Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2832(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0090/2014

Razprave :

OJ 18/09/2014 - 33

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0022

Sprejeta besedila
PDF 232kWORD 78k
Četrtek, 18. september 2014 - Strasbourg Končna izdaja
Preganjanje zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu
P8_TA(2014)0022B8-0090, 0091, 0093, 0095, 0096 in 0099/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. septembra 2014 o preganjanju zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu (2014/2832(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Azerbajdžanu, zlasti z dne 18. aprila 2012, ki vsebuje priporočila Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje v pogajanjih o pridružitvenem sporazumu med EU in Azerbajdžanom(1) , ter z dne 13. junija 2013 o primeru Ilgarja Mamadova(2) ,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij z dne 15. maja 2012 o uresničevanju zavez v okviru nove evropske sosedske politike (JOIN(2012)0014),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Azerbajdžana v okviru evropske sosedske politike za leto 2013 iz 27. marca 2014 (SWD(2014)0070),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Evropske sosedske politike EU-Azerbajdžan,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice in komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Stefana Füleja z dne 2. avgusta 2014 o aretaciji Lejle Junus,

–  ob upoštevanju tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 6. avgusta 2014 o aretaciji Rasula Jafarova,

–  ob upoštevanju izjave EU z dne 14. avgusta 2014 o razmerah na področju človekovih pravic in civilne družbe v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju izjave komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füleja o pomembni vlogi civilne družbe v vzhodnem partnerstvu in njegove napovedi o novem programu EU za podporo civilni družbi v Azerbajdžanu s sredstvi v višini treh milijonov EUR v obdobju 2014–2015,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda z dne 1. avgusta 2014 o prijetju Lejle Junus, direktorice Inštituta za mir in demokracijo v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju deklaracije z dne 8. septembra 2014 iz Bakuja, ki jo je sprejela parlamentarna skupščina OVSE na letnem zasedanju od 28. junija do 2. julija 2014 in v kateri je izrazila zaskrbljenost zaradi zlorabe upravnih postopkov in zakonodaje za pridržanje, zapiranje, ustrahovanje in druga dejanja, s katerimi se skuša utišati zagovornike človekovih pravic in kritikov v številnih državah, ki so članice OVSE,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Azerbajdžanom, ki je začel veljati leta 1999, in sedanjih pogajanj med stranema o novem pridružitvenem sporazumu, ki bo nadomestil sedanjega,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so v zadnjih letih splošne razmere na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu vse slabše, poleg tega se v zadnjih nekaj mesecih vladna represija, pritiski in ustrahovanja nevladnih organizacij, aktivistov civilne družbe, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic vse bolj stopnjujejo;

B.  ker so najvidnejši zagovorniki človekovih pravic v državi že od konca julija tarča vladnih ukrepov, in sicer se zapirajo na podlagi očitno politično motiviranih obtožnic, kar zlasti velja za primer Lejle Junus, znane direktorice Inštituta za mir in demokracijo, in njenega moža, zgodovinarja, Arifa Junusa, ki je vodja azerbajdžanskega kluba za človekove pravice;

C.  ker je bil 8. avgusta 2014 vodja družbe za pravno izobraževanje v Azerbajdžanu in pravni strokovnjak na področju človekovih pravic Intigam Alijev, ki je bil pravni zagovornik že v več kot 200 zadevah pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki so se nanašale na kršitve svobode govora, pravice do pravičnega sojenja in volilno pravo v Azerbajdžanu, aretiran in je tri mesec preživel v priporu z obtožnico, ki ga je bremenila kaznivih dejanj, kar še potrjuje dejstvo, da skušajo v državi vse bolj utišati najglasnejše zagovornike človekovih pravic in jih kazensko preganjati;

D.  ker naj bi bila Lejla Junus v zaporu žrtev nasilja sojetnic in nihče ni ukrepal, da bi jih kaznoval ali zaščitil Lejlo Junus; ker ji tudi ni zagotovljena zdravstvena oskrba, čeprav je njeno zdravje vse slabše;

