Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2095(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0391/2016

Predložena besedila :

A8-0391/2016

Razprave :

PV 19/01/2017 - 3
CRE 19/01/2017 - 3

Glasovanja :

PV 19/01/2017 - 7.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0010

Sprejeta besedila
PDF 557k
Četrtek, 19. januar 2017 - Strasbourg Začasna izdaja
Evropski steber socialnih pravic
P8_TA-PROV(2017)0010A8-0391/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (2016/2095(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listine Unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 9 PDEU, v skladu s katerim mora EU spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito, se boriti proti socialni izključenosti ter zagotavljati visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja,

–  ob upoštevanju členov 151–156 PDEU,

–  ob upoštevanju deklaracije z dne 9. maja 1950, ki poziva k izenačenju in izboljšanju življenjskih pogojev delavcev,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine, njenega dodatnega protokola in spremenjene različice, ki je začela veljati 1. julija 1999, zlasti delov I in II ter členov 2, 4, 16 in 27 o pravici delavcev z družinskimi obveznosti do enakih možnosti in enakega obravnavanja,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki je začela veljati leta 1990,

–  ob upoštevanju Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, ki je bila sprejeta 9. decembra 1989,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030, ki so jih Združeni narodi sprejeli leta 2015 in veljajo za cel svet, vključno z EU,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES(1) ,

–  ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela (MOD),

–  ob upoštevanju Evropskega kodeksa o socialni varnosti Sveta Evrope in njegovega protokola, temeljnega evropskega instrumenta za minimalno harmonizacijo sistemov socialne varnosti, ki določa minimalne standarde in pogodbenicam dopušča, da jih presegajo,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne strokovnjakinje Združenih narodov za uveljavljanje vseh človekovih pravic starejših oseb,

–  ob upoštevanju veljavne zakonodaje EU, mehanizmov za usklajevanje politike in finančnih instrumentov na področjih zaposlovanja, socialne politike, ekonomske in monetarne politike, notranjega trga, prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala, Evropskega socialnega sklada ter ekonomske, socialne in teritorialne kohezije,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju Priporočil in sklepov Sveta o vključevanju Romov,

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(2) ,

–  ob upoštevanju Priporočila z dne 20. februarja 2013 Komisije z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti(3) ,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

–  ob upoštevanju direktive o enakosti pri zaposlovanju(4) ,

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, ki ga je podala Komisija (COM(2008)0637),

–  ob upoštevanju direktive o pisni izjavi(5) ,

–  ob upoštevanju direktive o delu za določen čas(6) ,

–  ob upoštevanju direktive o agencijah za zagotavljanje začasnega dela(7) ,

–  ob upoštevanju direktive o delu s krajšim delovnim časom(8) ,

–  ob upoštevanju direktive o enakem obravnavanju ne glede na raso(9) ,

–  ob upoštevanju političnih smernic za Komisijo z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe, ki jih je Jean-Claude Juncker predstavil 15. julija 2014,

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije (poročilo petih predsednikov) z dne 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2016 o začetku posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127) in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o vključevanju Romov (COM(2010)0133, COM(2011)0173, COM(2012)0226, COM(2013)0454, COM(2015)0299 in COM(2016)0424),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 o jamstvu za mlade in pobudi za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 21. marca 2014 o uporabi Direktive 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (COM(2014)0176),

–  ob upoštevanju mnenja EESO z dne 17. septembra 2015 o načelih učinkovitih in zanesljivih sistemov socialnega varstva(10) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017(11) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(12) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu(13) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o strategiji EU za brezdomstvo(14) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(15) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(16) ,

–  ob upoštevanju dokumenta Evropske komisije z naslovom Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016–2019,

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(17) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020(18) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o uresničevanju cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške(19) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2016 o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Združenih narodov za pravice invalidov(20) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o socialnemu dampingu v Evropski uniji(21) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(22) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom(23) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(24) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(25) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o paktu za socialne naložbe – odgovor na krizo(26) in svežnja Komisije za socialne naložbe z dne 20. februarja 2013, vključno s priporočilom Komisije z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Romih(27) ,

–  ob upoštevanju Slovarja evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci, ki ga je izdala fundacija Eurofound,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2014 z naslovom Plača v Evropi v 21. stoletju,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2014 z naslovom Dostop do zdravstvenega varstva v času krize,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom Dostop do prejemkov socialnega varstva: zmanjševanje neizkoriščenosti,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom Nove oblike zaposlitve,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2016 z naslovom Neustrezne bivanjske razmere v Evropi: stroški in posledice,

–  ob upoštevanju prihodnjega preglednega poročila o šesti Eurofoundovi evropski raziskavi o delovnih razmerah v letu 2016,

–  ob upoštevanju študije MOD iz leta 2016 o gradnji socialnega stebra za evropsko konvergenco,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), zlasti njenih raziskav med migranti in manjšinami ter poročil o hudem izkoriščanju delovne sile, sistemih za zaščito otrok in pravici invalidov do neodvisnega življenja,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi C-266/14 z dne 10. septembra 2015 o organizaciji delovnega časa za delavce, ki nimajo stalnega ali običajnega kraja opravljanja dela,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-8/15 P do C-10/15 P (Ledra Advertising in drugi ) z dne 20. septembra 2016, ki utrjuje temeljne pravice državljanov v razmerju do Komisije in Evropske centralne banke v zvezi s sprejemanjem memorandumov o soglasju v imenu EMS,

–  ob upoštevanju skupne analize ključnih izzivov evropskega trga dela iz oktobra 2007 in skupne poglobljene analize zaposlovanja iz julija 2015, ki so ju pripravili evropski socialni partnerji, BusinessEurope, CEEP, ETUC in UEAPME,

–  ob upoštevanju skupnega mnenja Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito o evropskem stebru socialnih pravic, ki ga je Svet potrdil 13. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0391/2016),

