Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2147(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0371/2015

Predložena besedila :

A8-0371/2015

Razprave :

PV 19/01/2016 - 4
CRE 19/01/2016 - 4

Glasovanja :

PV 19/01/2016 - 5.9
CRE 19/01/2016 - 5.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0009

Sprejeta besedila
PDF 468kWORD 250k
Torek, 19. januar 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Aktu za enotni digitalni trg naproti
P8_TA(2016)0009A8-0371/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 Aktu za enotni digitalni trg naproti (2015/2147(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Strategija za enotni digitalni trg za Evropo" (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom "Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti" (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2 ) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja(1) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Sprostitev potenciala množičnega financiranja v Evropi" (COM(2014)0172),

–  ob upoštevanju priloge k sporočilu Komisije z naslovom "Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki" (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (COM(2013)0627),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 z naslovom "E-commerce Action plan 2012-2015 – State of play 2013" (Akcijski načrt za e-poslovanje 2012–2015: stanje v letu 2013) (SWD(2013)0153),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij (COM(2013)0147),,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013)0048),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja (COM(2012)0721),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom "Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva" (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom "Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast" (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom K aktu za enotni trg: za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav (COM(2010)0608),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (COM(2008)0464),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES(2) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES(3) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES(4) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu(5) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(6) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(7) (direktiva o informacijah javnega sektorja),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov)(8) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev(9) ,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra(10) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada(12) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(13) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(14) ,

–  ob upoštevanju Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov(15) ,

–  ob upoštevanju prve ocene Direktive 96/9/ES o pravnem varstvu baz podatkov,

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(16) , vključno s spremembami po Uredbi (ES) št. 1882/2003,

–  ob upoštevanju sporazuma med Kitajsko in Evropsko unijo z dne 28. septembra 2015 o partnerstvu za razvoj omrežij 5G in sorodnih sporazumov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(17) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o napredku v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU(18) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(19) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o podpiranju pravic potrošnikov na digitalnem enotnem trgu(20) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje(21) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o integriranem trgu dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU(22) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(23) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi(24) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o mnenju o poročilu o oceni BEREC in urada(25) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2013 o poročilu o izvajanju regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja(26) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o zavajajočih praksah oglaševanja(27) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o digitalni agendi za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za uspešno ukrepanje(28) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vzpostavitvi enotnega digitalnega trga(29) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o novi agendi za evropsko potrošniško politiko(30) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2013 o uporabi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah(31) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o dokončanju enotnega digitalnega trga(32) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v EU(33) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o zaščiti kritične informacijske infrastrukture – dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti(34) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila(35) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(36) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o upravljanju interneta: naslednji koraki(37) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu(38) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari(39) ,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji vključena v ustanovne pogodbe,

–  ob upoštevanju člena 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Evropska unija ratificirala dne 23. decembra 2010 (2010/48/ES),

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju členov 9, 12, 14, 16 in 26 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročil Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za promet in turizem (A8-0371/2015),

A.  ker je hitro rastoča uporaba interneta in mobilnih komunikacij spremenila način, na katerega državljani, podjetja in njihovi uslužbenci komunicirajo, dostopajo do informacij in znanja, izumljajo, trošijo, delijo, sodelujejo in delajo; ker se je trg s tem razširil, gospodarstvo se je spremenilo, malim in srednjim podjetjem pa je to olajšalo dostop do kroga 500 milijonov potencialnih potrošnikov v EU in do svetovnih trgov ter posameznikom omogočilo razvijanje novih podjetniških zamisli in poslovnih modelov;

B.  ker bi morale vse politike in vsa zakonodaja Unije na področju enotnega digitalnega trga omogočati nastajanje novih priložnosti za uporabnike in podjetja ter oblikovanje in rast novih inovativnih čezmejnih storitev po konkurenčnih cenah, odpraviti ovire med državami članicami in olajšati dostop evropskim podjetjem, zlasti malim, srednjim in zagonskim podjetjem, do čezmejnega trga, kot bistveni element za rast in zaposlovanje v EU, obenem pa bi morali priznati, da bo izkoriščanje teh priložnosti neizogibno vključevalo strukturne spremembe in celostni pristop, vključno s socialno razsežnostjo, ter da je treba hitro nadoknaditi pomanjkljive digitalne spretnosti;

C.  ker kljub temu, da 75 % dodane vrednosti digitalnega gospodarstva izvira iz tradicionalne industrije, je digitalna preobrazba tradicionalne industrije še vedno šibka, saj samo 1,7 % podjetij EU v celoti izkorišča napredne digitalne tehnologije in samo 14 % malih in srednjih podjetij uporablja internet kot prodajni kanal; ker mora Evropa izkoristiti velik potencial sektorja IKT, da bi digitalizirala industrijo in ohranila konkurenčnost na svetovni ravni;

D.  ker je izgradnja podatkovnega gospodarstva močno odvisna od pravnega okvira, ki bo spodbujal razvoj, ohranjanje, vzdrževanje in spreminjanje baz podatkov, torej od pravnega okvira, ki bo inovacijam prijazen in praktičen;

E.  ker je tržni delež ekonomije delitve po vsem svetu leta 2013 znašal 3,5 milijarde USD, Komisija pa napoveduje, da bo njegova potencialna rast presegla 100 milijard USD;

F.  ker visoka in dosledna raven varstva, krepitve moči in zadovoljstva potrošnikov nujno vključuje izbiro, kakovost, prožnost, preglednost, obveščenost, interoperabilnost ter dostopno in varno spletno okolje z visoko ravnjo varstva podatkov;

G.  ker ustvarjalnost in inovativnost poganjata gospodarstvo in je zato treba zagotoviti visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine;

H.  ker 44,8 % gospodinjstev v EU(40) nima dostopa do hitrega interneta in trenutne politike in pobude ne morejo zagotoviti ustrezne digitalne infrastrukture, zlasti na podeželskih območjih;

I.  ker so regije v EU na področju digitalne povezljivosti, človeškega kapitala, uporabe interneta, vključevanja digitalne tehnologije v podjetjih ter digitalnih javnih storitev na zelo različnih ravneh, kar je razvidno tudi iz kazalnika napredka digitalne agende; ker regije, ki so na podlagi teh petih kazalnikov slabo ocenjene, tvegajo, da ne bodo deležne koristi digitalne dobe;

1.UVOD: ZAKAJ POTREBUJEMO ENOTNI DIGITALNI TRG

1.  pozdravlja sporočilo z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo; meni, da bi lahko z vzpostavitvijo enotnega digitalnega trga, ki bo temeljil na skupnih pravilih, spodbudili konkurenčnost EU, pozitivno vplivali na rast in delovna mesta, ponovno zagnali enotni trg ter ustvarili vključujočo družbo z novimi priložnostmi za državljane in podjetja, zlasti z izmenjavo in delitvijo inovacij; meni, da je treba sedanji horizontalni pristop okrepiti na področju izvajanja, vključno s pravočasnim sprejetjem 16 pobud, saj digitalna gonila vplivajo na vse državljane ter razsežnosti družbe in gospodarstva;

2.  se strinja s Komisijo, da sta upravljanje in pravočasna vzpostavitev enotnega digitalnega trga skupna dolžnost Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; spodbuja Komisijo, naj vzpostavi stike z družbenimi in socialnimi deležniki ter jih kar najbolj vključi v proces odločanja;

3.  meni, da je za boljše pravno urejanje potreben pristop do zakonodaje, ki je privzeto digitalen, temelji na načelih in je tehnološko nevtralen; da bi ustvarili pogoje za inovacije, je treba z ustreznimi posvetovanji in ocenami učinka oceniti, ali veljavna zakonodaja, dopolnilni neregulativni ukrepi in okviri izvrševanja ustrezajo svojemu namenu v digitalni dobi, upoštevajoč novo tehnologijo in nove poslovne modele, da bi odpravili zakonsko razdrobljenost enotnega trga, zmanjšali upravno breme ter spodbudili rast in inovacije;

4.  meni, da je zaupanje državljanov in podjetij v digitalno okolje ključno za sprostitev celotnega potenciala inovacij in rast v digitalnem gospodarstvu; je prepričan, da bi morala javna politika temeljiti na krepitvi zaupanja potrošnikov, in sicer z varstvom podatkov, standardi varnosti ter visoko ravnjo varstva in krepitve vloge potrošnikov, pa tudi s posodobljeno zakonodajo za podjetja, hkrati pa je treba priznati, da poslovni modeli digitalnih podjetij temeljijo na zaupanju njihovih uporabnikov;

5.  opozarja, da elektronsko poslovanje v Evropski uniji ustvari 500 milijard EUR na leto, zato pomembno dopolnjuje klasično trgovino, hkrati pa potrošnikom zagotavlja večjo izbiro, zlasti v oddaljenih območjih, malim in srednjim podjetjem pa nove priložnosti; poziva Komisijo, naj ugotovi in odpravi ovire za e-trgovino, da bi vzpostavili pristni čezmejni trg e-trgovine; meni, da med te ovire spadajo pomanjkanje interoperabilnosti in skupnih standardov, pomanjkanje ustreznih informacij, ki bi potrošnikom omogočile informirane odločitve ter neprimeren dostop do izboljšanih čezmejnih plačil;

6.  podpira načrt Komisije, s katerim namerava zagotoviti, da se bo politika konkurence EU v celoti uporabljala v enotnem digitalnem trgu, saj konkurenca potrošnikom omogoča večjo izbiro in zagotavlja enake konkurenčne pogoje, vendar obžaluje, da zaradi trenutnega pomanjkanja evropskega digitalnega okvira ni mogoče uskladiti interesov velikih in malih ponudnikov;

7.  poudarja, da morajo Komisija in države članice nujno spodbujati bolj dinamično gospodarstvo, ki bo omogočilo razcvet inovacij in odpravilo ovire za podjetja, zlasti inovativna podjetja, mala in srednja podjetja ter zagonska in rastoča, da bodo lahko dostopala do trgov pod enakimi konkurenčnimi pogoji, in sicer prek razvoja e-uprave, v prihodnost usmerjenega in povezanega regulativnega in neregulativnega okvira, dostopa do financ, vključno z novimi modeli financiranja za zagonska podjetja, mala in srednja podjetja in pobude civilne družbe v EU, ter z dolgoročno strategijo naložb v digitalno infrastrukturo, znanje in spretnosti, digitalno vključenost, raziskave in inovacije; opozarja, da bi moral temelj inovacijam prijazne politike, ki spodbuja konkurenco in inovacije, vključevati možnost, da projekti dostopajo do možnosti financiranja; zato poziva Komisijo, naj zagotovi nemoteno izvajanje množičnega financiranja prek meja, ter spodbuja države članice, naj uvedejo spodbude za množično financiranje;

