Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o ukrepih EU in držav članic v zvezi z dotokom beguncev zaradi konflikta v Siriji(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa(2),

–  ob upoštevanju govora predsednika Evropskega parlamenta, ki ga je imel med svojim obiskom otoka Lampedusa 2. in 3. oktobra 2014 ob obletnici tragedije 3. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o obiskih njegovih delegacij na otoku Lampedusa novembra 2011, v Jordaniji februarja 2013 za oceno položaja beguncev iz Sirije in v Bolgariji januarja 2014 za oceno položaja iskalcev azila in beguncev, zlasti iz Sirije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o migracijskih politikah EU v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa,

–  ob upoštevanju razprav, ki so potekale od začetka sedanjega zakonodajnega obdobja: dne 22. julija 2014 v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve dne o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje; dne 4. septembra 2014 o dejavnostih agencije Frontex v Sredozemlju in o projektni skupini za Sredozemlje; dne 24. septembra 2014 o petem letnem poročilu Komisije o priseljevanju in azilu (2013)(3) in letnem poročilu Evropskega azilnega podpornega urada o razmerah na področju azila v Evropski uniji (2013),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. Decembra 2013 o delu projektne skupine za Sredozemlje(4),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. maja 2014 o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje(5);

–  ob upoštevanju sklepov, sprejetih na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija 2014, v katerih je opredelil strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje za prihodnja leta na območju svobode, varnosti in pravice(6),

–  ob upoštevanju političnih smernic za prihodnjo Evropsko komisijo, ki jih je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker predstavil na plenarnem zasedanju Parlamenta dne 15. julija 2014,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. septembra 2014 o evropskih politikah priseljevanja(7),

–  ob upoštevanju zavez, ki jih je dal komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos dne 30. septembra 2014 na svoji predstavitvi pred Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. oktobra 2014 o ukrepih za boljše obvladovanje migracijskih tokov,

–  ob upoštevanju poročila Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz aprila 2012 z naslovom „Izguba življenj v Sredozemskem morju“,

–  ob upoštevanju letnih poročil posebnega poročevalca o človekovih pravicah migrantov, zlasti poročila, objavljenega aprila 2013, o upravljanju zunanjih meja EU in njegovem vplivu na človekove pravice migrantov, ter poročila, objavljenega aprila 2014, o delavskem izkoriščanju migrantov,

–  ob upoštevanju govora papeža Frančiška I. med njegovim obiskom Parlamenta dne 25. novembra 2014,

–  ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor za Svet in Komisijo o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (O-000078/2014 – B8-0037/2014 in O-000079/2014 – B8-0038/2014),

–  ob upoštevanju razprave o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji, ki je potekala v Parlamentu 25. novembra 2014,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije(8) v prvih devetih mesecih leta 2014 na morju umrlo vsaj 3072 ljudi, kar ponovno kaže, da je treba storiti vse potrebno, da se rešijo življenja ogroženih ljudi, države članice pa morajo izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti reševanja na morju;

B.  ker poročila navajajo, da je bilo ubitih okoli 500 migrantov, ko so trgovci z ljudmi očitno namenoma trčili v plovilo, ki jih je peljalo iz Egipta v EU, in ga potopili; ker se tihotapci in trgovci z ljudmi okoriščajo z nezakonito migracijo in ker te kriminalne združbe ogrožajo življenja migrantov in so za EU velik izziv;

C.  ker je operacija za patruljiranje, reševanje in nadzor Mare Nostrum, ki jo je Italija uvedla za okrepitev humanitarnega reševanja v Sredozemlju, v 364 dneh rešila 150 810 migrantov(9); ker je italijanska vlada napovedala, da bo svojo operacijo Mare Nostrum postopno odpravila;

D.  ker je skupna operacija Triton, ki jo usklajuje agencija Frontex, 1. novembra 2014 začela v celoti delovati, ni pa jasno, kako bo s prispevki držav članic v prihodnosti;

1.  ugotavlja, da je treba razviti celosten pristop do migracij;

2.  ponovno poudarja, da mora EU izboljšati pravično delitev odgovornosti in solidarnosti z državami članicami, v katere absolutno ali sorazmerno gledano prihaja največje število beguncev in prosilcev za azil (v skladu s členom 80 PDEU); opozarja na obveznosti, ki izhajajo iz členov 78 in 79 PDEU;