A.  ker se mora Evropska unija hitro in vidno odzvati na vse večje nezadovoljstvo in zaskrbljenost številnih državljanov glede negotovih izgledov za življenje, brezposelnosti, naraščajočih neenakosti in pomanjkanja priložnosti, zlasti za mlade; ker se je javno posvetovanje o evropskem stebru socialnih pravic, ki ga je Komisija izvajala do decembra 2016, razvilo v temeljit razmislek o obstoječem socialnem pravnem redu in široko razpravo med socialnimi partnerji, nacionalnimi vladami in parlamenti, civilno družbo in institucijami EU o prihodnosti in strukturi prihodnjega evropskega socialnega modela; ker lahko ta razprava pomaga opozoriti na temeljne vrednote EU in dejstvo, da ima Evropa v svetovnem merilu napredne delovne in socialne standarde ter sistem socialnega varstva; ker lahko razprava o evropskem stebru socialnih pravic in ukrepih, ki jih je treba sprejeti po razpravi, tudi pomaga postaviti evropski projekt na trdnejše temelje in pri ljudeh povečati občutek odgovornosti v okviru procesa evropskega povezovanja;

B.  ker mora EU še naprej razvijati evropski socialni model v okviru socialnega tržnega gospodarstva, ki krepi moč ljudi, omogoča trajnostno blaginjo in visoko produktivnost ter je utemeljen na solidarnosti, socialni pravičnosti in enakih možnostih, pravični porazdelitvi bogastva, medgeneracijski družbi, pravni državi, preprečevanju diskriminacije, enakosti spolov, univerzalnem in kakovostnem javnem izobraževalnem sistemu, kakovostnih delovnih mestih in dolgoročni trajnostni rasti, ki ponuja številna nova delovna mesta in je vključujoča, skladno s svetovnimi cilji trajnostnega razvoja – modelu, katerega dejanski namen je polna zaposlenost, ki zagotavlja primerno socialno zaščito in kakovostne osnovne storitve za vse, preprečuje ekonomsko neenakost, krepi moč ljudi v ranljivem položaju, prispeva k boju proti revščini in socialni izključenosti, spodbuja sodelovanje v civilnem in političnem življenju ter izboljšuje življenjski standard vseh državljanov EU ter izpolnjuje cilje in pravice, opredeljene v Pogodbah EU, Listini o temeljnih pravicah in Evropski socialni listini;

C.  ker se je Komisija zavezala, da bo EU dosegla „socialno bonitetno oceno AAA“, in naj bi spomladi 2017 objavila predlog za evropski steber socialnih pravic, ki bo spodbujal dobro delujoče in vključujoče trge dela in sisteme socialne varnosti v sodelujočih državah članicah ter bo usmerjal ponovno povečevanje konvergence s (i) posodobitvijo obstoječe zakonodaje EU, (ii) izboljšanjem okvira EU za usklajevanje gospodarske in socialne politike, med drugim s socialno analizo nacionalnih prizadevanj za reforme brez ustvarjanja neučinkovitih vzporednih struktur, in (iii) zagotavljanjem ustrezne finančne pomoči na nacionalni in evropski ravni; ker ima Evropski parlament, ki ga neposredno izvolijo evropski državljani, temeljno odgovornost in vlogo pri opredeljevanju in sprejemanju evropskega stebra socialnih pravic;

D.  ker je namen gospodarske in socialne politike, da služi ljudem, tudi s spodbujanjem trajnostnih in družbeno odgovornih gospodarskih dejavnosti v enakih pogojih, in ker so ljudje prav tako najpomembnejši dejavnik za konkurenčnost podjetja in pravilno delovanje celotnega gospodarstva;

E.  ker lahko socialni dialog pozitivno prispeva k rasti, zaposlovanju in konkurenčnosti; ker mora Unija priznati in spodbujati vlogo socialnih partnerjev, olajšati dialog med njimi in spoštovati njihovo avtonomijo, tudi pri določanju plač, pravici do pogajanj o kolektivnih pogodbah in pravici do njihovega sklepanja in izvajanja ter pravici do kolektivnega ukrepanja v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso; ker bi moral evropski steber socialnih pravic spodbujati socialne partnerje in države članice k vzpostavitvi standardov, ki bodo višji od tistih, ki so bili dogovorjeni na evropski ravni; ker se Komisija posvetuje s socialnimi partnerji o možni usmeritvi delovanja Evropske unije na področju socialne politike; ker je potrebna nenehna podpora socialnemu dialogu na vseh ravneh;

F.  ker je bistveno, da podjetja ravnajo družbeno odgovorno in dejansko upoštevajo trajnost in interese družbe; ker je pomembno, da se delavci vključujejo v odločanje; ker so podjetja socialnega gospodarstva, kot so zadruge, dober zgled v smislu ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, spodbujanja socialnega vključevanja in podpiranja vključujočega gospodarstva;

G.  ker temeljne socialne pravice veljajo za vse ljudi v EU, obstoječa zakonodaja Unije, ki ureja trg dela, proizvodov in storitev, pa velja za vse države članice; ker so države članice zaradi gospodarskega povezovanja medsebojno odvisne v smislu zmogljivosti zagotavljanja dostojnih delovnih pogojev in vzdrževanja socialne kohezije; ker delujoč enotni trg zahteva trdno jedro socialnih pravic delavcev, da se prepreči konkurenca na podlagi delovnih pogojev; ker načelo subsidiarnosti, kot je opredeljeno v pogodbah, upravičuje ukrepanje na ravni Unije zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov; ker je doseganje socialnih ciljev EU odvisno tudi od nacionalne zakonodaje in dobro razvitih nacionalnih socialnih sistemov; ker so regionalne razlike med plačami in sistemi socialne varnosti v določeni meri neizogibne, vendar bi bilo treba preprečiti, da bi ustvarile pritisk za slabšanje delovnih in življenjskih pogojev; ker je naraščajoča socialna in ekonomska konvergenca zelo pomembna za pravilno delovanje Unije; ker Unija nacionalnih sistemov socialne varnosti ne harmonizira, ampak jih usklajuje, spodbuja njihov razvoj in podpira učinkovito socialno varstvo oseb, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja; ker bi morale regulativne spremembe slediti tehnološkim in drugim inovacijam, da se zagotovi pravna varnost in spodbudi gospodarski razvoj prek poštene konkurence; ker bo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic zahtevalo ukrepanje na več ravneh, medsektorske pristope in polno sodelovanje deležnikov; ker bi morale, če je primerno, določbe o času počitka delavcev upoštevati skupni dan počitka glede na uveljavljeno tradicijo in običaje v državi ali regiji;