8.  meni, da je treba oceniti učinke digitalizacije na zdravje in varnost pri delu ter ustrezno prilagoditi sedanje zdravstvene in varnostne ukrepe; opozarja, da se lahko nesreče pripetijo tudi delavcem, ki svoje delo opravljajo od doma v okviru dela na daljavo ali delegiranja dela internetni množici; poudarja, da z delom povezane težave z duševnim zdravjem, kot je izgorelost, ki jih povzročajo stalna razpoložljivost in erozija tradicionalne ureditve delovnega časa, pomenijo resno tveganje za delavce; poziva Komisijo, naj naroči študijo o učinkih dejavnikov, ki spremljajo digitalizacijo, kot je večja intenzivnost dela, na dobro počutje in družinsko življenje delavcev ter na razvoj kognitivnih sposobnosti otrok;

9.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še naprej razvija pobude za krepitev podjetništva, zlasti inovativnih poslovnih modelov, ki bodo pomagali spremeniti dojemanje tega, kako je opredeljen uspeh, in bodo spodbujali podjetniško in inovacijsko kulturo; poleg tega meni, da je mogoče raznolikost in posebne značilnosti različnih nacionalnih središč za inovacije spremeniti v resnično konkurenčno prednost za EU na svetovnem trgu, zato je treba ta središča učinkovito povezati med seboj in okrepiti inovativne ekosisteme, znotraj katerih sodelujejo različni sektorji in podjetja;

10.  je zaskrbljen zaradi različnih nacionalnih pristopov k pravnemu urejanju interneta in ekonomije delitve, ki so jih doslej sprejele države članice; poziva Komisijo, naj v skladu s pristojnostmi EU sproži pobude za podporo inovacijam in pravični konkurenci, odpravi ovire za digitalno trgovanje ter ohrani gospodarsko in socialno kohezijo ter celovitost enotnega trga; poziva Komisijo, naj ohrani internet kot odprto, nevtralno, varno, vključujočo in globalno platformo za komuniciranje, proizvajanje, sodelovanje, ustvarjanje, kulturno raznolikost in inovacije v korist državljanom in potrošnikom ter za uspeh evropskih podjetij na svetovni ravni;

11.  je seznanjen, da digitalna revolucija vpliva na vse vidike naših družb in s sabo prinaša spremembe in priložnosti; meni, da ima potencial za krepitev moči državljanov, potrošnikov in podjetnikov na doslej še nepoznane načine; poziva Komisijo, naj oblikuje politiko, ki bo spodbujala dejavno udeležbo državljanov in jim omogočila koristi digitalizacije; nadalje jo poziva, naj še naprej spremlja, kako digitalna revolucija preoblikuje evropsko družbo;

12.  poziva Komisijo, naj pri pripravi nove uredbe precej poveča usklajevanje med različnimi generalnimi direktorati, da bo preprečila pravno razdrobljenost, in naj odločno spodbuja države članice, da bodo uredbo vedno izvajale usklajeno;

13.  poudarja, da morajo biti vse pobude, ki se razvijajo v okviru strategije enotnega digitalnega trga, skladne s temeljnimi pravicami, zlasti z zakonodajo o varstvu podatkov, obenem pa je treba priznati dodano vrednost strategije za gospodarstvo EU; želi opomniti, da je pomembno, da se hitro sprejmeta splošna uredba o varstvu podatkov in direktiva o varstvu podatkov, kar je tako v interesu posameznikov kot podjetij; poziva k reviziji direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, da bi zagotovili skladnost določb s svežnjem ukrepov za varstvo podatkov, ko bo ta začel veljati;

2.BOLJŠI DOSTOP DO ENOTNEGA DIGITALNEGA TRGA ZA POTROŠNIKE IN PODJETJA V EVROPI

2.1 Pravila čezmejne e-trgovine, ki jim potrošniki in podjetja lahko zaupajo

14.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo sprejela trden predlog o spletnih pogodbah, ki bo zajemal digitalno vsebino, kupljeno na spletu, ter na tem področju izboljšala pravno varstvo potrošnikov; meni, da morajo biti vse te izboljšave usmerjene in da je treba pozorno preučiti razlike med vsebino na eni strani in materialnim blagom na drugi strani; opozarja, da so potrošniki, ki kupujejo vsebino na materialnih nosilcih, zaščiteni z zakoni o varstvu potrošnikov, medtem ko so njihove pravice pri nakupu digitalnih vsebin na spletu večinoma neregulirane in nejasne, zlasti kar zadeva pravna jamstva, vsebine z napako in posebne nepoštene pogoje v zvezi z digitalno vsebino; poudarja, da lahko sedanja razvrstitev vseh digitalnih vsebin kot storitev vzbuja zaskrbljenost, saj to ni nujno v skladu s pričakovanji potrošnikov, saj se naročniške storitve za pretakanje ne razlikujejo od spletnih nakupov, ki jih je mogoče naložiti; se strinja, da bi morali potrošniki uživati enako raven varstva, ki bo kos izzivom prihodnosti, ne glede na to, ali digitalne vsebine kupujejo na spletu ali zunaj njega;

15.  meni, da je praktičen in sorazmeren pristop nadaljnja harmonizacija pravnega okvira za spletno prodajo digitalne vsebine in materialnega blaga potrošnikom s strani podjetij, ne glede na to, ali gre za čezmejne ali domače transakcije, pri čemer je treba ohraniti skladnost pravil v spletnem okolju in zunaj njega, preprečiti tekmovanje v zniževanju standardov, odpraviti zakonodajne vrzeli in graditi na obstoječi potrošniški zakonodaji; poudarja, da je treba to narediti na tehnološko nevtralen način in da podjetjem ne bi smeli nalagati nerazumnih stroškov;

16.  meni, da bi bilo treba v predlogih Komisije o čezmejnih pogodbenih pravilih za potrošnike in podjetja preprečiti tveganje naraščajočih razlik med veljavnimi pravnimi standardi za spletne in nespletne nakupe, ter je prepričan, da bi bilo treba spletno in nespletno prodajo preučiti dosledno in ju obravnavati enakovredno na podlagi sedanje visoke ravni varstva potrošnikov, saj bi lahko potrošniki zaradi različnih pravnih standardov imeli vtis, da se jim odrekajo pravice; vztraja, da je treba v vseh novih predlogih spoštovati člen 6 Uredbe Rim I, in poudarja, da namerava Komisija v letu 2016 izvesti program ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT) za ves pravni red na področju varstva potrošnikov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli, ali njenega načrtovanega predloga o materialnem blagu ne bi bilo bolje začeti sočasno s programom REFIT;

17.  meni, da bi morala pogodbena pravila o digitalni vsebini temeljiti na načelih, da bi bila tehnološko nevtralna in ustrezna tudi v prihodnosti; poleg tega poudarja, da je v predlogu Komisije na tem področju pomembno preprečiti nedoslednost in prekrivanje z veljavno zakonodajo, pa tudi tveganje ustvarjanja neutemeljenih dolgoročnih pravnih razlik med spletnimi in nespletnimi pogodbami ter različnimi distribucijskimi kanali, pri čemer je treba upoštevati tudi program ustreznosti in uspešnosti predpisov za pravni red na področju varstva potrošnikov;

18.  zahteva strategijo „dejavnih potrošnikov“, da bi ocenili zlasti, ali se v spletnem okolju spodbuja možnost zamenjave za potrošnika in ali so potrebni ukrepi za lajšanje zamenjave za potrošnika, da bi okrepili konkurenco na spletnih trgih; nadalje opozarja na potrebo po zagotavljanju dostopnih storitev e-trgovine vzdolž celotne vrednostne verige, vključno z dostopnimi informacijami, dostopnimi plačilnimi mehanizmi in službo za pomoč strankam;

19.  poziva Komisijo, naj skupaj z deležniki preuči izvedljivost, koristnost in morebitne priložnosti in slabosti, ki bi nastale z uvedbo znakov zaupanja EU za spletno prodajo po posameznih sektorjih, pri čemer naj se opre na dobro prakso obstoječih znakov zaupanja v državah članicah, da bi vzbudili zaupanje potrošnikov in kakovost, zlasti za čezmejno spletno prodajo, ter odpravili veliko število obstoječih znakov zaupanja, ki utegnejo povzročati zmedo, vzporedno z oceno drugih možnosti, kot so samoregulacija ali vzpostavitev skupin deležnikov za opredelitev skupnih načel storitev za stranke;

20.  pozdravlja splošna prizadevanja Komisije za vzpostavitev vseevropske spletne platforme za reševanje sporov in jo poziva, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za pravočasno in pravilno izvajanje uredbe o spletnem reševanju potrošniških sporov, zlasti v zvezi s prevajalskimi zmogljivostmi, pa tudi direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov; poziva Komisijo in ustrezne deležnike, naj razmislijo, kako bi lahko dodatno izboljšali dostop do informacij o pogostih pritožbah potrošnikov;

21.  poziva k ambicioznemu okviru izvrševanja pravnega reda na področju varstva potrošnikov in direktive o storitvah; spodbuja Komisijo, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da zagotovi pravilno izvajanje obstoječih pravil v celoti in postopkov za ugotavljanje kršitev, kadar se ugotovi nepravilno ali nezadostno izvajanje zakonodaje;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe proti spletni prodaji nezakonitih vsebin in blaga, in sicer z okrepitvijo sodelovanja ter izmenjavo informacij in dobre prakse za boj proti nezakonitim dejavnostim na internetu; v zvezi s tem poudarja, da bi morala biti digitalna vsebina, ki se dobavi potrošniku, prosta vseh avtorskih pravic tretje strani, ki bi potrošnikom lahko preprečevale uporabo digitalne vsebine v skladu s pogodbo;

23.  poziva, da bi bilo treba opraviti temeljite in usmerjene analize na podlagi dokazov o tem, ali bi morali vsi akterji v vrednostni verigi, vključno s spletnimi posredniki, spletnimi platformami, ponudniki vsebine in storitev, pa tudi nespletnimi posredniki, kot so prodajni posredniki in prodajalci na drobno, sprejeti razumne in ustrezne ukrepe proti nezakoniti vsebini, ponarejenemu blagu in kršitvam pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu, pri tem pa zaščititi zmožnost končnih uporabnikov, da imajo dostop do informacij in jih razširjajo ali da uporabljajo aplikacije in storitve po svoji izbiri;

24.  poudarja, da mora biti načelo ničelne strpnosti, kar zadeva prenos zakonodaje EU, temeljno pravilo držav članic in Evropske unije; vendar meni, da bi morali biti postopki za ugotavljanje kršitev vedno skrajni ukrep in bi jih bilo treba sprožiti šele po več poskusih usklajevanja in odpravljanja napak; poudarja, da je treba nujno skrajšati trajanje teh postopkov;

25.  pozdravlja pregled uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, ki ga je napovedala Komisija; meni, da sta razširitev pooblastil nadzornih organov in krepitev njihovega medsebojnega sodelovanja pogoj za učinkovito izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov pri spletnem nakupovanju;