E.  ker sta bila predsednica centra za spremljanje volitev in demokratične študije Anar Mamadli in direktor tega centra Bashir Sulejmanli 26. maja 2014 obsojena na zaporno kazen petih let in pol ter treh let in pol, in sicer na podlagi obtožnice, ki je vsebovala vrsto kaznivih dejanj od davčne utaje do nezakonitega podjetništva;

F.  ker je bilo hkrati s tem osem aktivistov nevladnega mladinskega gibanja (NIDA) obsojenih zaradi huliganstva, posedovanja drog in pirotehničnih sredstev, pa tudi ker naj bi skušali ogrožati javni red, in ker so aktivisti v družabnem omrežju Omar Mamadov, Abdul Abilov in Elsever Murseli bili obsojeni na zaporne kazni, dolge od pet do pet let in pol, in sicer na podlagi obtožnice posedovanja drog, in nimajo dostopa do odvetnika po lastni izbiri, poleg tega se vsi pritožujejo, da z njimi v okviru policijskega pridržanja slabo ravnajo;

G.  ker se mnogi novinarji, zagovorniki človekovih pravic in aktivisti v Azerbajdžanu soočajo z obtožnicami, med njimi sta vodja javne zveze za prosvetljevanje Pametni državljan Hasan Husejnli, ki je bil 14. julija 2014 obsojen na šestletno zaporno kazen, in raziskovalni novinar vodilnega časnika v ruščini „Zerkalo“ Rauf Mirkadirov, ki je v priporu zaradi domnevne izdaje; ker je policija 8. avgusta 2014 vdrla v pisarniške prostore Inštituta za svobodo in varnost novinarjev, vodilne nevladne organizacije na področju človekovih pravic, ki ga vodi dobro poznan in mednarodno priznan zagovornik človekovih pravic Emin Husejnov; ker je med nedavno aretiranimi osebami tudi znani opozicijski novinar Sejmur Hazijev, ki je zaradi obtožb kaznivega huliganstva dva meseca preživel v zaporu;

H.  ker je to le vrh ledene gore podobnih primerov, v katerih so oblasti v zadnjih dveh letih politične aktiviste, zagovornike pravic, novinarje, pisce spletnih dnevnikov in aktiviste v družabnem omrežju zaprle na podlagi izmišljenih obtožb huliganstva, posedovanja drog, davčnih utaj in celo izdaje; ker je najnovejši val aretacij sprožil verižno reakcijo, zaradi česar so mnogi zelo znani aktivisti morali zbežati iz države ali se skriti;

I.  ker je moral neodvisni azerbajdžanski časnik „Azadliq“ zaradi domnevnih finančnih težav prekiniti izdajanje, pred tem pa se je moral soočati z uradnimi pritiski, ki so se očitno izvajali zaradi njegovega poročanja o korupciji;

J.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo številne sodbe v zadevah v zvezi s kršitvami človekovih pravic v Azerbajdžanu, nazadnje dne 22. Maja 2014 v primeru Ilgarja Mamadova, predsednika Republikanskega alternativnega državljanskega gibanja (REAL), ki pa ga oblasti nočejo izpustiti, čeprav je sodišče razsodilo, da je bil njegov pripor politično motiviran;

K.  ker so mirni protesti v Bakuju že od leta 2006 dejansko prepovedani in ker so bile nedavno uvedene višje globe in daljša obdobja za upravno pridržanje za organizatorje in udeležence neodobrenega javnega zbiranja;

L.  ker azerbajdžanske oblasti niso upoštevale mnenja Evropske komisije pri Svetu Evrope za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) o zakonih, ki urejajo svobodo združevanja, politične stranke in zaščito pred obrekovanjem; ker tudi niso ustrezno obravnavale ugotovitev komisarja Sveta Evrope za človekove pravice na njegovem obisku v tej državi;