H.  ker je treba evropske socialne države posodobiti in okrepiti, da bodo podpirale prehode navzgor na trg dela in znotraj njega ter ohranjale gospodarsko varnost v celotnem življenju ljudi; ker je z vse večjo zapletenostjo trga dela naravno, da mora tudi socialna država prilagoditi svoje mehanizme in instrumente, da bi pravilno upravljala različna socialna tveganja, ki izhajajo iz tega; ker bi moral ta postopek posodabljanja izboljšati tudi dostop do socialne države in interakcijo z njo ter olajšati uporabo ustreznih pravil, tudi za MSP; ker pa je vloga socialne države širša od tega, kar velja za trg dela; med drugim obsega tudi delovanje sistemov socialne varnosti, boj proti revščini in socialni izključenosti ter naložbe v izobraževanje, otroško varstvo, zdravstveno varstvo, socialne službe in druge osnovne storitve; ker imajo socialne naložbe, ki podpirajo razvoj ljudi od zgodnjega otroštva do pozne starosti, bistveno vlogo pri tem, da ljudem omogočajo polno udejstvovanje v družbi in gospodarstvu 21. stoletja; ker si bo treba odločno prizadevati za zmanjšanje revščine in socialno vključevanje, ki sta cilja strategije Evropa 2020; ker je stanovanjska problematika v številnih državah članicah pereče vprašanje in ker številna gospodinjstva velik delež razpoložljivega dohodka potrošijo za stanovanjske stroške in stroške energije;

I.  ker priporočilo št. 202 MOD določa, da bi morale minimalne ravni socialne zaščite vključevati vsaj naslednja osnovna zagotovila za socialno varstvo: a) dostop do vseh dobrin in storitev, ki so na nacionalni ravni opredeljene kot osnovno zdravstveno varstvo, vključno s poporodnim varstvom, in izpolnjujejo merila glede razpoložljivosti, dostopnosti, sprejemljivosti in kakovosti; b) osnovno dohodkovno varnost za otroke, ki dosega vsaj minimalno nacionalno raven ter zagotavlja dostop do hrane, izobraževanja, oskrbe ter drugih potrebnih dobrin in storitev; c) osnovno dohodkovno varnost, ki dosega vsaj minimalno nacionalno raven, za delovno sposobno prebivalstvo, ki nima zadostnih dohodkov, zlasti v primerih bolezni, brezposelnosti, materinstva in invalidnosti; in d) osnovno dohodkovno varnost za starejše, ki dosega vsaj minimalno nacionalno raven; ker bi moral evropski steber socialnih pravic upoštevati to opredelitev in si prizadevati zagotoviti celovito doseganje in po možnosti preseganje take osnovne socialne varnosti v vseh državah članicah; ker je Ekonomsko-socialni odbor v zvezi s tem pomembno prispeval z dogovorom o načelih za učinkovite in zanesljive sisteme socialne varnosti;

J.  ker se vse države članice EU srečujejo z nekaterimi izzivi na področju zaposlovanja in socialnimi izzivi; ker je uresničevanje socialnih pravic odvisno tudi od politik in instrumentov, ki podpirajo teritorialno kohezijo, zlasti v regijah z velikimi in trajnimi naravnimi, demografskimi ali strukturnimi ovirami, vključno z regijami, ki imajo majhno gostoto prebivalstva, v katerih je prebivalstvo razpršeno ali so najbolj oddaljene; ker prikrajšane regije potrebujejo več strateških naložb in kohezijsko podporo, da bi povečali njihovo konkurenčnost, izboljšali njihovo socialno-ekonomsko strukturo in preprečili nadaljnje zmanjševanje števila prebivalstva; ker se euroobmočje s svojim sedanjim makroekonomskim okvirom srečuje s posebnimi izzivi pri doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialnih ciljev, ki so določeni v Pogodbah; ker bo za ponovno vzpostavitev ustrezne socialno-ekonomske zaščite kot nadomestila za povečano notranjo prožnost verjetno treba razmisliti o posebnih socialnih ciljih, standardih in/ali finančnih instrumentih na ravni euroobmočja;

K.  ker se evropski trgi dela vse pogosteje razvijajo v smeri netipičnih ali nestandardnih oblik zaposlitve, kot so začasno delo, neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom, priložnostno delo, sezonsko delo, delo na zahtevo, odvisna samozaposlitev ali delo prek digitalnih platform; ker kljub temu stalna delovna mesta še naprej največ prispevajo k rasti zaposlovanja in so naraščala hitreje kot začasne zaposlitve v zadnjih dveh letih in pol(28) ; ker povpraševanje po delovni sili postaja bolj raznoliko kot v preteklosti; ker lahko to v nekaterih primerih koristi produktivnosti, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, prehodu na trg dela in priložnostim za drugo poklicno pot za tiste, ki to potrebujejo; ker na drugi strani nekatere nestandardne oblike zaposlitve pomenijo dolgotrajno ekonomsko negotovost in slabe delovne razmere, zlasti v smislu nižjih in manj zanesljivih dohodkov, nezadostnih možnosti za zagovarjanje svojih pravic, pomanjkljivega socialnega in zdravstvenega zavarovanja, pomanjkljive poklicne identitete in slabših kariernih obetov ter težav pri usklajevanju dela na zahtevo in družinskega življenja; ker bi moral dinamičen trg dela vsakomur zagotavljati možnosti, da v svojem delovnem življenju uporablja svoja znanja in spretnosti, med drugim na podlagi zdravih in varnih delovnih pogojev, aktivnih politik trga dela in dopolnjevanja kompetenc v celotnem življenjskem obdobju z rednim in vseživljenjskim učenjem; ker ustrezna sodna praksa Sodišča Evropske unije pojasnjuje pojma „delovno razmerje“ in „delavec“ za izvajanje prava Unije, brez poseganja v nacionalne opredelitve pojma delavca, ki so določene za namene nacionalne zakonodaje, v skladu z načelom subsidiarnosti;

L.  ker so aktivne politike trga dela, lastna odgovornost in udeležba v vseživljenjskem učenju pomembne za vključevanje na trg dela, čeprav je brezposelnost v večini primerov posledica pomanjkanja delovnih mest ali drugih okoliščin, na katere posameznik ne more vplivati;