2.2.Cenovno dostopna in kakovostna čezmejna dostava paketov

26.  poudarja, da storitve dostave paketov za potrošnike v nekaterih državah članicah sicer dobro delujejo, vendar so v nekaterih drugih državah članicah neučinkovite storitve dostave, zlasti ko gre za zadnji kilometer dostave, ena glavnih ovir za čezmejno e-trgovino in eden najpogosteje navedenih razlogov za umik od spletnih transakcij tako pri potrošnikih kot pri podjetjih; meni, da je pomanjkljivosti pri čezmejni dostavi paketov mogoče odpraviti samo z vidika evropskega enotnega trga, in poudarja, da je konkurenca v tem sektorju pomembna ter da se mora sektor dostave paketov prilagoditi sodobnim življenjskim vzorcem in ponuditi prožne možnosti dostave, kot so mreže mest za prevzem, točke za prevzem paketov in primerjalniki cen;

27.  poudarja, da so dostopne, cenovno ugodne, učinkovite in visoko kakovostne storitve dostave osnovni pogoj za uspešno čezmejno e-trgovino, in zato podpira predlagane ukrepe za večjo preglednost, da bi izboljšali ozaveščenost potrošnikov o strukturi cen, informacije o odgovornosti v primeru izgube ali poškodbe, interoperabilnost in regulativni nadzor, ki bi moral biti usmerjen v nemoteno delovanje čezmejnih trgov dostave paketov, vključno s spodbujanjem čezmejnih sistemov iskanja in sledenja, kar bi omogočilo dovolj prožnosti, da se trg dostave razvije in prilagodi tehničnim inovacijam;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj si dejavno izmenjujejo dobro prakso v sektorju dostave paketov, in Komisijo, naj poroča Evropskemu parlamentu o javnih posvetovanjih o čezmejni dostavi paketov ter naj predstavi rezultate postopka samoregulacije; pozdravlja ustanovitev začasne delovne skupine za čezmejno dostavo paketov;

29.  poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga celovit akcijski načrt, vključno s smernicami za dobro prakso, da bi v sodelovanju z izvajalci dejavnosti našli inovativne rešitve za izboljšanje storitev, zmanjšanje stroškov in vpliva na okolje in da bi enotni trg za dostavo paketov in poštne storitve še bolj povezali, odpravili ovire, s katerimi se izvajalci poštnih storitev srečujejo pri čezmejni dostavi, okrepili sodelovanje med Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Skupino evropskih regulatorjev za poštne storitve (ERGP) ter po potrebi predlagali revizijo zakonodaje na tem področju;

30.  poudarja, da nadaljnja harmonizacija dostave paketov, ki naj bi jo izvedla Komisija, ne bi smela privesti do slabše socialne zaščite in slabših delovnih pogojev dostavljavcev paketov, ne glede na njihov status zaposlitve; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spoštovanje pravic delavcev v tem sektorju v zvezi z dostopom do sistemov socialnega varstva in pravico do kolektivnih pogajanj; poudarja, da je zagotavljanje socialne varnosti v pristojnosti držav članic;

2.3 Preprečevanje neupravičenega geografskega blokiranja

31.  meni, da so potrebni ambiciozni in usmerjeni ukrepi za izboljšanje dostopa do blaga in storitev, zlasti z odpravo praks blokiranja in nepravične cenovne diskriminacije na podlagi geografske lokacije ali državljanstva, kar ima pogosto učinek ustvarjanja monopolov in zatekanje potrošnikov k nezakoniti vsebini;

32.  podpira zavezo Komisije, da bo učinkovito obravnavala geografsko blokiranje, in sicer z dopolnitvami obstoječega okvira za e-trgovino in uveljavljanjem zadevnih določb obstoječe zakonodaje; meni, da se je treba osredotočiti na odnose med podjetji, ki vodijo do praks geografskega blokiranja, kot sta selektivna distribucija, kadar to ni v skladu s pravom o konkurenci in segmentacijo trga, pa tudi na tehnološke ukrepe in tehnične prakse (kot sta sledenje naslovom IP ali namerna neinteroperabilnost sistemov), katerih posledica so neupravičene omejitve pri dostopu do storitev informacijske družbe, ki se zagotavljajo čezmejno, pri sklepanju čezmejnih pogodb za nakup blaga in storitev, pa tudi pri povezanih dejavnosti, kot sta plačilo in dostava blaga, pri čemer je treba upoštevati načelo sorazmernosti, zlasti za mala in mikro podjetja;

33.  poudarja, da morajo spletni trgovci, ki prodajajo v eni ali več državah članicah, vse potrošnike znotraj EU obravnavati enako, vključno z dostopom do popustov ali drugih ugodnosti;

34.  podpira zlasti načrtovani nadzor Komisije nad praktičnim izvajanjem člena 20(2) Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, da bi analizirali morebitne vzorce neupravičene diskriminacije potrošnikov in drugih prejemnikov storitev na podlagi državljanstva ali države, v kateri prebivajo; poziva Komisijo, naj ugotovi in opredeli jasne skupine primerov upravičene diskriminacije iz člena 20(2) direktive o storitvah, da bi pojasnili, kaj pomeni neupravičeno diskriminatorno ravnanje zasebnih subjektov, in organom, pristojnim za izvajanje člena 20(2) v praksi, zagotovili pomoč pri tolmačenju tega člena, kot je navedeno v členu 16 direktive o storitvah; poziva Komisijo, naj si usklajeno prizadeva, da bi določbo iz člena 20(2) dodali v Prilogo Uredbe (ES) št. 2006/2004 z namenom uporabe preiskovalnih in izvršilnih pooblastil mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov;

35.  poudarja, da prepoved geografskega blokiranja prodajalcev na drobno nikoli ne bi smela siliti, da dostavljajo blago iz svoje spletne trgovine v določeno državo članico, če nimajo interesa za prodajo svojih proizvodov v vse države članice in se raje ne širijo ali želijo prodajati samo potrošnikom v bližini svoje trgovine;

36.  nadalje poudarja pomen potekajoče raziskave o konkurenci v sektorju e-trgovine, da bi med drugim raziskali, ali neupravičene omejitve geografskega blokiranja, kot so diskriminacija na podlagi naslova IP, poštnega naslova ali države izdaje kreditne kartice, kršijo predpise konkurenčnega prava EU; poudarja, da je pomembno povečati zaupanje potrošnikov in podjetij z upoštevanjem rezultatov sektorske raziskave in oceno, ali so potrebne usmerjene spremembe v uredbi o skupinskih izjemah, predvsem v členih 4(a) in 4(b), da bi omejili neželene preusmeritve in ozemeljske omejitve;

37.  pozdravlja predlog Komisije za okrepitev prenosljivosti in interoperabilnosti, da bi spodbudili prosto kroženje zakonito pridobljene ali zakonito razpoložljive vsebine ali storitev kot prvi korak za odpravo neupravičenega geografskega blokiranja, pa tudi za dostopnost in čezmejno funkcionalnost naročnin; poudarja, da se načelo teritorialnosti in ukrepi za odpravo ovir za prenosljivost vsebin ne izključujejo;

38.  svari pred neselektivnim spodbujanjem izdajanja obveznih vseevropskih licenc, saj bi to lahko omejilo vsebino, ki je dana na voljo uporabnikom; opozarja, da je načelo teritorialnosti bistven element sistema avtorskih pravic, saj je podeljevanje ozemeljskih licenc v EU zelo pomembno;

2.4.Boljši dostop do digitalnih vsebin – sodoben, bolj evropski okvir avtorskih pravic

39.  pozdravlja zavezanost Komisije za posodobitev sedanjega okvira avtorskih pravic, da bi ga prilagodili digitalni dobi; poudarja, da bi morale biti vse spremembe usmerjene in osredotočene na pošteno in ustrezno plačilo za ustvarjalce in druge imetnike pravic, na gospodarsko rast, konkurenčnost in boljšo izkušnjo potrošnikov, pa tudi na potrebo, da se zagotovi varstvo temeljnih pravic;

40.  poudarja, da poklicne dejavnosti ali poslovni modeli, ki temeljijo na kršenju avtorskih pravic, resno ogrožajo delovanje enotnega digitalnega trga;

41.  meni, da je treba pri reformi doseči pravo ravnovesje med vsemi udeleženimi interesi; opozarja na posebnosti in različne izzive ustvarjalnega sektorja, ki so zlasti posledica različnih vrst vsebin in ustvarjalnih del ter uporabe različnih poslovnih modelov; ker je v študiji Territoriality and its impact on the financing of audiovisual works (Teritorialnost in njen učinek na financiranje avdiovizualnih del) poudarjena pomembna vloga izdajanja ozemeljskih licenc v zvezi z refinanciranjem evropskih filmov; zato poziva Komisijo, naj te posebnosti v večji meri prepozna in jih upošteva;

42.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pri reformi direktive o avtorskih pravicah upoštevani rezultati naknadne ocene učinka in resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o Direktivi 2001/29/ES ter da bo temeljila na trdnih dokazih, vključno z oceno možnega učinka morebitnih sprememb na rast in delovna mesta, kulturno raznolikost in zlasti na produkcijo, financiranje in distribucijo avdiovizualnih del;

43.  opozarja, da imajo usmerjene izjeme in omejitve za avtorske pravice bistveno vlogo pri prispevanju h gospodarski rasti, inovacijam, ustvarjanju delovnih mest, spodbujanju ustvarjalnosti v prihodnje in krepitvi inovativnosti ter ustvarjalne in kulturne raznolikosti v Evropi; opozarja, da Evropski parlament podpira preučitev uporabe minimalnih standardov za vse izjeme in omejitve za avtorske pravice ter pravilno uporabo teh izjem in omejitev, določenih v Direktivi 2001/29/ES;

44.  poudarja, da bi moral biti pristop k izjemam in omejitvam za avtorske pravice uravnotežen, ciljno usmerjen in nevtralen z vidika formata, temeljiti pa bi moral zgolj na dokazanih potrebah in ne bi smel posegati v evropsko kulturno raznolikost, njeno financiranje in pošteno plačilo za avtorje;

45.  poudarja, da je za uporabo besedilnega in podatkovnega rudarjenja potrebna večja pravna varnost, da bi raziskovalcem in izobraževalnim zavodom omogočili širšo uporabo avtorsko zaščitenega gradiva, med drugim tudi v čezmejnem okviru, vse izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje, veljavne po vsej Evropi, bi se morale uporabljati samo, kadar ima uporabnik zakonit dostop, pripraviti pa bi jih bilo treba po posvetovanju z vsemi deležniki na podlagi ocene učinka, podkrepljene z dokazi;

