicevanja na tretje države in ozemlja, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. .../...(107), sklicevanja na ozemlje Unije pa se berejo kot sklicevanja na ozemlje Unije brez ozemelj, navedenih v navedeni prilogi.

PRILOGA II

USPOSABLJANJE OSEBJA PRISTOJNIH ORGANOV

Poglavje I: Vsebina za usposabljanje osebja, ki opravlja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti

1.  Različne metode in tehnike nadzora, kot so inšpekcijski pregled, preverjanje, presejalni pregled, ciljni presejalni pregled, vzorčenje ter laboratorijska analiza, diagnosticiranje in preskušanje

2.  Nadzorni postopki

3.  Pravila iz člena 1(2)

4.  Ocena neskladnosti s pravili iz člena 1(2)

5.  Nevarnosti pri proizvodnji, predelavi in distribuciji živali in blaga

5a.  Nevarnost, ki jo za zdravje ljudi in živali predstavlja protimikrobna odpornost [Sprememba 309]

6.  Različne faze proizvodnje, predelave in distribucije ter mogoča tveganja za zdravje ljudi, in kadar je to ustrezno, zdravje živali in rastlin, dobrobit živali, ter okolje ter istovetnost in kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala [Sprememba 310]

7.  Ovrednotenje uporabe postopkov HACCP in dobrih kmetijskih praks

8.  Sistemi upravljanja, kot so programi zagotavljanja kakovosti, ki jih upravljajo izvajalci dejavnosti, ter ocena teh sistemov, če so pomembni za zahteve pravil iz člena 1(2)

9.  Sistemi uradnega potrjevanja

10.  Ukrepi za izredne razmere, vključno s komunikacijo med državami članicami in Komisijo

11.  Sodni postopki in posledice uradnega nadzora

12.  Pregled pisnega gradiva, dokumentacije in drugih spisov, vključno z gradivom, dokumentacijo in spisi, povezanimi z medlaboratorijskim primerjalnim preskušanjem, akreditacijo in oceno tveganja, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti s pravili iz člena 1(2); to lahko vključuje finančne in komercialne vidike

13.  Nadzorni postopki in zahteve za vstop živali in blaga, ki prihajajo iz tretjih držav, v Unijo

14.  Katero koli drugo področje, ki je potrebno za zagotovitev, da se uradni nadzor opravlja v skladu s to uredbo

Poglavje II: Vsebinska področja za nadzorne postopke

1.  Organizacija pristojnih organov in razmerje med osrednjimi pristojnimi organi in organi, na katere so bile prenesene naloge opravljanja uradnega nadzora ali druge uradne dejavnosti

2.  Razmerje med pristojnimi organi in pooblaščenimi organi ali fizičnimi osebami, na katere so bile prenesene naloge, povezane z uradnim nadzorom, ali druge uradne dejavnosti

3.  Izjava o ciljih, ki naj bi jih dosegli

4.  Naloge, odgovornosti in dolžnosti osebja

5.  Postopki vzorčenja, nadzorne metode in tehnike, vključno z laboratorijsko analizo, preskušanjem in diagnosticiranjem, razlaga rezultatov in posledični sklepi

6.  Programi presejalnih pregledov in ciljnih presejalnih pregledov

7.  Medsebojna pomoč, če je za uradni nadzor potrebno ukrepanje več kot ene države članice

8.  Ukrepi, ki jih je treba sprejeti po uradnem nadzoru

9.  Sodelovanje z drugimi službami in oddelki, ki imajo lahko s tem povezane odgovornosti, ali z izvajalci dejavnosti

10.  Preverjanje primernosti metod vzorčenja ter laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod

11.  Kakršna koli druga dejavnost ali informacije, ki so potrebne za učinkovito delovanje uradnega nadzora

Priloga IIa

URADNI PREGLEDNIKI

1.  Pristojni organ lahko imenuje za uradne preglednike le osebe, ki so opravile usposabljanje in preizkus v skladu z naslednjimi zahtevami.

2.  Pristojni organ mora organizirati te preizkuse. Da bi se lahko udeležili teh preizkusov, morajo kandidati dokazati, da so opravili:

(a)  vsaj 500 ur teoretičnega usposabljanja in vsaj 400 ur praktičnega usposabljanja, ki pokriva področja, določena v odstavku 5; ter

(b)  dodatno usposabljanje, ki je potrebno, da lahko uradni pregledniki strokovno opravljajo svoje naloge.

3.  Praktično usposabljanje iz odstavka 2(a) bo potekalo v klavnicah in razsekovalnicah pod nadzorom uradnega veterinarja, v gospodarstvih ter drugih ustreznih obratih.

4.  Usposabljanje in preizkusi se v glavnem nanašajo na rdeče in perutninsko meso. Vendar morajo osebe, ki so se udeležile usposabljanja za eno izmed obeh kategorij in opravile preizkus, opraviti le krajše usposabljanje, da lahko opravljajo preizkus za drugo kategorijo. Usposabljanje in preizkusi bi morali po potrebi kriti uplenjeno in gojeno divjad ter lagomorfe.