M.  ker bodo za spodbujanje udeležbe ljudi, ki se znajdejo v ranljivih okoliščinah, ali skupin, ki so pogosteje diskriminirane, kot so ženske, etnične manjšine, dolgotrajno brezposelni, starejši in invalidi, na trgu dela in zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda v celotnem obdobju njihovega življenja morda potrebni dodatni ukrepi; ker se je EU zavezala, da bo za 80 milijonov invalidov, kolikor jih po ocenah živi v EU, ustvarila Evropo brez ovir, in ker cilj zmanjševanja revščine in cilji na področju zaposlovanja ne bodo doseženi, če invalidi ne bodo v celoti vključeni v gospodarstvo in družbo; ker je EU ratificirala Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, zato bi morala biti načela iz te konvencije vključena v steber socialnih pravic; ker se je negativni učinek krize na dostop do zdravstvenega varstva pogosto pokazal z zamudo, številni ljudje pa so se znašli v položaju, ko dejansko nimajo dostopa do zdravstvenega varstva, čeprav njihovo zdravstveno zavarovanje te storitve uradno krije, zlasti ker si ne morejo privoščiti doplačil ali se uvrstiti na čakalne sezname;

N.  ker se ženske v EU še vedno srečujejo s številnimi oblikami diskriminacije in so še vedno premalo zastopane na vseh področjih odločanja;

O.  ker je enakost spolov določena v Pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah EU ter je bistvena vrednota EU; ker ostajajo kljub temu ženske na trgu dela na splošno premalo zastopane, saj je stopnja zaposlenosti moških 75,6 %, žensk pa 64,5 %, medtem ko so v delu s krajšim delovnim časom in najslabše plačanih sektorjih preveč zastopane, poleg tega pa imajo nižjo urno postavko, kar vodi v 16-odstotno razliko v plačah med spoloma in prispeva k 39-odstotni razliki v pokojninah med spoloma, z velikimi razlikami med državami članicami; ker v državah članicah v postopkih zaposlovanja še vedno prevladuje diskriminacija na podlagi spola, čeprav ženske po izobrazbi presegajo moške;

P.  ker so socialne pravice, storitve in ustrezni prejemki vprašanja, povezana s spolom, saj vse več žensk opravlja slabo plačana dela, pri čemer bolj tvegajo revščino in so bolj odvisne od socialnih storitev, tako javnih kot zasebnih, hkrati pa ohranjajo tradicionalno vlogo skrbnic otrok in starejših članov družine ter so v prvi vrsti odgovorne za izpolnjevanje potreb gospodinjstev, kar vse skupaj vodi v nižje pokojnine za ženske;

Q.  ker barcelonski cilji iz leta 2002 še zdaleč niso doseženi, medtem ko Listina o temeljnih pravicah določa, da imajo otroci pravico do varstva in nege, in ker to odločilno vpliva na udeležbo žensk na trgu dela, enakost spolov, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter revščino žensk;

R.  ker gre lahko Evropa veliko dlje pri razvijanju grozda sektorjev, osredotočenih na podpiranje zdravja, znanja in sposobnosti ljudi za sodelovanje v gospodarstvu; ker imajo storitve, usmerjene v ljudi, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, otroško varstvo in druge storitve oskrbe ter šport, pomemben potencial za odpiranje delovnih mest, zato jih ne bi smeli obravnavati kot strošek za gospodarstvo, ampak kot dejavnike, ki omogočajo trajnostno blaginjo;

S.  ker je potreben strateški pristop k izzivom, ki so povezani s staranjem in zmanjševanjem števila delovno sposobnega prebivalstva v EU, zlasti z vidika pomanjkanja in neustreznosti strokovnega znanja na trgu dela EU v prihodnosti ter pričakovanega gibanja stopnje ekonomske odvisnosti, ob hkratnem upoštevanju državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU; ker je pomembno spodbujati možnosti poklicne mobilnosti, zlasti pri mladih, vključno s tistimi, ki se poklicno usposabljajo prek vajeništva;

1.  poziva Komisijo, naj na podlagi pregleda socialnega pravnega reda ter politike zaposlovanja in socialne politike EU ter na podlagi rezultatov javnega posvetovanja iz leta 2016 pripravi predloge za trden evropski steber socialnih pravic, ki ne bo omejen na izjavo o načelih ali dobrih namenih, ampak bo okrepil socialne pravice s konkretnimi in specifičnimi orodji (zakonodajo, mehanizmi oblikovanja politik in finančnimi instrumenti), ki bodo kratkoročno in srednjeročno pozitivno vplivali na življenje ljudi in podprli gradnjo Evrope v 21. stoletju, tako da bodo učinkovito zagotovili spoštovanje socialnih ciljev Pogodb, podprli nacionalne socialne države, okrepili kohezijo, solidarnost in naraščajočo konvergenco glede gospodarskih in socialnih dosežkov, zagotovili ustrezno socialno varstvo, zmanjševali neenakost, dosegli napredek na področju zmanjševanja revščine in socialne izključenosti, ki že predolgo zamuja, podprli nacionalna prizadevanja za reforme s primerjalnimi analizami in pomagali izboljšati delovanje Evropske monetarne unije (EMU) in enotnega trga EU;

2.  meni, da bi moral evropski steber socialnih pravic prispevati tudi k pravilnemu izvajanju mednarodnih standardov dela in posodobitvi socialne politike; meni, da bi morali socialni standardi, ki bodo vzpostavljeni z evropskim stebrom socialnih pravic, veljati za vse države, ki so vključene v enotni trg, da bi ohranili enake pogoje za vse, ter da bi morali zakonodaja, mehanizmi upravljanja in finančni instrumenti, ki so pomembni za doseganje teh standardov, veljati za vse države članice EU; poudarja, da bi morale gospodarske politike EU upoštevati steber socialnih pravic; ugotavlja, da bi bilo treba zaradi specifičnih omejitev, ki jih prinaša članstvo v euroobmočju, na ravni euroobmočja uvesti dodatne posebne socialne cilje in standarde ter razmisliti o ustrezni finančni pomoči, hkrati pa na prostovoljni osnovi ostati odprti državam članicam, ki niso članice euroobmočja; opozarja na možnost, da se za vzpostavitev trdnega evropskega stebra socialnih pravic po potrebi uporabi mehanizem za okrepljeno sodelovanje iz člena 20 PEU;