46.  poudarja, da je pomembno izboljšati jasnost in preglednost ureditve avtorskih pravic, zlasti glede vsebine, ki jo ustvarjajo uporabniki, in dajatev za zasebno kopiranje v tistih državah članicah, ki se odločijo, da jih bodo uporabljale; v zvezi s tem ugotavlja, da bi morali biti državljani obveščeni o dejanskem znesku dajatev za avtorske pravice, njihovem namenu in kako se bodo uporabile;

2.5.Zmanjševanje bremen in ovir, povezanih z DDV, pri čezmejni prodaji

47.  meni, da je – ob upoštevanju nacionalnih pristojnosti – potrebno intenzivnejše davčno usklajevanje, da bi preprečili izkrivljanje trga, izogibanje davkom in davčno utajo ter ustvarili pravi evropski enotni digitalni trg, vzpostaviti pa je treba tudi skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb na ravni celotne EU;

48.  meni, da je prednostna naloga razviti poenostavljeni, enotni in dosledni spletni sistem davka na dodano vrednost, s čimer bi zmanjšali stroške zagotavljanja skladnosti za mala in inovativna podjetja, ki delujejo po vsej Evropi; pozdravlja uvedbo enotne kontaktne točke za DDV, ki je korak naprej k odpravi začasnega režima EU o DDV; je kljub temu zaskrbljen, da zaradi odsotnosti praga nekatera mala in srednja podjetja s težavo ravnajo v skladu s sedanjo ureditvijo; zato poziva Komisijo, naj pregleda to ureditev, da bi jo naredila bolj prijazno do podjetij;

49.  poleg tega poziva k popolnem spoštovanju načela davčne nevtralnosti za podobno blago in storitve, ne glede na to, ali so v digitalni ali fizični obliki; poziva Komisijo, naj v skladu s svojimi zavezami čim prej pripravi predlog, s katerim bi državam članicam omogočili zmanjšanje stopnje DDV za tisk, digitalne objave, e-knjige in spletne publikacije, da bi preprečili diskriminacijo na enotnem trgu;

50.  poziva Komisijo, naj olajša izmenjavo dobre prakse med davčnimi organi in deležniki, da bi razvili ustrezne rešitve za plačilo davkov v ekonomiji delitve;

51.  pozdravlja odobritev prenove direktive o plačilnih storitvah; poudarja, da je treba čim prej vzpostaviti takojšnja elektronska/mobilna plačila na evropski ravni, s čimer bodo veljali enotni standardi, in izvesti ustrezen pregled direktive o plačilnih storitvah, če želi Unija okrepiti e-trgovino na svojem ozemlju;

3.OBLIKOVANJE USTREZNEGA OKOLJA IN ENAKIH KONKURENČNIH POGOJEV ZA NAPREDNA DIGITALNA OMREŽJA IN INOVATIVNE STORITVE

3.1.Oblikovanje ustreznih telekomunikacijskih pravil

52.   poudarja, da so zasebne naložbe v hitra in ultra hitra komunikacijska omrežja potrebne za digitalni napredek in da jih je treba spodbujati prek stabilnega regulativnega okvira EU, ki bi vsem akterjem omogočal naložbe, tudi v podeželje in oddaljena območja; meni, da je večja konkurenca povezana z višjimi stopnjami naložb v infrastrukturo, inovacijami, izbiro in nižjimi stroški za potrošnike in podjetja; meni, da ni veliko dokazov o povezavi med konsolidacijo operaterjev ter povečanim vlaganjem v omrežja in rezultati; meni, da bi bilo treba to natančno oceniti in izvrševati pravila o konkurenci, da bi preprečili preveliko koncentracijo na trgu, oblikovanje oligopolov na evropski ravni in negativne učinke za potrošnike;

53.  poudarja pomen uspešnega izvajanja Evropskega sklada za strateške naložbe prek usmerjanja na projekte s profili večjega tveganja, okrepitve gospodarskega okrevanja ter spodbujanja rasti in zasebnih naložb, med drugim mikrofinanciranja in tveganega kapitala v podporo inovativnim podjetjem, ki so pri svojem razvoju v različnih fazah financiranja; poudarja, kako pomembno je v primeru tržnih pomanjkljivosti v celoti izkoristiti javna sredstva, ki so že na voljo za digitalne naložbe, omogočiti sinergije med programi EU, kot so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, drugi ustrezni strukturni skladi in drugi instrumenti, vključno s projekti, ki temeljijo na skupnosti, in državno pomočjo, v skladu s smernicami o državni pomoči, med drugim da bi spodbudili javna omrežja WLAN v velikih in majhnih občinah, saj se je to izkazalo za bistveno pri regionalni, socialni in kulturni integraciji ter izobraževanju;

54.  želi spomniti države članice na njihovo zavezo, da bodo do leta 2020 dosegle polno razpoložljivost vsaj minimalne hitrosti 30 Mb/s; poziva Komisijo, naj oceni, ali je sedanja strategija za širokopasovne povezave za mobilna in fiksna omrežja, vključno s cilji, primerna za izzive prihodnosti in za izpolnjevanje pogojev za ultrahitro povezljivost za vse, da bi preprečili digitalni razkorak za potrebe podatkovno vodenega gospodarstva ter hitre razpoložljivosti 5G in ultrahitre širokopasovne povezave;

55.  poudarja, da so se zaradi razvoja digitalnih storitev, vključno s storitvami OTT („over the top services“), povečali povpraševanje in konkurenca v korist potrošnikov ter potreba po naložbah v digitalno infrastrukturo; meni, da posodobitev telekomunikacijskega okvira ne bi smela povzročiti nepotrebnega regulativnega bremena, temveč zagotoviti nediskriminacijski dostop do omrežij in omogočiti izvajanje rešitev, ki bodo kos izzivom prihodnosti in ki bodo, če mogoče, temeljile na podobnih pravilih za podobne storitve, ki spodbujajo inovacije, pošteno konkurenco in zagotavljajo varstvo potrošnikov;

56.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo pravice končnih uporabnikov, določene v telekomunikacijskem okviru, dosledne, sorazmerne in kos izzivom prihodnosti, ter da je treba po sprejetju svežnja o povezani celini mednje vključiti tudi lažjo zamenjavo in preglednost pogodb končnih uporabnikov; pozdravlja prihajajoči pregled direktive o univerzalnih storitvah ter pregled telekomunikacijskega okvira, da bi zagotovili, da zahteve za visokohitrostni širokopasovni internetni dostop ustrezajo namenu zmanjšanja digitalnega razkoraka in preučili dostopnost storitve 112;

57.  poudarja, da bi moral evropski enotni digitalni trg olajšati vsakodnevno življenje končnim uporabnikom; zato poziva Komisijo, naj reši težavo čezmejne predaje telefonskih klicev, da bodo potrošniki pri prečkanju meja znotraj Unije lahko opravljali telefonske klice brez prekinitve;

58.  pozdravlja različna javna posvetovanja o digitalni agendi za Evropo, ki jih je nedavno sprožil GD za komunikacijska omrežja in ki še potekajo, zlasti o pregledu pravil EU o telekomunikacijah, o potrebah glede hitrosti in kakovosti interneta po letu 2020 in o spletnih platformah, računalništvu in podatkih v oblaku, odgovornosti posrednikov ter sodelovalnem gospodarstvu, vendar poziva Komisijo, naj zagotovi medsebojno skladnost vseh teh vzporednih pobud;

59.   opozarja, da je radiofrekvenčni spekter bistven vir za notranji trg mobilnih, brezžičnih širokopasovnih komunikacij in oddajanja ter ključnega pomena za konkurenčnost Evropske unije v prihodnje; poziva k prednostni vzpostavitvi usklajenega in h konkurenčnosti usmerjenega okvira za dodeljevanje spektra in učinkovito upravljanje, da bi preprečili zamude pri dodeljevanju spektra, ter k enakim konkurenčnim pogojem za vse akterje na trgu, v skladu s poročilom Lamyjevega poročila(41) k dolgoročni strategiji o prihodnjih uporabah različnih pasov spektra, kar je potrebno zlasti za razpoložljivost 5G;

60.  poudarja, da je pravočasno, enotno in pregledno izvrševanje pravil EU na področju telekomunikacij, kot je sveženj povezana celina, v vseh državah članicah temeljnega pomena za vzpostavitev enotnega digitalnega trga, da bi zagotovili strogo izvajanje načela omrežne nevtralnosti ter da bi zlasti s pregledom veleprodajnih tarif dokončno odpravili stroške gostovanja za vse evropske potrošnike do 15. junija 2017;

61.  poziva Komisijo, naj z namenom nadaljnjega povezovanja digitalnega enotnega trga zagotovi vzpostavitev učinkovitejšega institucionalnega okvira, in sicer z okrepitvijo vloge, zmogljivosti in odločanja Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), da bi dosegli dosledno izvajanje regulativnega okvira, zagotovili nadzor nad razvojem enotnega trga in rešili čezmejne spore; v zvezi s tem poudarja, da je treba izboljšati finančne in človeške vire ter še bolj okrepiti strukturo upravljanja Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije;

3.2.Medijski okvir za 21. stoletje

62.  poudarja dvojni značaj avdiovizualnih medijev kot socialne, kulturne in gospodarske dobrine; ugotavlja, da potreba po prihodnji evropski regulaciji medijev izhaja iz tega, da je treba zagotovili in spodbujati raznolikost avdiovizualnih medijev in določiti visoke standarde za zaščito mladoletnikov in uporabnikov osebnih podatkov, poštene pogoje za konkurenco in večjo prožnost kvantitativnih pravil in pravil o komercialnem sporočanju;

63.  poudarja, da je načelo države izvora, ki je določeno v direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, nujen pogoj za čezmejno zagotavljanje avdiovizualnih vsebin na poti k skupnemu trgu storitev; hkrati poudarja, da to načelo ne izključuje doseganja socialnih in kulturnih ciljev in ne izključuje potrebe po prilagoditvi zakonodaje EU zunaj okvira direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah; poudarja, da bi bilo treba v boju proti izbiranju najugodnejše pravne ureditve kot del meril za določitev ali izpodbijanje države izvora avdiovizualne medijske storitve upoštevati državo izvora dobička iz oglaševanja, jezik storitve ter ciljno občinstvo oglaševanja in vsebin;

64.  meni, da bi morala direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ko gre za avdiovizualne medijske storitve, veljati za vse, tudi za ponudnike spletnih platform in uporabniških vmesnikov; poudarja pomen pravil, namenjenih povečanju najdljivosti zakonitih vsebin in informacij, da bi okrepili medijsko svobodo, pluralizem in neodvisne raziskave, in zagotovili spoštovanje načela nediskriminacije, s čimer se ohranjajo jezikovne in kulturne raznolikosti; poudarja, da lahko države članice, da bi zagotovile najdljivost avdiovizualnih vsebin v javnem interesu, uvedejo posebna pravila za ohranitev kulturne in jezikovne raznolikosti in raznovrstnosti informacij, mnenj in medijev, za varstvo otrok, mladih ali manjšin ter za splošno varstvo potrošnikov; zahteva ukrepe, s katerimi bi ranljivim osebam zagotovili dostop do avdiovizualnih medijskih storitev poziva Komisijo, naj spodbuja zakonito ponudbo avdiovizualnih medijskih vsebin z ugodno obravnavo neodvisnih evropskih del;