M.  ker je predsednik Ilham Alijev februarja 2014 podpisal še dodatne spremembe zakona o nevladnih organizacijah, ki oblastem daje še več pooblastil za začasno ali trajno prepoved delovanja domačih in tujih nevladnih organizacij v Azerbajdžanu in uvaja nova dejanja, ki se kaznujejo z globo, ta je zdaj višja in za nevladne organizacije znaša 2 500 do 3 000 AZN (približno 2 600 do 3 100 EUR), za direktorje domačih in tujih nevladnih organizacij pa od 1 000 do 2 000 AZN ( približno 1 000 do 2 000 EUR);

N.  ker je okrožno sodišče v Bakuju 8. julija 2014 z odločbo javni zvezi organizacij za varstvo pravic delavcev v naftnem sektorju s sedežem v Bakuju in njegovemu vodji Gahramanovu Mirvariju Uzejiru zamrznilo bančne račune;

O.  ker je Azerbajdžan član Sveta Evrope in podpisnik Evropske konvencije o človekovih pravicah;

P.  ker je Azerbajdžan 14. maja 2014 prevzel predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope;

1.  poudarja, da je popolno spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel, temeljnih svoboščin in načela pravne države jedro sodelovanja v vzhodnem partnerstvu in zavez, ki jih je Azerbajdžan sprejel v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi;

2.  najostreje obsoja aretacijo in pridržanje Lejle Junus, Arifa Junusa, Rasula Jafarova, Intigama Alijeva in Hasana Husejnija ter zahteva njihovo takojšnjo brezpogojno izpustitev in umik vseh obtožnic proti njim; poziva, naj se napadi na Ilkarja Nasibova takoj temeljito preiščejo in naj se tiste, ki so zanje odgovorni, privede pred sodišče;

3.  poziva oblasti v Azerbajdžanu, naj zajamčijo fizično in psihično integriteto Lejle Junus, Arifa Junusa in vseh zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu ter jim nujno zagotovijo ustrezno zdravstveno nego, vključno z zdravili in bolnišničnim zdravljenjem;

4.  ponavlja svoj poziv azerbajdžanski vladi, naj kot absolutno prednostno nalogo naredi konkretne korake pri izboljšanju razmer na področju človekovih pravic v državi, vključno s takojšno in brezpogojno izpustitvijo vseh političnih zapornikov in končanjem prakse politično motiviranih zapornih kazni;

5.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj prenehajo nadlegovati in ustrahovati organizacije civilne družbe, opozicijske politike in neodvisne novinarje ter naj se vzdržijo vmešavanja v njihovo dragoceno delo za razvoj demokracije v državi; prav tako jih poziva, naj zagotovijo, da bodo vsi, ki so v priporu, tudi novinarji, politični aktivisti in aktivisti civilne družbe, med ustreznim postopkom uživali vse pravice, zlasti glede dostopa do odvetnika po svoji izbiri, dostopa do družin, pa tudi vse druge norme pravičnega sojenja;

6.  obžaluje ukrepe, ki jih je azerbajdžanska vlada sprejela za zajezitev stikov med civilno družbo in mladinskimi aktivisti ter intelektualci iz Armenije in Azerbajdžana, saj so prav ti stiki zelo pomembni za odpravo dolgotrajnih sovražnosti med državama; ob tem opozarja na pomembno delo, ki ga na tem področju opravljata Lejla Junus in njen mož Arif;

7.  poziva azerbajdžansko vlado, naj povabi in v celoti sodeluje z beneško komisijo Sveta Evrope in komisarjem ter v posebnih postopkih OZN, v zvezi z zagovorniki človekovih pravic, svobodo združevanja in miroljubnega zbiranja in svobodo izražanja ter arbitrarnim pridržanjem, da bi dopolnila svojo zakonodajo in prilagodila svojo prakso glede na ugotovitve strokovnjakov;

8.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj nemudoma sprožijo že dolgo potrebne reforme na področju človekovih pravic, vključno s številnimi neizpolnjenimi zavezami, ki jih je ta država prevzela tedaj, ko se je pridružila Svetu Evrope, in naj se ravnajo v skladu s obsodbami, ki jih je proti Azerbajdžanu izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice;