3.  poudarja, da bi moral evropski steber socialnih pravic vsem, ki živijo v EU, zagotoviti močnejša orodja, s katerimi bi ohranili nadzor nad svojim življenjem, kar bi jim omogočilo živeti dostojno življenje in uresničevati lastne želje, z omejevanjem različnih socialnih tveganj, ki se pojavljajo v življenju, ter ljudem omogočati, da polno sodelujejo v družbi ter se prilagajajo pogostim tehnološkim in gospodarskim spremembam, tudi s strokovnim izpopolnjevanjem in podporo podjetništvu; poudarja, da bi moral evropski steber socialnih pravic prisiliti trge, da bodo delovali za skupno dobrobit, blaginjo in trajnostni razvoj v okviru visoko konkurenčnega socialnega gospodarstva, s ciljem zagotoviti polno zaposlenost in socialni napredek, tudi s pomočjo industrijske politike na ravni EU; meni, da bi moral evropski steber socialnih pravic v ta namen spodbujati ustrezne socialne standarde in krepiti nacionalne socialne države, ki bi s primernimi, dostopnimi ter finančno vzdržnimi sistemi socialne zaščite in politikami na področju socialnega vključevanja vzdrževale socialno kohezijo in enakost v celotni EU; poudarja, da bi moral olajšati tudi prosto gibanje delavcev na poglobljenem in bolj poštenem evropskem trgu dela; poudarja, da bi moral evropski steber socialnih pravic prek politike zaposlovanja in socialnih politik prispevati tudi k spoštovanju načel enake obravnave, preprečevanja diskriminacije in enakih možnosti; priporoča, da steber tako omogoča učinkovito uresničevanje obstoječih socialnih pravic in določa nove pravice, kadar so utemeljene z novim tehnološkim in socialno-ekonomskim razvojem; je prepričan, da bi evropski steber socialnih pravic tako krepil tudi legitimnost EU;

Posodobitev obstoječih delovnih in socialnih standardov

4.  poziva socialne partnerje in Komisijo k sodelovanju, da bi predstavili predlog okvirne direktive o dostojnih delovnih pogojih v vseh oblikah zaposlitve, ki bo na podlagi temeljite ocene učinka razširila obstoječe minimalne standarde na nove vrste delovnih razmerij; meni, da bi morala ta okvirna direktiva izboljšati izvajanje prava EU, povečati pravno varnost na enotnem trgu in preprečiti diskriminacijo z dopolnitvijo obstoječe zakonodaje EU in tako, da bi za vsakega delavca zagotovila osnoven sklop izvršljivih pravic, ne glede na vrsto pogodbe ali delovno razmerje, vključno z enakim obravnavanjem, varovanjem zdravja in varnostjo, varstvom med porodniškim dopustom, določbami o delovnem času in času počitka, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, dostopom do usposabljanja, podporo pri delu za invalide, ustreznimi pravicami do obveščenosti, svetovanja in sodelovanja, svobodo združevanja in zastopanosti, kolektivnimi pogajanji in kolektivnimi ukrepi; poudarja, da bi se morala ta okvirna direktiva uporabljati za zaposlene in vse delavce v nestandardnih oblikah zaposlitve, pri čemer ne bi bilo nujno spreminjati obstoječih direktiv; opozarja, da se obstoječe pravice delavcev v državah članicah izvajajo v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU; poziva tudi k učinkovitejšemu izvajanju in nadzoru obstoječih standardov dela za izboljšanje izvršljivosti pravic in preprečevanje neprijavljenega dela;

Delovni pogoji

5.  priznava, da je določena raznolikost pogodb o zaposlitvi koristna za učinkovito usklajevanje delavcev in delodajalcev; opozarja pa na nevarnost dvojnosti na trgu dela in na nevarnost, da bi ljudje ostali ujeti zaradi negotovih pogodb, brez oprijemljive možnosti napredovanja; poudarja pomen pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas zaradi socialno-ekonomske varnosti in opozarja na koristi, ki jih take pogodbe zagotavljajo delavcem v številnih sektorjih; podpira tudi spodbujanje poslovnih modelov socialnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj razširi direktivo o pisni izjavi (91/533/EGS), da bo obsegala vse oblike zaposlitve in delovnih razmerij; poziva, naj direktiva o dostojnih delovnih pogojih vključuje tudi ustrezne obstoječe minimalne standarde, ki morajo biti zagotovljeni v nekaterih specifičnih delovnih razmerjih, zlasti:

   (a) ustrezne vsebine za učenje in usposabljanje ter dostojni delovni pogoji za delovno prakso, pripravništvo in vajeništvo, da bodo dejansko zagotavljali prehod iz izobraževanja v poklicno življenje, kot je določeno v priporočilu Sveta o kakovostnem okviru za pripravništvo, ter da bodo časovno omejeni in mladim ne bodo nadomeščali zaposlitve; plačilo naj bo sorazmerno z opravljenim delom, znanjem in veščinami ter izkušnjami osebe in s potrebo, da praktikantom, pripravnikom in vajencem na trgu dela zunaj izobraževalnih programov omogoča preživetje;
   (b) za zaposlitve prek digitalnih platform in drugih oblik odvisne samozaposlitve, jasno ločevanje – za namen prava EU in brez poseganja v nacionalno zakonodajo – med osebami, ki so dejansko samozaposlene, in tistimi, ki so v delovnem razmerju, ob upoštevanju priporočila MOD št. 198, v skladu s katerim izpolnjevanje več kazalnikov zadostuje za določitev delovnega razmerja; pojasniti bi bilo treba status in osnovne odgovornosti platforme, stranke in osebe, ki opravlja delo; uvesti bi bilo treba minimalne standarde za pravila o sodelovanju, pri čemer se ponudniku storitev zagotovijo polne in izčrpne informacije o njihovih pravicah in obveznostih, upravičenosti, povezani ravni socialne zaščite ter identiteti delodajalca; zaposlene osebe in dejansko samozaposlene osebe, ki so najete prek spletnih platform, bi morale imeti enake pravice kot v ostalem delu gospodarstva in biti zaščitene z udeležbo v shemah socialne varnosti in zdravstvenega zavarovanja; države članice bi morale zagotoviti ustrezen nadzor nad pogoji delovnega razmerja ali pogodbe o storitvah, da se preprečijo zlorabe prevladujočega položaja s strani platform;
   (c) omejitve v zvezi z delom na zahtevo: pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ne bi smele biti dovoljene zaradi njihove skrajne negotovosti;