65.  poziva Komisijo, naj upošteva spreminjajoče se vzorce gledanja in nove načine dostopanja do avdiovizualne vsebine, in sicer z usklajevanjem linearnih in nelinearnih storitev ter z določanjem minimalnih zahtev na evropski ravni za vse avdiovizualne medijske storitve, da se zagotovi njihovo dosledno izvajanje, razen tam, kjer je takšna vsebina nepogrešljiva za dopolnitev drugih vsebin in storitev, ki niso avdiovizualne; znova poziva Komisijo in države članice, naj – ob upoštevanju ustrezne fleksibilnosti držav članic – pojem medijskih storitev, ki je opredeljen v členu 1 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, razširijo tako, da bo v večji meri temeljil na potencialnem družbenopolitičnem učinku vsebin in njegovih značilnostih, zlasti na njihovem pomenu za oblikovanje mnenja in ohranjanju raznolikosti mnenj ter na uredniški odgovornosti;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj enako izvajajo in učinkovito obravnavajo prepoved vsake avdiovizualne medijske storitve v EU v primeru kršitve človekovega dostojanstva, spodbujanja k sovraštvu ali rasizma;

67.  poudarja, da bi morali s prilagoditvijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah zmanjšati regulacijo ter okrepiti sourejanje in samourejanje, in sicer s horizontalnim in regulativnim pristopom za vse medije, s katerim bi uravnotežili pravice in dolžnosti radijskih in televizijskih organizacij s pravicami in dolžnostmi drugih udeležencev na trgu; meni, da bi bilo treba dati prednost načelu jasne prepoznavnosti in razločevanja oglasov od programskih vsebin pred načelom ločevanja oglasov in programa za vse oblike medijev; poziva Komisijo, naj preveri, v kolikšni meri je uporaba točke 6.7 sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije ustrezna in aktualna;

68.  meni, da bi na podlagi pravnega pojma iz Direktive 93/83/EGS po opravljeni dodatni oceni lahko izboljšali čezmejni dostop do zakonitih spletnih vsebin in storitev na enotnem digitalnem trgu, ne da bi bili ogroženi načela svobode sklepanja pogodb, primerno plačilo za avtorje in umetnike ter teritorialni značaj izključnih pravic;

3.3.Ustrezno zakonodajno okolje za platforme in posrednike

3.3.1.Vloga spletnih platform

69.  poziva Komisijo, naj preveri ali je mogoče potencialne težave v zvezi s spletnimi platformami razrešiti z ustreznim in popolnim izvajanjem obstoječe zakonodaje in učinkovitim izvrševanjem zakonodaje EU o konkurenci, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje ter pravično in učinkovito konkurenco med spletnimi platformami ter preprečili ustvarjanje monopolov; poziva Komisijo, naj ohrani inovacijam prijazno politiko do spletnih platform, ki olajšuje vstop na trg in spodbuja inovacije; meni, da bi morale biti prednostne naloge preglednost, nediskriminacija, lajšanje prehajanja med platformami ali spletnimi storitvami, kar omogoča izbiro potrošnikom, dostop do platform ter prepoznavanje in odpravljanje ovir za ustanavljanje in rast platform;

70.  poleg tega ugotavlja, da so bile določbe direktive o e-poslovanju naknadno razširjenje z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, direktivo o pravicah potrošnikov in drugimi elementi pravnega reda na področju varstva potrošnikov ter da je treba te direktive ustrezno izvrševati in da v enaki meri veljajo za trgovce na spletnih platformah kot za trgovce na tradicionalnih trgih; poziva Komisijo, naj sodeluje z vsemi deležniki in Parlamentom, da bi uvedla jasne smernice glede veljavnosti pravnega reda na področju varstva potrošnikov za trgovce, ki uporabljajo spletne platforme, ter po potrebi zagotovi pomoč organom držav članic, pristojnim za varstvo potrošnikov, pri pravilnem izvrševanju zakonodaje o varstvu potrošnikov;

71.  ceni pobudo Komisije, da se v okviru strategije enotnega digitalnega trga analizira vloga spletnih platform v digitalnem gospodarstvu, saj bo vplivala na več prihodnjih zakonodajnih predlogov; meni, da bi morali v okviru analize opredeliti potrjene in natančno določene težave znotraj posameznih poslovnih področij in morebitne vrzeli pri varstvu potrošnikov ter uvesti razlikovanje med spletnimi storitvami in ponudniki spletnih storitev; poudarja, da je treba platforme, ki obravnavajo kulturne dobrine, zlasti avdiovizualne medije, obravnavati na način, ki bo spoštoval Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;

72.  poziva Komisijo, naj Parlamentu v prvem četrtletju leta 2016 poroča o izidih ustreznih posvetovanj in zagotovi dosleden pristop pri prihodnjih spremembah zakonodaje; opozarja, da bi lahko z uvedbo novih obveznosti za navzkrižno subvencioniranje določenih zastarelih poslovnih modelov povzročili izkrivljanje trga ali ustvarili ovire za vstop na trg za spletne storitve;

73.  poudarja, da je omejitev odgovornosti posrednikov bistvena za zaščito odprtosti interneta, temeljnih pravic, pravne varnosti in inovacij; v zvezi s tem ugotavlja, da so določbe o odgovornosti posrednikov v direktivi o e-trgovanju primerne za izzive prihodnosti in tehnološko nevtralne;

74.  opozarja na dejstvo, da mora ponudnik storitve informacijske družbe, ki želi uveljaviti omejitev odgovornosti, ukrepati takoj, ko izve ali se zave nezakonitih dejavnosti, in odstraniti zadevne podatke ali onemogočiti dostop do njih; poziva Komisijo, naj zagotovi enotno izvajanje te določbe v skladu z Listino o temeljnih pravicah, da bi preprečila privatizacijo kazenskega pregona in zagotovila sprejetje primernih in razumnih ukrepov proti prodaji nedovoljenih vsebin in blaga;

75.  meni, da ob upoštevanju hitro spreminjajočih se trgov in raznolikosti platform, ki segajo od neprofitnih platform do platform za poslovanje med podjetji in zajemajo različne storitve, sektorje in zelo različne akterje, ni jasne opredelitve platform in da bi enoten pristop za vse resno oviral inovacije in evropska podjetja postavil v slabši konkurenčni položaj v svetovnem gospodarstvu;

76.  meni, da nekateri spletni posredniki in spletne platforme ustvarjajo dohodek iz kulturnih del in vsebin, vendar ga ne delijo vedno z avtorji; poziva Komisijo, naj preuči možnosti na podlagi dokazov, da bi obravnavala pomanjkanje preglednosti in prenos vrednosti z vsebine na storitve, s čimer bi avtorjem, izvajalcem in imetnikom pravic omogočili pošteno plačilo za uporabo njihovega dela na spletu, ne da bi s tem ovirali inovacije;

3.3.2 Nove priložnosti, ki jih ponuja ekonomija delitve

77.  pozdravlja večjo konkurenco in izbiro za potrošnike, ki izhaja iz ekonomije delitve, ter priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast, konkurenčnost in bolj vključujoč trg dela ter bolj krožno gospodarstvo EU zaradi bolj učinkovite rabo virov, veščin in drugih sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo nadaljnji razvoj ekonomije delitve, tako da opredelijo umetne ovire in zadevno zakonodajo, ki preprečuje njeno rast;

78.  spodbuja Komisijo, naj v okviru ekonomije delitve preuči, kako doseči ravnotežje med zaščito potrošnikov in okrepitvijo njihove vloge, in, kjer je potrebna pojasnitev, zagotovi ustreznost potrošniškega zakonodajnega okvira na digitalnem področju, tudi v primerih morebitne zlorabe, ter tudi določi, kje bi zadostovali oziroma bili učinkovitejši korektivni ukrepi;

79.  ugotavlja, da je v interesu podjetij, ki uporabljajo te nove poslovne modele, ki temeljijo na ugledu in zaupanju, da sprejmejo ukrepe za odvračanje od nezakonitih dejavnosti in hkrati zagotavljajo nove varnostne elemente za potrošnike;

80.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje skupino deležnikov, ki bo zadolžena za spodbujanje dobre prakse v sektorju ekonomije delitve;

81.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bosta politika zaposlovanja in socialna politika primerni za digitalne inovacije, podjetništvo ter rast ekonomije delitve in njen potencial za bolj prožne oblike zaposlovanja, tako da opredelijo nove oblike zaposlovanja ter ocenijo potrebo po posodobitvi socialne in zaposlitvene zakonodaje, da bo mogoče tudi v digitalnem svetu dela ohraniti obstoječe delavske pravice in sisteme socialnega varstva; poudarja, da je zagotavljanje socialne varnosti v pristojnosti držav članic; poziva Komisijo, naj na teh področjih opredeli dobre prakse in olajša njihovo izmenjavo v EU in na mednarodni ravni;

3.3.3.Boj proti nezakonitim vsebinam na internetu

82.  poziva Komisijo, naj izboljša politiko in zakonodajni okvir za boj proti kibernetski kriminaliteti in nezakonitim vsebinam in gradivu na internetu, vključno s sovražnim govorom, ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do svobodnega izražanja in obveščanja, veljavne zakonodaje EU ali držav članic ter načel nujnosti, sorazmernosti, ustreznega pravnega postopka in pravne države; meni, da je treba za uresničitev tega cilja:

   zagotoviti skladna in učinkovita orodja kazenskega pregona za evropske in nacionalne policijske službe in organe kazenskega pregona,
   zagotoviti jasne smernice o tem, kako se spopasti z nezakonitimi spletnimi vsebinami, tudi s sovražnim govorom;
   podpirati javno-zasebna partnerstva in dialog med javnimi in zasebnimi subjekti v skladu z veljavno zakonodajo EU;
   pojasniti vlogo posrednikov in spletnih platform v povezavi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;
   zagotoviti, da bo oddelek Evropske unije za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin (EU IRU) v okviru Europola ustanovljen na pravni podlagi, ki ustreza njegovi dejavnosti;
   zagotoviti posebne ukrepe za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok na spletu in učinkovito sodelovanje med vsemi deležniki, da bi zagotovili pravice in varstvo otrok na spletu ter spodbujali pobude za varen internet za otroke, in
   sodelovati z ustreznimi deležniki pri spodbujanju izobraževanja in kampanj ozaveščanja;