5.  Usposabljanje za uradne preglednike obsega naslednja področja, katerih poznavanje se potrdi na preizkusih:

(a)  v zvezi z gospodarstvi:

(i)  teoretični del:

–  poznavanje organizacije kmetijskega sektorja, metod proizvodnje, mednarodne trgovine itd.,

–  dobre živinorejske prakse,

–  temeljno znanje o boleznih, zlasti virusih zoonoz, bakterijah, parazitih itd.,

–  spremljanje bolezni, uporaba zdravil in cepiv, testiranje ostankov,

–  higienski in zdravstveni nadzor,

–  dobrobit živali na kmetiji in med prevozom,

–  okoljske zahteve – v stavbah, na kmetijah in na splošno,

–  ustrezna zakonodaja, uredbe in upravne določbe,

–  vprašanja potrošnikov in nadzor kakovosti;

(ii)  praktični del:

–  obisk različnih vrst gospodarstev in uporaba različnih vzrejnih metod,

–  obiski pridelovalnih obratov,

–  opazovanje natovarjanja in iztovarjanja živali,

–  laboratorijske vaje,

–  veterinarski pregledi,

–  dokumentacija;

(b)  v zvezi s klavnicami in razsekovalnicami:

(i)  teoretični del:

–  poznavanje organizacije mesne industrije, metod proizvodnje, mednarodne trgovine in tehnologije klanja ter razsekovanja,

–  temeljno znanje o higieni in dobrih higienskih praksah, zlasti industrijski higieni, higieni klanja, razsekovanja, rezanja in skladiščenja, higieni dela,

–  HACCP in revizija postopkov, ki temeljijo na HACCP,

–  dobrobit živali med raztovarjanjem po prevozu in v klavnici,

–  osnovno znanje o anatomiji in fiziologiji zaklanih živali,

–  osnovno znanje o patologiji zaklanih živali,

–  osnovno znanje o patološki anatomiji zaklanih živali,

–  ustrezno znanje o TSE in drugih pomembnih zoonozah ter njihovih povzročiteljih,

–  poznavanje metod in postopkov za klanje, nadzor, pripravo, embalažo, pakiranje in prevoz svežega mesa,

–  osnovno znanje o mikrobiologiji,

–  pregled pred zakolom,

–  preiskava za trihinozo,

–  pregled po zakolu,

–  upravne naloge,

–  poznavanje ustrezne zakonodaje, uredb in upravnih določb,

–  postopek vzorčenja,

–  vidiki v zvezi z goljufijami;

(ii)  praktični del:

–  identifikacija živali,

–  preverjanje starosti,

–  pregled in ocenjevanje zaklanih živali,

–  pregled po zakolu v klavnici,

–  preiskava za trihinozo,

–  identifikacija živalske vrste s pregledom značilnih delov živali,

–  identificiranje in dajanje pripomb o delih zaklanih živali, pri katerih so nastale spremembe,

–  nadzor higiene, vključno s preverjanjem dobre higienske prakse in postopkov, ki temeljijo na HACCP,

–  registracija rezultatov pregleda pred zakolom,

–  vzorčenje,

–  sledljivost mesa,

–  dokumentacija.

6.  Uradni pregledniki morajo imeti najnovejše znanje in biti seznanjeni z novimi razvojnimi dosežki preko rednih in nadaljevalnih izobraževalnih dejavnosti ter strokovnega gradiva. Uradni preglednik se, če je to le mogoče, udeležuje letnih nadaljevalnih izobraževalnih dejavnosti.

7.  Osebe, ki so že bile imenovane za uradne preglednike, morajo imeti ustrezno znanje na področjih, navedenih v odstavku 5. Če je potrebno, morajo to znanje pridobiti preko nadaljevalnih izobraževalnih dejavnosti. Pristojni organ mora za to predvideti ustrezna sredstva.

8.  Če pa uradni pregledniki izvajajo le vzorčenje in analizo v zvezi s preiskavami za trihinozo, mora pristojni organ zagotoviti le, da so opravili ustrezno usposabljanje za te naloge. [Sprememba 311]

PRILOGA III

OPREDELITEV ANALITSKIH METOD

1.  Za analitske metode in rezultate meritev morajo biti značilna naslednja merila:

(a)  točnost (pravilnost in natančnost);

(b)  uporabnost (matrično in koncentracijsko območje);

(c)  meja zaznavnosti;

(d)  meja določljivosti;

(e)  natančnost;

(f)  ponovljivost;

(g)  obnovljivost;

(h)  izkoristek;

(i)  selektivnost;

(j)  občutljivost;

(k)  linearnost;

(l)  merilna negotovost;

(m)  druga merila, ki se lahko izberejo po potrebi.

2.  Vrednosti natančnosti iz točke (e) odstavka1 se bodisi pridobijo pri medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju, ki se opravi v skladu z mednarodno priznanim protokolom o medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju (npr. ISO 5725 „Točnost [pravilnost in natančnost] merilnih metod in rezultatov“), bodisi temeljijo na preskusih skladnosti z merili, kadar so določena merila za analitske metode. Vrednosti ponovljivosti in obnovljivosti so izražene v mednarodno priznani obliki (npr. 95-odstotna stopnja natančnosti, kot je opredeljeno v ISO 5725 „Točnost [pravilnost in natančnost] merilnih metod in rezultatov“). Rezultati medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja se objavijo ali so prosto na voljo.

3.  Analitskim metodam, ki se enotno uporabljajo za različne skupine proizvodov, je treba dati prednost pred metodami, ki se uporabljajo samo za posamezne proizvode.

4.  Kadar se analitske metode lahko validirajo v samo enem laboratoriju, jih je treba validirati v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli ali smernicami ali pa morajo temeljiti na preskusih skladnosti z merili, kadar so za analitske metode določena merila.

5.  Analitske metode, sprejete v skladu s to uredbo, je treba urediti po standardni ureditvi za analitske metode, ki jo priporoča ISO.

PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA IZ ČLENA 142(3)

1.  Uredba (ES) št. 882/2004

2.  Direktiva 96/23/ES

3.  Direktivi 89/662/EGS in 90/425/EGS

4.  Direktivi 97/78/ES in 91/496/EGS

5.  Direktiva 96/93/ES

6.  Direktiva 89/608/EGS