6.  ugotavlja, da se v Evropi v zadnjih desetletjih zmanjšuje delež skupnih prihodkov iz dela; poudarja, da sta v celotni EU ponovno potrebna naraščajoča socialna konvergenca in zmanjšanje razlike v plačah med spoloma, da bi spodbudili povpraševanje, omogočili trajnostno in vključujočo rast ter zmanjšali neenakost; potrjuje, da so za preprečevanje revščine zaposlenih pomembne plače, ki omogočajo preživetje; poziva Komisijo, naj dejavno podpira širšo pokritost s kolektivnimi pogodbami v skladu z nacionalno tradicijo in prakso držav članic in z ustreznim upoštevanjem avtonomije socialnih partnerjev; priporoča določitev spodnje meje plač v obliki nacionalne minimalne plače, če je primerno, z ustreznim upoštevanjem praks držav članic in po posvetovanju s socialnimi partnerji; poziva Komisijo, naj v tem pogledu prispeva k izmenjavi najboljših praks;

7.  opozarja, da pravica do zdravih in varnih delovnih pogojev vključuje tudi zaščito pred tveganji na delovnem mestu in omejen delovni čas ter zagotovitev minimalnega časa za počitek in letnega dopusta; poziva vse države članice, naj v celoti izvajajo ustrezno zakonodajo; pričakuje predloge Komisije o konkretnih ukrepih za učinkovito zagotovitev te pravice vsem delavcem, tudi sezonskim in pogodbenim delavcem, vključno z ukrepi za preprečevanje nasilja nad ženskami ali nadlegovanja; ugotavlja, da bi morali taki ukrepi temeljiti na oceni učinka, ki bo upoštevala vse dosedanje znanje o tveganjih za zdravje in varnost ter nove načine dela, povezane z digitalizacijo in drugim tehnološkim razvojem;

8.  poudarja pomen pravice do kolektivnih pogajanj in ukrepov kot temeljne pravice, določene v primarni zakonodaji EU; pričakuje, da bo Komisija povečala konkretno podporo za krepitev in spoštovanje socialnega dialoga na vseh ravneh in v vseh sektorjih, zlasti tam, kjer ta ni dovolj razvit, in hkrati upoštevala različne nacionalne prakse; priznava koristi vključevanja delavcev v upravljanje družb, tudi v nadnacionalnih družbah, in koristi njihovega obveščanja, posvetovanja z njimi in njihove udeležbe, med drugim z namenom, da se izkoristijo prednosti novih oblik organizacije dela, da se zagotovi, da je delo smiselno in nagrajujoče, ter da se predvidijo gospodarske spremembe; poziva k spremljanju izvajanja evropske zakonodaje o evropskih svetih delavcev ter obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi ter k učinkovitim ukrepom za zagotovitev, da prestrukturiranje družb poteka socialno odgovorno;

9.  poudarja potrebo po izčrpnih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkih o kakovosti dela in zaposlovanja, ki jih je mogoče uporabljati za spremljanje kakovosti dela in zaposlovanja skozi čas ter ki zagotavljajo dokaze za oblikovanje politik na tem področju; poziva Eurofound, naj dodatno razvije svoje dejavnosti pri spremljanju kakovosti delovnih mest in poklicnega življenja v okviru evropske raziskave o delovnih pogojih na podlagi svojega pojma kakovosti delovnih mest, ki zajema zaslužek, nadaljnje možnosti, fizično okolje, družbeno okolje, delovno intenzivnost, uporabo in raznolikost spretnosti, kakovost delovnega časa; poziva Eurofound, naj dodatno razvije svoje raziskave o politikah, sporazumih s socialnimi partnerji in praksah družb, ki podpirajo boljšo kakovost delovnih mest in poklicnih življenj;

Ustrezna in vzdržna socialna zaščita

10.  opozarja, da so pravice socialnega varstva individualne pravice; podpira bolj integrirano zagotavljanje prejemkov socialne zaščite in kakovostnih socialnih storitev, da bi bila socialna država razumljivejša in dostopnejša, a se socialna zaščita ne bi zmanjševala; poudarja, da so potrebne ustrezna socialna zaščita in socialne naložbe v celotnem življenju ljudi, kar bi vsem omogočilo polno sodelovanje v družbi in gospodarstvu ter ohranjalo dostojen življenjski standard; opozarja na pomen obveščanja državljanov o socialnih pravicah in na potencial dostopnih rešitev e-uprave, po možnosti vključno z evropsko kartico socialnega zavarovanja z zagotovljenim močnim varstvom podatkov, ki bi lahko izboljšala koordinacijo sistemov socialne varnosti EU in ozaveščenost posameznikov, mobilnim delavcem pa pomagala pri jasni določitvi njihovih prispevkov in pravic v domačih državah in državah gostiteljicah ter jih zavarovala, nacionalnim inšpektoratom za delo pa olajšala delo; poudarja pomen prilagojene, osebne podpore, zlasti za izključena in ranljiva gospodinjstva;

11.  se strinja, da je pomemben splošni dostop do pravočasnega, kakovostnega in cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva ter do zdravil; meni, da je to pravica, ki jo je treba ohraniti, tudi na podeželju in v čezmejnih regijah; poudarja, da morajo biti v zdravstveno zavarovanje vključeni vsi prebivalci; se strinja, da povečano varovanje zdravja in preprečevanje bolezni pomenita očitno socialno naložbo, ki se povrne sama, tudi zaradi bolj zdravega staranja;

12.  se zaveda, da daljša pričakovana življenjska doba in zmanjševanje delovne sile pomenita izziv za vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov ter za medgeneracijsko solidarnost; ugotavlja, da mora biti na tem področju prednostna naloga tudi zmanjšanje razlike med spoloma pri pokojninah; znova potrjuje, da je najboljši odziv višja splošna stopnja zaposlenosti prek modelov zaposlovanja, povezanih s polnim kritjem pokojninskega zavarovanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mlajšim generacijam in prikrajšanim skupinam, ki so najbolj izključene s trga dela; meni, da bi morala upokojitvena starost poleg pričakovane življenjske dobe odražati tudi druge dejavnike, ki se določijo na nacionalni ravni, vključno z gibanji produktivnosti, stopnjo ekonomske odvisnosti in razlikami v težavnosti dela; opozarja na pomen naložb v aktivno staranje in ureditev, ki osebam z doseženo upokojitveno starostjo omogočajo, da lahko še naprej delajo v skladu z želeno stopnjo intenzivnosti in hkrati delno črpajo pokojnino, če delajo manj kot polni delovni čas;

13.  poziva Komisijo, naj izvede vsebinsko analizo najboljše prakse, ki bi državam članicam pomagala pri izračunu minimalnih pokojnin;