83.  pozdravlja akcijski načrt Komisije za posodobitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na spletu v zvezi s kršitvami v komercialnem obsegu; meni, da je uveljavljanje avtorskih pravic, kot je določeno v Direktivi 2004/48/ES, izredno pomembno ter da so avtorske in sorodne pravice učinkovite le toliko, kot so učinkoviti izvršilni ukrepi za njihovo zaščito;

84.  opozarja, da se EU sooča s številnimi kršitvami pravic intelektualne lastnine; poudarja vlogo Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine pri zagotavljanju zanesljivih podatkov in objektivnih analiz o učinku kršitev na gospodarske subjekte; zahteva učinkovit, trajnosten, sorazmeren in posodobljen pristop k izvrševanju, izvajanju in varstvu pravic intelektualne lastnine na spletu, zlasti v zvezi s kršitvami komercialnega obsega;

85.  ugotavlja, da lahko v nekaterih primerih do kršitve avtorskih pravic pride zaradi težav pri iskanju želene vsebine, ki je zakonito dana na voljo; zato poziva k širšemu naboru uporabniku prijaznih pravnih ponudb, ki bi jih pripravili in o njih obvestili javnost;

86.  pozdravlja pristop sledenja denarju in spodbuja akterje v dobavni verigi, naj sprejmejo usklajene in sorazmerne ukrepe za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu, pri čemer naj gradijo na praksi prostovoljnih sporazumov; poudarja, da bi morala Komisija skupaj z državami članicami povečati ozaveščenost in primerno skrbnost v celotni dobavni verigi ter spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse, pa tudi večje sodelovanje javnega in zasebnega sektorja; vztraja, da bi morali biti vsi ukrepi utemeljeni, usklajeni, sorazmerni ter vključevati možnost učinkovitega in uporabniku prijaznega pravnega varstva za oškodovane strani; meni, da je treba ozaveščati potrošnike o posledicah kršitev avtorskih in sorodnih pravic;

3.4.Krepitev zaupanja in varnosti na področju digitalnih omrežij, industrije, storitev in pri obdelavi osebnih podatkov

87.  meni, da so za zagotovitev zaupanja v digitalne storitve in njihove varnosti potrebne podatkovno usmerjene tehnologije, IT in plačilni sistemi, kritična infrastruktura in spletna omrežja ter povečana sredstva, kot tudi sodelovanje med evropskim sektorjem kibernetske varnosti ter javnim in zasebnim sektorjem, zlasti prek sodelovanja na področju raziskav, kot je Obzorje 2020, ter javno-zasebnih partnerstev; podpira izmenjavo dobre prakse držav članic v javno-zasebnih partnerstvih na tem področju;

88.  poziva k prizadevanjem za izboljšanje odpornosti proti kibernetskim napadom, zlasti z večjo vlogo Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), za večjo ozaveščenost in boljše poznavanje osnovnih varnostnih postopkov med uporabniki, zlasti malih in srednjih podjetij, da bi v podjetjih zagotovili osnovne ravni varnosti, kot je neprekinjeno šifriranje podatkov in komunikacij, ter spodbudili uporabo vgrajene varnosti;

89.  meni, da bi morali dobavitelji programske opreme pri uporabnikih bolj promovirati prednosti varnostnih elementov odprtokodne programske opreme ter varnostnih nadgradenj programske opreme; poziva Komisijo, naj razišče vseevropski usklajen program za razkrivanje ranljivosti, ki bo vključeval odpravo znanih šibkih točk programske opreme kot sredstvo proti zlorabam šibkih točk programske opreme in kršitvam varnosti podatkov;

90.  meni, da je treba hitro sprejeti ustrezno direktivo o varnosti omrežij in informacij, da bi dobili usklajen pristop EU o kibernetski varnosti; meni, da je za nadaljnjo digitalizacijo industrije bistvena ambicioznejša raven sodelovanja med državami članicami in ustreznimi institucijami in organi v EU ter izmenjava dobrih praks, pri čemer je treba zagotovitvi zaščito temeljnih pravic EU, zlasti varstva podatkov;

91.  opozarja, da je za hitro rastoče število napadov na omrežja in kibernetsko kriminaliteto potreben odločen odziv EU in njenih držav članic, da bi zagotovili visoko raven varnosti omrežij in informacij; meni, da zagotavljanje varnosti na internetu vključuje zaščito omrežij in kritične infrastrukture, kar omogoča organom kazenskega pregona, da se borijo proti kriminalu, vključno s terorizmom, nasilni radikalizaciji ter spolni zlorabi in izkoriščanju otrok na spletu, in uporabljajo podatke, ki so nujni za boj proti kriminalu na spletu in zunaj njega; poudarja, da je tako opredeljena varnost, skupaj z varstvom temeljnih pravic v kibernetskem prostoru, bistvena za okrepitev zaupanja v digitalne storitve in je zato nujna osnova za vzpostavitev konkurenčnega enotnega digitalnega trga;

92.  opozarja, da so orodja, kot je šifriranje, uporabna za državljane in podjetja kot sredstvo za zagotavljanje zasebnosti in vsaj osnovne varnosti komuniciranja; obsoja dejstvo, da se lahko uporabljajo tudi za namene kaznivih dejanj;

93.  pozdravlja Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) pri Europolu, ki v primeru kibernetskih napadov prispeva k hitrejšemu odzivanju; poziva k pripravi zakonodajnega predloga za njegovo okrepitev, in poziva k hitremu prenosu Direktive 2013/40/EU z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme;

94.  je seznanjen, da se je pri elektronskem množičnem nadzoru pokazalo, da je treba ponovno pridobiti zaupanje državljanov v zasebnost, varnost in zaščito digitalnih storitev, in v zvezi s tem poudarja, da je treba pri obdelavi osebnih podatkov za poslovne namene ali namene kazenskega pregona dosledno upoštevati veljavno zakonodajo o varstvu podatkov in temeljne pravice; pri tem želi spomniti, kako pomembna so obstoječa orodja, na primer sporazumi o vzajemni pravni pomoči, ki spoštujejo načelo pravne države in zmanjšujejo tveganje nepooblaščenega dostopa do podatkov, ki so shranjeni na tujem ozemlju;

95.  opozarja, da v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (2000/31/ES) države članice od ponudnikov storitev prenosa, shranjevanja in gostiteljstva ne smejo zahtevati nadzora podatkov, ki jih prenašajo ali shranjujejo, pa tudi ne dejavnega raziskovanja okoliščin, ki kažejo, da gre za nezakonito dejavnost; zlasti opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbah C-360/10 in C-70/10 zavrnilo ukrepe za dejavni nadzor skoraj vseh uporabnikov zadevnih storitev (ponudniki internetnih storitev v prvem primeru in družbenih omrežij v drugem) in pojasnilo, da bi morala biti prepovedana vsaka odredba, ki bi od ponudnika storitev gostiteljstva zahtevala splošni nadzor;

4.ČIM BOLJŠE IZKORIŠČENJE POTENCIALA ZA RAST DIGITALNEGA GOSPODARSTVA

96.  meni, da je ob upoštevanju osrednjega pomena evropske industrije in digitalnega gospodarstva, ki raste veliko hitreje kot ostalo gospodarstvo, digitalna preobrazba industrije bistvena za konkurenčnost evropskega gospodarstva in njegov energetski prehod, vendar je lahko uspešna le, če bodo evropska podjetja razumela njen pomen v smislu povečanja učinkovitosti in dostopa do neizkoriščenega potenciala, kjer se bo lahko več integriranih in povezanih vrednostnih verig hitro in prožno odzivalo na potrebe potrošnikov;

97.  poziva Komisijo, naj nemudoma razvije načrt za digitalno preoblikovanje, vključno s posodobitvijo zakonodaje in uporabo ustreznih instrumentov za naložbe v raziskave in razvoj ter infrastrukturo, da bi podprli digitalizacijo industrije v vseh sektorjih, kot je predelovalna industrija, energetika, promet in trgovina na drobno, tako da bo spodbujal uporabo digitalnih tehnologij in povezljivosti med koncema v vrednostnih verigah ter inovativne storitve in poslovne modele;

98.  meni, da bi moral regulativni okvir posameznim industrijskim sektorjem omogočiti, da upoštevajo in predvidijo te spremembe in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, rasti in regionalni konvergenci;

99.  poleg tega zahteva, da se posebna pozornost nameni malim in srednjim podjetjem, zlasti v zvezi z morebitnim pregledom Akta za mala podjetja, ker je digitalna preobrazba bistvena za konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest v gospodarstvu in za tesnejše sodelovanje med uveljavljenimi podjetij in zagonskimi podjetij, kar bi lahko privedlo do bolj trajnostnega in konkurenčnega industrijskega modela in nastanka podjetij, ki bi bila vodilna na svetovni ravni;

100.  poudarja, kako pomembni so evropski satelitski navigacijski sistemi, zlasti Galileo in Egnos, za razvoj enotnega digitalnega trga, kar zadeva položaj podatkov in časovne žige za aplikacije v zvezi z velepodatki in internetom stvari;

4.1.Oblikovanje podatkovnega gospodarstva

101.  meni, da je podatkovno vodeno gospodarstvo ključno za gospodarsko rast; poudarja možnosti, ki jih lahko nudijo nove tehnologije IKT, kot so velepodatki, internet stvari, 3d-tisk in druge tehnologije za gospodarstvo in družbo, zlasti če so povezane z drugimi sektorji kot so energija, prevoz in logistika, finančne storitve, izobraževanje, trgovina na drobno, proizvodnja, raziskave ali zdravje in storitve v sili, in če jih uporabljajo javni organi za oblikovanje pametnih mest, boljše upravljanje z viri in izboljšanje varstva okolja; zlasti poudarja priložnosti, ki jih nudi digitalizacija energetskega sektorja, saj pametni števci, pametna omrežja in podatkovna središča omogočajo učinkovitejšo in prožnejšo proizvodnjo energije; poudarja pomen javno-zasebnega partnerstva in pozdravlja pobude Komisije v zvezi s tem;

102.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi bile vse znanstvene raziskave, ki so vsaj polovično financirane z javnimi skladi, brezplačno dostopne v digitalni obliki, in sicer v razumnem roku, da to ne bi škodovalo ekonomskim in socialnim koristim, med drugim uporabi zadevnih založb;

103.  poziva Komisijo, naj do marca 2016 izvede široko in pregledno oceno velepodatkov z udeležbo vseh zadevnih strokovnjakov, vključno z raziskovalci, civilno družbo ter javnim in zasebnim sektorjem, da se predvidijo potrebe po velepodatkovnih tehnologijah za računalniško infrastrukturo, zlasti evropskih superračunalnikov, vključno z boljšimi pogoji v neregulativnem in obstoječem regulativnem okviru za rast in inovacije v tem sektorju, ter da bi kar najbolj povečali priložnosti in odpravili morebitna tveganja in izzive za vzpostavitev zaupanja, na primer v zvezi z dostopom do podatkov, varnostjo in varstvom podatkov;