9.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj prekličejo prepoved javnega zbiranja v središču Bakuja in prenehajo izrekati denarne kazni miroljubnim protestnikom oziroma naj zanje ne odrejajo upravnega pripora;

10.  ponovno potrjuje svoje stališče, da mora biti podpora Unije in njeno sodelovanje z Republiko Azerbajdžan, vključno s potekajočimi pogajanji o strateškem partnerstvu za modernizacijo, pogojena s klavzulami o zaščiti in spodbujanju človekovih pravic, zlasti glede svobode medijev, vključno z jamstvi internetne svobode in necenzuriranega dostopa do informacij in obveščanja, svobode izražanja, zbiranja in združevanja;

11.  poudarja, da bo podpis partnerskega sporazuma z Azerbajdžanom odobril le, če bo dobil zadovoljiv odziv na navedene zahteve, če bodo izpuščeni zagovorniki človekovih pravic, umaknjeni predpisi, ki omejujejo delovanje neodvisne civilne družbe, in če bo odpravljena praksa zatiranja in ustrahovanja nevladnih organizacij, neodvisnih medijev, opozicije, zagovornikov človekovih pravic, aktivistov za pravice manjšin, mladih in aktivistov v družbenih omrežjih;

12.  poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj strogo sledijo načelu „več za več“ in še zlasti spremljajo položaj zagovornikov človekovih pravic (v skladu s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic), arbitrarno in politično motivirane priporne kazni, neodvisnost pravosodja, demokratične reforme ter temeljne pravice in svoboščine; zlasti poziva k ponovnemu pregledu načrtovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva in temu, da se prekine vsakršna pomoč, ki ni strogo usmerjena v človekove pravice in civilno družbo;

13.  obžaluje, da dialog o človekovih pravicah med EU in Azerbajdžanom za enkrat ni prinesel bistvenega napredka glede razmer na področju človekovih pravic v tej državi; poziva ESZD, naj dialog pospeši, da bo uspešnejši in usmerjen k doseganju rezultatov, in naj redno poroča Parlamentu;

14.  poziva azerbajdžansko vlado, naj poenostavi sedanji prezapleteni in dolgotrajni postopek za prijavo nevladnih organizacij, pripravi stvarne zakonodajne spremembe in dopolnila za razveljavitev nedavnih ukrepov, ki omejujejo možnost nevladnih organizacij, da sprejemajo donacije brez uradne prijave, in naj upošteva priporočilo Sveta Evrope CM/Rec(2007)14, ki ga je odbor ministrov pripravil za države članice o pravnem statusu nevladnih organizacij v Evropi;

15.  poziva Svet in države članice, da Mednarodnemu olimpijskemu komiteju priporočijo, naj azerbajdžanske oblasti pozove k odpravi represivnih ukrepov in naj jim jasno da vedeti, da od njih kot gostiteljic evropskih olimpijskih iger naslednje leto pričakuje, da bodo branile olimpijsko listino in spoštovale svobodo tiska;

16.  poziva ESZD, naj v celoti upošteva smernice EU o zagovornikih človekovih pravic in naj v prostorih delegacije EU v Bakuju organizira redna srečanja z neodvisnimi organizacijami človekovih pravic, pa tudi usklajuje srečanja s predstavniki držav članic EU, ta srečanja pa naj uporabi v izraz javne podpore delu zagovornikov človekovih pravic; poziva ESZD, naj podrobno spremlja vsa sojenja in sodne postopke proti zagovornikom človekovih pravic ter naj o tem poroča Parlamentu;

17.  opozarja na svoje stališče z dne 24. maja 2012(3) in Svet poziva, naj pretehta možnost uporabe ciljno usmerjenih sankcij proti odgovornim za kršitve človekovih pravic, če bi se te nadaljevale;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku, vladi in parlamentu Republike Azerbajdžan, Evropski službi za zunanje delovanje, Svetu, Komisiji in Svetu Evrope.

(1) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 36.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0285.
(3) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 91.

Zadnja posodobitev: 8. februar 2017Pravno obvestilo