14.  priporoča, da so vsi delavci vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti ali neprostovoljne zaposlitve s krajšim delovnim časom, ki ga spremlja pomoč pri iskanju zaposlitve in vlaganje v usposabljanje oziroma prekvalifikacijo, v skladu s pogoji, ki jih v sodelovanju s socialnimi partnerji določi posamezna država članica; ponavlja, da ustrezna nadomestila za brezposelnost izboljšajo postopek usklajevanja, zato so koristna za produktivnost, hkrati pa imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in zmanjševanju revščine; meni, da bi moral evropski steber socialnih pravic priporočati merila kakovosti za nacionalne sisteme zavarovanja za primer brezposelnosti, zlasti glede kritja, zahtev glede aktivacije, povezave med trajanjem podpore in povprečnim časom iskanja zaposlitve v državi ter kakovostjo pomoči zavodov za zaposlovanje;

15.  poudarja pomen ustreznih sistemov minimalnega dohodka za ohranjanje človekovega dostojanstva ter za boj proti revščini in družbeni izključenosti, pa tudi njihovo vlogo kot oblike socialnega vlaganja, ki ljudem omogoča, da sodelujejo v družbi in da se usposabljajo in/ali iščejo delo; poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo sisteme minimalnega dohodka v Evropski uniji, med drugim tudi to, ali gospodinjstva s pomočjo teh sistemov lahko zadovoljijo svoje potrebe; poziva Komisijo in države članice, naj na tej podlagi preučijo načine in sredstva za zagotavljanje ustreznega minimalnega dohodka v vseh državah članicah ter razmislijo o nadaljnjih ukrepih, s katerimi bi podprle socialno konvergenco v Evropski uniji, pri čemer naj upoštevajo gospodarske in socialne razmere v posameznih državah članicah, pa tudi nacionalne prakse in tradicije;

16.  vztraja, da bi bilo treba pravice invalidov vključiti v celotni socialni steber s pristopom na podlagi človekovih pravic v skladu z obveznostmi EU in njenih držav članic iz Konvencije ZN o pravicah invalidov; meni, da morajo določbe vključevati vsaj:

   pravico do dostojnega dela brez ovir v popolnoma vključujočih, odprtih in dostopnih delovnih okoljih ter trgih dela;
   storitve in osnovno dohodkovno varnost, prilagojene posebnim individualnim potrebam, ki jim omogočajo dostojen življenjski standard in socialno vključenost;
   zajamčen prosti pretok in prenosljivost storitev med državami članicami EU;
   vključujoče izobraževanje in usposabljanje, vključno z določbami glede ustrezne digitalne pismenosti;
   posebne določbe za zaščito pred izkoriščanjem in prisilnim delom invalidov, zlasti med osebami z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi ali osebami, ki nimajo pravne in poslovne sposobnosti;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta razpoložljivost in cenovna dostopnost dolgotrajne oskrbe v Evropi še naprej velika težava, saj so neformalni negovalci družinskega člana ujeti doma in ne morejo nadaljevati svojih poklicnih poti; obžaluje pogoste zlorabe negovalcev, zaposlenih prek agencij za zaposlovanje ali na neformalni podlagi; meni, da je treba pravico do dostopa do kakovostnih in cenovno dostopnih storitev dolgotrajne oskrbe, vključno z nego na domu in shemami samostojnega življenja, zagotoviti s podporo primerno usposobljenega strokovnega osebja, ki dela v dostojnih pogojih; meni, da bi bilo treba za gospodinjstva, zlasti tista z nizkimi dohodki, zagotoviti ustrezne javne službe in pomoč, da bi preprečili institucionalizacijo in tveganje revščine; ponovno poziva k sprejetju zakonodaje o dopustu negovalcev, da se omejijo posledice za plačo in pravice do socialnega varstva, ko morajo delavci začasno skrbeti za sorodnike; poziva Komisijo, naj določi konkreten načrt ukrepov na tem področju, ki vključuje cilje, podobne barcelonskim ciljem, glede oskrbe starejših, invalidov, in drugih odvisnih oseb z orodji za spremljanje, namenjenimi merjenju kakovosti, dostopnosti in cenovne sprejemljivosti; poziva tudi k boljši delitvi in sprejemanju najboljših praks na tem področju;

18.  meni, da je revščina otrok velik problem, na katerega bi se morala Evropa odzvati v širokem obsegu; poudarja, da je pravica do splošnega izobraževalnega, zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema osnovni pogoj za boj proti revščini, zlasti med otroki; ob upoštevanju tega cilja poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo hitro izvajanje priporočila iz leta 2013 v zvezi z vlaganjem v otroke – prekinimo krog prikrajšanosti, in sprejmejo konkretne ukrepe za jamstvo za otroke v vseh državah članicah, da bo imel vsak otrok, ki je sedaj izpostavljen tveganju revščine, dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane; opozarja, da je potrebna povezava s programi, ki staršem ponujajo podporo in možnosti za odpravo socialne izključenosti in vključitev na trg dela; ugotavlja, da te politike zahtevajo ustrezno financiranje na nacionalni ravni in pomoč iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

19.  poziva države članice, naj zagotovijo pravico do ustreznega stanovanja z zagotovitvijo dostopa do kakovostnih in cenovno dostopnih stanovanj primerne velikosti za vse, da bi preprečile in zmanjšale ter postopno odpravile brezdomstvo; poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo in/ali druge ukrepe, ki bodo ljudem v stiski zagotovili dostop do socialnih stanovanj ali ustreznih stanovanjskih subvencij, do česar bodo upravičeni tudi brezdomci in družine, ranljivim ljudem in revnim gospodinjstvom pa zaščito pred prisilno izselitvijo ali možnost zagotovitve primernega nadomestnega stanovanja; poziva k združevanju zagotavljanja stanovanj in ustreznih socialnih služb, ki bodo podpirale socialno in ekonomsko vključevanje; poziva k sprejetju učinkovitih ukrepov, ki bi mladim z nizkimi dohodki pomagali, da se osamosvojijo; poudarja, da so naložbe v energetsko učinkovita socialna stanovanja koristne z vidika delovnih mest, okolja, zmanjševanja energetske revščine in uveljavljanja socialnih pravic; poziva k večji uporabi ustreznih evropskih finančnih instrumentov, da se podpre obnova mest in zagotovijo cenovno dostopna in energetsko učinkovita stanovanja ter spodbudi razvoj socialnih stanovanj v regijah, kjer je to področje manj razvito; poziva k odpravi vseh oblik kriminalizacije revščine, kot so ukrepi, ki nepravično kaznujejo brezdomstvo ali druge oblike odvzema materialnih dobrin;