104.  poziva k razvoju evropskega pristopa, ki bo primeren za prihodnost in tehnološko nevtralen, in nadaljnjemu povezovanju enotnega trga v zvezi z internetom stvari in industrijskim internetom, in sicer s pregledno strategijo za določitev standardov in interoperabilnosti, ter krepitvi zaupanja v te tehnologije s pomočjo varnosti, preglednosti ter privzete in vgrajene zasebnosti; pozdravlja pobudo za „prost pretok podatkov“, ki naj bi po izvedbi celovite ocene pojasnila pravila o uporabi podatkov, dostopu do njih in njihovem lastništvu in pri tem upoštevala pomisleke o vplivu zahtev za lokalizacijo podatkov na delovanje enotnega trga, ter olajšala prehajanje med ponudniki podatkovnih storitev, da se prepreči vezava na enega ponudnika in izkrivljanje trga;

105.  meni, da bi morale imeti javne uprave privzeto odprte vladne podatke; poziva, da je treba doseči napredek glede obsega in hitrosti objave informacij v obliki odprtih podatkov, glede opredelitve ključnih zbirnih podatkov, ki jih je treba objaviti in spodbujanja ponovne uporabe odprtih podatkov v odprti obliki, in sicer zaradi njihove vrednosti za razvoj inovativnih storitev, vključno s čezmejnimi rešitvami, preglednostjo ter prednosti za gospodarstvo in družbo;

106.  se zaveda, da so evropski potrošniki vse bolj zaskrbljeni glede uporabe in varstva osebnih podatkov s strani ponudnikov spletnih storitev, ker je to bistveno za vzpostavitev zaupanja potrošnikov v digitalno gospodarstvo; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo aktivni potrošniki za spodbujanje konkurence; zato poudarja, da morajo biti potrošniki bolje obveščeni o uporabi njihovih podatkov, zlasti v primeru storitev, ki jih prejmejo v zameno za podatke, in o njihovi pravici do prenosljivosti podatkov; poziva Komisijo, naj pojasni pravila o nadzoru in prenosljivosti podatkov v skladu s temeljnim načelom, da bi morali imeti državljani nadzor nad svojimi podatki;

107.  meni, da so skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov in učinkoviti zaščitni ukrepi za zasebnost in varnost, kot so določeni v splošni uredbi o varstvu podatkov, vključno s splošnimi določbami o otrocih kot ranljivih potrošnikih, poglavitni za vzpostavitev zaupanja državljanov in potrošnikov v podatkovno vodeni gospodarski sektor; želi poudariti, da je treba potrošnike ozaveščati o vlogi podatkov in izmenjave podatkov za njihove temeljne pravice v gospodarstvu ter določiti pravila o lastništvu podatkov in nadzoru državljanov nad njihovimi osebnimi podatki; poudarja vlogo personalizacije storitev in proizvodov, ki bi jih bilo treba razvijati skladno z zahtevami v zvezi z varstvom podatkov; poziva k spodbujanju privzete in vgrajene zasebnosti, kar bi tudi pozitivno vplivalo na inovacije in gospodarsko rast; želi poudariti, da je treba zagotoviti nedisikriminatoren pristop za vso obdelavo podatkov; poudarja, da je pomemben pristop na podlagi tveganja, ki pripomore h preprečevanju nepotrebnega upravnega bremena in zagotavlja pravno varnost, zlasti za mala, srednja in zagonska podjetja, ter demokratičen nadzor in stalno spremljanje s strani javnih organov; želi poudariti, da osebni podatki potrebujejo posebno zaščito, in priznava, da bi s sprejetjem dodatnih zaščitnih ukrepov, kot sta psevdonimizacija ali anonimizacija, lahko okrepili zaščito, ko aplikacije z masovnimi podatki in ponudniki spletnih storitev uporabljajo osebne podatke;

108.  ugotavlja, da Komisija v oceni direktive o podatkovnih zbirkah navaja, da ta direktiva ovira razvoj evropskega gospodarstva, ki temelji na podatkih; poziva Komisijo, naj izkoristi možnosti politike za odpravo Direktive 96/9/ES;

4.2.Povečanje konkurenčnosti z interoperabilnostjo in standardizacijo

109.  meni, da bi morala biti evropski standardizacijski načrt IKT in pregled okvira interoperabilnosti, vključno s pooblastili, ki jih Komisija podeljuje evropskim organizacijam za standardizacijo, del evropske digitalne strategije, da bi ustvarili ekonomijo obsega, proračunske prihranke in večjo konkurenčnost za evropska podjetja ter povečali medsektorsko in čezmejno interoperabilnost blaga in storitev s hitrejšim opredeljevanjem (na odprt in konkurenčen način) prostovoljnih, tržno spodbujenih in globalnih standardov, ki jih bodo mala in srednja podjetja z lahkoto izvajala; spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bodo postopki standardizacije vključevali vse ustrezne deležnike, pritegnili najboljšo tehnologijo in preprečili tveganje ustvarjanja monopolov ali zaprtih vrednostnih verig, zlasti za mala, srednja in zagonska podjetja, in naj dejavno spodbuja evropske standarde na mednarodni ravni ob upoštevanju globalnega značaja pobud za standardizacijo IKT;

110.  poziva Komisijo in Svet, naj povečata delež brezplačne in odprtokodne programske opreme ter njeno ponovno uporabo v javnih upravah in med njimi kot rešitev za povečanje interoperabilnosti;

111.  ugotavlja, da se Komisija z ustreznimi deležniki trenutno posvetuje o vzpostavitvi avtomobilske interoperabilne, standardizirane in varne platforme z odprtim dostopom za morebitne prihodnje aplikacije ali storitve, kot je zahteval Parlament v uredbi o sistemu eCall; poziva Komisijo, naj zagotovi, da ta platforma ne bo omejevala inovacij, svobodne konkurence in izbire potrošnikov;

112.  poziva Komisijo, naj ob upoštevanju hitrega razvoja inovacij v prometnem sektorju pripravi usklajeno strategijo za povezljivost v tem sektorju, zlasti pa naj oblikuje regulativni okvir za povezana vozila, da bi zagotovili njihovo interoperabilnost za različne vrste storitev, vključno z daljinsko diagnostiko in vzdrževanjem, in aplikacije, s čimer bi ohranili pošteno konkurenco in zadovoljili velike potrebe po izdelkih, ki izpolnjujejo zahteve glede kibernetske varnosti in varstva podatkov, ter zagotovili fizično varnost potnikov; poudarja, da je treba med avtomobilskim in telekomunikacijskim sektorjem ustvariti partnerstva, s čimer bi zagotovili, da se bodo povezana vozila in infrastruktura zanje razvili na podlagi skupnih standardov po vsej Evropi;

4.3.Vključujoča e-družba

113.  ugotavlja, da internet in IKT zelo močno vplivata na emancipacijo žensk in deklet; potrjuje, da udeležba žensk v digitalnem sektorju EU pozitivno vpliva na evropski BDP; priznava velik potencial inovatork in podjetnic, ki imajo lahko pomembno vlogo pri digitalnem preoblikovanju; poudarja, da je treba odpraviti spolne stereotipe, in v celoti podpira in spodbuja digitalno podjetniško kulturo pri ženskah ter njihovo vključevanje v informacijsko družbo in udeležbo v njej;

114.  priznava, da bi lahko z enotnim digitalnim trgom vsem državljanom, tudi ljudem s posebnimi potrebami, starejšim, manjšinam in drugim državljanom iz ranljivih skupin, zagotovili dostopnost in udeležbo, kar zadeva vse vidike digitalnega gospodarstva, vključno z izdelki in storitvami, ki so zaščiteni z avtorskimi in sorodnimi pravicami, zlasti tako, da bi oblikovali vključujočo e-družbo in zagotovili, da bodo vsi programi e-uprave v celoti dostopni; zelo je zaskrbljen, ker ni napredka v zvezi z ratifikacijo Marakeške pogodbe, in poziva k njeni čimprejšnji ratifikaciji; v zvezi s tem poudarja, da je nujno hitro sprejeti predlagano direktivo o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja;

4.3.1 Digitalne spretnosti in znanje

115.  opozarja, da je neskladje med ponudbo znanja in spretnosti in povpraševanjem po njih problem pri razvoju digitalne ekonomije, ustvarjanju delovnih mest in konkurenčnosti Unije, in poziva Komisijo, naj nujno pripravi strategijo za spretnosti, s katero bi odpravili to pomanjkanje; spodbuja Komisijo, naj uporabi sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih za podpiranje združenj (osnovnih organizacij), ki prikrajšane mlade učijo digitalnih spretnosti; spodbuja države članice, naj ta prizadevanja podprejo z zagotovitvijo prostorov v ta namen;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo medijsko in internetno pismenost za vse državljane EU, zlasti ranljive skupine, in sicer s pobudami, usklajenim ukrepanjem in vlaganjem v vzpostavljanje evropskih mrež za poučevanje medijske pismenosti; poudarja, da sta razvoj sposobnosti za neodvisno in kritično rabo medijev in obvladovanje prevelike količine informacij zaradi nenehnih sprememb vseživljenjska naloga za vse generacije, da bi jim omogočili ustrezno in samostojno obvladovanje prevelike količine informacij; opozarja, da se zaradi vse kompleksnejših profilov dejavnosti in spretnosti pojavljajo nove potrebe na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, zlasti v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

117.  poziva države članice, naj vključijo pridobivanje digitalnih spretnosti v šolske učne načrte, izboljšajo potrebno tehnično opremo in spodbujajo sodelovanje med univerzami in tehničnimi šolami, da bi oblikovali skupne učne načrte za e-učenje, ki bodo priznani v sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS); poudarja, da morajo biti učni načrti za izobraževanje in usposabljanje usmerjeni v razvoj kritičnega mišljenja pri uporabi in celovitem razumevanju novih medijev ter digitalnih in informacijskih naprav in vmesnikov, da bodo ljudje lahko aktivni uporabniki te nove tehnologije in ne zgolj končni uporabniki; opozarja, da je pomembno zagotoviti ustrezno usposabljanje učiteljev na področju digitalnih spretnosti, o tem, kako te spretnosti učinkovito poučevati, med drugim ob upoštevanju uspeha pri digitalnem učenju, ki temelji na igranju, in o tem, kako jih na splošno uporabljati kot podporo v učnem procesu, da bi bilo izobraževanje na področju matematike, računalništva in informatike, naravoslovja in tehnologije privlačnejše; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo raziskave o vplivu digitalnih medijev na kognitivne spretnosti;