3.  obžaluje tragično izgubo življenj v Sredozemlju; poziva Evropsko unijo in države članice, naj storijo vse, kar lahko, da bi preprečile nadaljnje umiranje na morju; se zaveda, da je treba zagotoviti, da bodo obveznosti iskanja in reševanja zares izpolnjene ter tudi ustrezno srednjeročno in dolgoročno financirane;

4.  meni, da je treba razmisliti o okrepitvi politike na področju meja in varnosti ter o tem, kako izboljšati prihodnjo vlogo agencije Frontex in Evropskega urada za podporo azilu; poziva države članice, naj tudi v prihodnje izkazujejo solidarnost in zavezanost z zadostnimi prispevki za njun proračun in dejavnosti;

5.  opozarja, da bi morale države članice določati stroge kazenske sankcije za trgovino z ljudmi in tihotapljenje (tako od zunaj v EU kot znotraj EU), in tudi zoper posameznike ali skupine, ki izkoriščajo ranljive migrante v EU, ter zastaviti široke informacijske kampanje za ozaveščanje o nevarnostih za vse, ki svoje življenje dajo v roke tihotapcem, in žrtvam trgovine z ljudmi;

6.  meni, da bi bilo treba raziskati nadaljnje možnosti zakonite migracije;

7.  meni, da je potrebno proučiti nove pobude, ki bi sledile dobrim zgledom ponovne naselitve, med drugim prostovoljni program preselitev iz člena 17 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje; opozarja, da lahko države članice, ki so pripravljene izvajati programe za ponovno naselitev, pridobijo pomoč iz sredstev EU;

8.  poudarja, da je treba preučiti splošno strategijo za sodelovanje s tretjimi državami, vključno s podsaharsko Afriko, severno Afriko in Bližnjim vzhodom, kar zadeva humanitarno, finančno in politično pomoč, po potrebi tudi na področju kazenskega pregona; poleg tega se sprašuje o vlogi regionalne zaščite, ponovne naselitve in politike vračanja, vključno s sporazumi o upravljanju migracij z državami izvora in tranzitnimi državami, da bi se spoprijeli z izvornimi vzroki migracije; poudarja, da morajo tretje države spoštovati mednarodno pravo glede reševanja življenj na morju ter zagotoviti zaščito beguncev in spoštovanje temeljnih pravic;

9.  poziva k preučitvi možnosti za hitro obravnavanje v sodelovanju s tretjimi državami tranzita in izvora, in za vrnitev oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil in zaščito v EU, s čimer bi zagotovili, da se bodo sredstva kar najbolje uporabila za tiste, ki potrebujejo zaščito; poudarja, da je treba spodbujati politike prostovoljnega vračanja, obenem pa vsem migrantom zagotoviti varstvo pravic ter jim omogočiti varen in zakonit dostop do azilnega sistema EU;

10.  meni, da bi bilo treba analizirati, kako se v zvezi s tem porabljajo finančna sredstva na področju notranjih zadev, vključno s sredstvi za nujne razmere, zlasti za ukrepe na področju migracij, azila in nadzora na mejah ter proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi, in ugotoviti, kakšne so koristi, analizirati pa bi bilo treba tudi sredstva za zunanjo in razvojno politiko EU;

11.  izraža pomisleke glede tega, kako zagotoviti učinkovito izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema – po potrebi tudi z vzpostavitvijo mehanizma za zgodnje opozarjanje in pripravljenost na krize ter njihovo obvladovanje (člen 33 Uredbe (EU) št. 604/2013) ali z uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev, če se zakonodaja EU ne izvaja ustrezno –, in kako zagotoviti učinkovite skupne standarde za sprejem, postopke in pogoje po vsej EU, da bi zaščitili najbolj ranljive in spodbudili socialno vključevanje beguncev;

12.  naroči svojemu pristojnemu odboru, naj preuči različne politike za to problematiko, z dodatnimi viri, kot so viri za predstavitve in namenske delegacije, oblikoval priporočila in do konca leta 2015 poročal na plenarnem zasedanju v obliki strateškega samoiniciativnega poročila;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0448. (3) COM(2014)0288. (4) COM(2013)0869. (5) (SWD(2012)0173), 1. in 2. del. (6) dok.EUCO 79/14. (7) REX/414. (8) Fatal Journeys: Tracking Lives Lost during Migration (Usodna potovanja: spremljanje števila umrlih pri migraciji), IOM, 2014. (9) http://www.marina.difesa.it/EN/operations/Pagine/MareNostrum.aspx