118.  ugotavlja, da so potrebne javne in zasebne naložbe v poklicno izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter nove možnosti za njihovo financiranje, da bi delavci, zlasti manj kvalificirani, pridobili ustrezne spretnosti za digitalno gospodarstvo; spodbuja Komisijo in države članice, naj skupaj z zasebnim sektorjem oblikujejo lahko dostopne, standardizirane in certificirane spletne tečaje ter inovativne in dostopne programe usposabljanja na področju e-spretnosti, da bi udeleženci pridobili minimalne digitalne spretnosti; spodbuja države članice, naj te spletne tečaje vključijo v jamstvo za mlade kot njegov sestavni del; spodbuja Komisijo in države članice, naj vzpostavijo podlago za vzajemno priznavanje digitalnih spretnosti in kvalifikacij z uvedbo evropskega sistema certifikatov ali ocenjevanja po zgledu skupnega evropskega referenčnega okvira za učenje in poučevanje jezikov; poudarja, da je čezmejni dostop do vsebin koristen za kulturno raznolikost v Evropi in večjezičnost;

119.  pozdravlja veliko vseevropsko koalicijo za digitalna delovna mesta, spodbuja podjetja, naj se ji pridružijo, ter poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo, da bodo v njej dejavno udeležena mala in srednja podjetja; pozdravlja, da Komisija razmišlja o izgradnji sodobnih zakladnic znanja za javni sektor na podlagi tehnologij računalništva v oblaku ter rudarjenja besedil in podatkov, ki bodo certificirane in skladne z zakonodajo o varstvu podatkov; meni, da bo za uporabo teh tehnologij potrebno dodatno usposabljanje na področju knjižničarstva, arhivarstva in dokumentiranja; poziva k poučevanju in uporabi digitalnih oblik sodelovanja in komuniciranja (ob uporabi in nadaljnjemu razvoju licenc CC), ki bi presegalo državne in jezikovne meje, in sicer na področju izobraževanja in usposabljanja ter v javnih raziskovalnih ustanovah, digitalne oblike sodelovanja in komuniciranja pa bi bilo treba spodbujati tudi v postopkih oddaje javnih naročil; opozarja na pomembno vlogo dualnega izobraževanja;

120.  ugotavlja, da so potrebne javne in zasebne naložbe v poklicno izobraževanje in vseživljenjsko učenje, da bo delovna sila v EU, tudi „digitalna delovna sila“ v nestandardnih oblikah zaposlitve, pridobila ustrezne spretnosti za digitalno gospodarstvo; ugotavlja, da so nekatere države članice uvedle predpise, ki delavcem zagotavljajo minimalne pravice do plačanega študijskega dopusta, da bi tako izboljšale njihov dostop do izobraževanja in usposabljanja;

4.3.2 E-uprava

121.  meni, da je razvoj e-uprave prednostna naloga za inovacije, saj ima učinek vzvoda na vse sektorje gospodarstva in krepi učinkovitost, interoperabilnost in preglednost, zmanjšuje stroške in upravno breme, omogoča boljše sodelovanje med javnimi upravami ter zagotavlja boljše, uporabniku prijaznejše in individualizirane storitve za vse državljane in podjetja glede na priložnosti, ki jih prinašajo digitalne socialne inovacije; poziva Komisijo, naj daje zgled na področju e-uprave in skupaj z državami članicami pripravi ambiciozen in celovit akcijski načrt za e-upravo; meni, da bi moral ta načrt temeljiti na potrebah uporabnikov in dobri praksi ter vključevati primerjalna merila napredka, hkrati pa bi moral temeljiti na postopnem sektorskem pristopu z uporabo načela „samo enkrat“ v javnih upravah, v skladu s katerim od državljanov in podjetij ne bi smeli zahtevati informacij, ki jih že ima javni organ, pri čemer bi bilo treba v skladu z zahtevami in načeli svežnja reform na področju varstva podatkov v EU in povsem v skladu z Listino o temeljnih pravicah zagotoviti zasebnost državljanov in visoko raven varstva podatkov ter visoko stopnjo varnosti glede teh pobud; meni, da bi moral zagotoviti tudi popolno čezmejno uporabo močno šifriranih e-potrdil o istovetnosti in e-podpisov, zlasti s hitrim izvajanjem uredbe o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah in večjo spletno dostopnostjo javnih storitev; poudarja, da so za državljane in podjetja pomembni medsebojno povezani poslovni registri;

122.  poziva k razvoju celovitega in v celoti dostopnega enotnega digitalnega portala, temelječega na obstoječih pobudah in omrežjih, kot enotnega celovitega digitalnega postopka za ustanavljanje in delovanje podjetij po vsej EU, ki bo vključeval spletno ustanavljanje podjetij, ustvarjanje domenskih imen, izmenjavo informacij o skladnosti, priznavanje e-računov, vlaganje davčnih napovedi, poenostavljen spletni sistem za DDV, spletne informacije o skladnosti izdelkov, najemanje virov in napotitev delavcev, pravice potrošnikov, dostop do potrošniških in poslovnih mrež, postopke obveščanja in mehanizme za reševanje sporov;

123.  nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo v celoti izvajale enotne kontaktne točke, kot to določa direktiva o storitvah, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo učinkovito delovanje, da bi tako sprostili njihov celotni potencial;

124.  je zaskrbljen, ker je infrastruktura v oblaku za raziskovalce in univerze razdrobljena; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki oblikuje akcijski načrt, ki bo do konca leta 2016 privedel do vzpostavitve evropskega oblaka za odprto znanost, ki bi moral v okviru skupnih politik, standardov in naložb nemoteno povezovati obstoječa omrežja, podatke ter visoko zmogljive računalniške sisteme in e-infrastrukturne storitve z različnih znanstvenih področjih; meni, da bi moral ta načrt služiti kot spodbuda za razvoj oblakov, ki presegajo področje znanosti, in za med seboj bolje povezana inovacijska središča, ekosisteme zagonskih podjetij ter izboljšano sodelovanje med univerzami in industrijo pri trženju tehnologije v skladu z ustreznimi pravili o zaupnosti, služiti pa bi moral tudi za pospeševanje mednarodnega usklajevanja in sodelovanja na tem področju;

125.  poziva Komisijo in države članice, naj se znova zavežejo ciljem strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja, ki so gradniki konkurenčnega evropskega enotnega digitalnega trga, gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, in sprejmejo celovit pristop k prenosu odprte znanosti, odprtih inovacij ter odprtih podatkov in znanja; meni, da bi bilo treba zato pregledati zakonodajni okvir za rudarjenje besedil in podatkov v znanstvenoraziskovalne namene, okrepiti uporabo brezplačne in odprtokodne programske opreme, zlasti v izobraževalnih ustanovah in javnih upravah, ter malim, srednjim in zagonskim podjetjem omogočiti lažji dostop do financiranja iz programa Obzorje 2020, prilagojenega kratkim ciklom inovacij v sektorju IKT; v zvezi s tem poudarja, kako pomembne so vse ustrezne pobude, od javno-zasebnih partnerstev in inovacijskih grozdov do evropskih tehnoloških in znanstvenih parkov, zlasti v manj industrializiranih evropskih regijah, in programi pospeševanja za zagonska podjetja in skupne tehnološke platforme ter zmožnost učinkovitega licenciranja patentov, bistvenih za standarde, v okviru konkurenčnega prava EU in v skladu z licenčnimi pogoji FRAND, da bi ohranili raziskave in razvoj ter spodbude za standardizacijo in pospeševali inovacije;

126.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na izvajanje določb o elektronskem javnem naročanju in enotni evropski dokument za javno naročanje (potni list za javna naročila), da bi vsem gospodarskim subjektom omogočili, da bi bili deležni splošnih gospodarskih koristi, in jim olajšali dostop do trga EU v skladu z vsemi merili za izbor, izključitev in dodelitev; poudarja, da morajo organi za javno naročanje navesti glavne razloge, zaradi katerih so se odločili, da javnih naročil ne bodo razdelili na sklope v skladu z veljavno zakonodajo, s čimer bi izboljšali dostop inovativnih, malih in srednjih podjetij do trgov javnega naročanja;

4.4.Mednarodna razsežnost

127.  poudarja pomen popolnoma neodvisne strukture za upravljanje interneta, s katero bi ohranjali internet kot pregleden in vključujoč model upravljanja z več deležniki, ki bo temeljil na načelu, da je internet edinstvena, odprta, brezplačna in stabilna platforma; meni, da je bistvenega pomena, da bo zamuda pri prenosu upravljanja organizacije ICANN, izkoriščena v ta namen; je trdno prepričan, da je treba v vseh ustreznih politikah EU upoštevati globalno razsežnost internetnih potreb, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pri oblikovanju skladne zunanje politike v celoti izkoristi priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija, in tako zagotovi, da bo EU zastopana na platformah za upravljanje interneta in bo dejavnejša na globalnih forumih, zlasti kar zadeva določanje standardov, pripravo na uvajanje pete generacije mobilnih omrežij in kibernetsko varnost;

128.  priznava globalni značaj podatkovnega gospodarstva; želi spomniti, da je oblikovanje enotnega digitalnega trga odvisno od prostega pretoka podatkov znotraj in zunaj Evropske unije; zato poziva EU in države članice, naj pri prizadevanjih za sodelovanje s tretjimi državami v okviru strategije za enotni digitalni trg v sodelovanju s tretjimi državami sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile visoke standarde varstva podatkov in varne mednarodne prenose podatkov v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov in obstoječo sodno prakso EU;

o
o   o

129.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 318, 4.12.2015, str. 1.
(2) UL L 123, 19.5.2015, str. 77.
(3) UL L 257, 28.8.2014, str. 73.
(4) UL L 86, 21.3.2014, str. 14.
(5) UL L 84, 20.3.2014, str. 72.
(6) UL L 348, 20.12.2013, str. 129.
(7) UL L 175, 27.6.2013, str. 1.
(8) UL L 165, 18.6.2013, str. 1.
(9) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(10) UL L 81, 21.3.2012, str. 7.
(11) UL L 304, 22.11.2011, str. 64.
(12) UL L 337, 18.12.2009, str. 1.
(13) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(14) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(15) UL L 77, 27.3.1996, str. 20.
(16) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0273.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0220.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0051.
(20) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0071.
(21) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.
(22) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0067.
(23) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.
(24) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0535.
(25) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0536.
(26) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0454.
(27) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0436.
(28) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0377.
(29) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0327.
(30) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0239.
(31) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0215.
(32) UL C 434, 23.12.2015, str. 2.
(33) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 64.
(34) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 22.
(35) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 64.
(36) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 1.
(37) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 33.
(38) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.
(39) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 24.
(40) Eurostat 2014: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Information_society_statistics_at_regional_level#People_who_never_used_the_internet (ni na voljo v slovenščini, op. prev.)
(41) Poročilo o delovnih rezultatih delovne skupine na visoki ravni za prihodnje uporabe pasu UHF.

Zadnja posodobitev: 2. maj 2017Pravno obvestilo