20.  poziva k ustreznim ukrepom, ki lahko – če se na podlagi ocene izkaže za potrebno – vključujejo izboljšanje zakonodaje, s katero bi vsem zagotovili razpoložljivost in dostop do kakovostnih in cenovno dostopnih socialnih storitev splošnega pomena in drugih storitev splošnega pomena ali osnovnih storitev, kot so oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, izobraževanje, zdravstveno varstvo, elektronska komunikacija in visokohitrostne širokopasovne infrastrukture, električna energija, javni prevoz in finančne storitve; poudarja, kako pomembno je, da morajo biti javni izvajalci, ki zagotavljajo te storitve, ter socialna podjetja in neprofitne organizacije na tem področju dobro opremljeni in imeti ustrezen kader, ker je njihov glavni cilj pozitiven družbeni učinek; opozarja tudi na pomembno vlogo podjetij socialnega gospodarstva pri zagotavljanju teh storitev in pri zagotavljanju bolj vključujočega trga dela; poziva k odpravi obstoječih pravnih negotovosti, s katerimi se srečujejo javni organi pri financiranju socialnih služb splošnega pomena; podpira uporabo socialnih meril v javnih naročilih; ponavlja, da zlasti podeželska območja potrebujejo nenehno pomoč za posodobitev infrastrukture in ohranjanje dinamike gospodarstva; opozarja tudi na pomen finančnega izobraževanja, ki gospodinjstvom pomaga preprečiti prekomerno zadolževanje, ter pravne pomoči in drugih mehanizmov, ki varujejo dolžnike in jih ščitijo pred škodljivimi praksami ter jim dajejo drugo možnost;

Enake možnosti in dostop do trga dela

21.  meni, da imajo nizko usposobljene osebe v današnjem vedno bolj digitaliziranem svetu manjše zaposlitvene možnosti, poleg tega pa so tudi bolj izpostavljene dolgoročni brezposelnosti ter imajo večje težave pri dostopu do storitev in polnem vključevanju v družbo, to pa nima le negativnega vpliva na posameznika, temveč predstavlja tudi visoke stroške za gospodarstvo in celotno družbo; zato podpira jamstvo za spretnosti, ki vsakomur zagotavlja novo pravico, in sicer, da skozi vse življenje pridobiva temeljne spretnosti za 21. stoletje, vključno z bralno in matematično pismenostjo, digitalno in medijsko pismenostjo, kritičnim razmišljanjem, socialnimi veščinami in ustreznimi veščinami, potrebnimi za zeleno in krožno gospodarstvo, ob upoštevanju nastajajočih industrij in glavnih sektorjev rasti, ter ob zagotavljanju pomoči ljudem v prikrajšanih položajih, vključno invalidom, prosilcem za azil, dolgotrajno brezposelnim in premalo zastopanim skupinam; poudarja, da morajo biti izobraževalni sistemi vključujoči in zagotavljati kakovostno izobraževanje vsemu prebivalstvu, omogočiti ljudem, da bi bili aktivni evropski državljani, ter jih pripraviti na učenje in prilagajanje skozi vse življenje ter se odzivati na družbene potrebe in potrebe trga dela; meni, da bi morala biti srednješolska izobrazba v Evropi 21. stoletja obvezna in da je treba pripraviti ustrezne programe, ki bodo omogočili novo priložnost mladim, ki niso zaključili osnovne ali srednje šole; meni, da bi moralo jamstvo za spretnosti vključevati posamezniku prilagojeno oceno izobraževalnih potreb, kakovostno ponudbo izobraževanja ter sistematično potrjevanje pridobljenih spretnosti in kompetenc, ki bi omogočilo njihovo enostavno priznavanje na trgu dela; opozarja na potrebo po zagotovitvi širokega dostopa do širokopasovnih storitev za omogočanje digitalne pismenosti; poudarja, da je jamstvo za spretnosti pomembna socialna naložba, ki zahteva pravilno izvajanje in ustrezno financiranje tudi s pomočjo evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

22.  je zaskrbljen zaradi širjenja socialno-ekonomske negotovosti in slabšanja delovnih pogojev za številne delavce; ugotavlja, da imajo številni delavci v nestandardnih oblikah zaposlitve težave pri uresničevanju svojih pravic pri delu ali pridobivanja dostopa do prejemkov socialne varnosti, ter da so zaradi teh težav nesorazmerno prizadeti ženske in migranti; poziva Komisijo k pozornemu spremljanju izvajanja in izvrševanja direktive o delu za določen čas, direktive o delu s skrajšanim delovnim časom ter direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje prenosljivosti socialnih pravic, pridobljenih v različnih dejavnostih; poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostne zmogljivosti za zagotavljanje socialnega varstva na ravni držav članic ljudem v vseh oblikah zaposlitve, v standardnih in nestandardnih delovnih razmerjih ter samozaposlenim; poziva Komisijo, naj predlaga priporočilo v tem smislu; zlasti meni, da:

   (a) bi morale države članice urediti sheme socialnega zavarovanja tako, da bodo lahko vse osebe v kateri koli obliki zaposlitve ali delovnem razmerju in samozaposleni zbirali pravice, ki zagotavljajo dohodkovno varnost v primeru brezposelnosti, neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, zdravstvenih težav, starosti ali prekinitve poklicne poti zaradi vzgoje otrok ali nege ali zaradi usposabljanja;
   (b) bi morale vse osebe v kateri koli obliki zaposlitve ali delovnem razmerju in samozaposleni od samega vstopa na trg dela imeti račun osebne dejavnosti, do katerega bi bilo mogoče preprosto dostopati osebno ali elektronsko, ki bi ustrezno upošteval vse potrebe invalidov, na njem pa bi lahko preverili svoje zbrane socialne pravice in druge socialne pravice, vključno s pravico do vseživljenjskega učenja, in po potrebi njihovo prenosljivost med državami; taki računi osebne dejavnosti bi morali biti na voljo na stroškovno učinkovit in zagotavljati ustrezno varstvo podatkov;
   (c) bi morala za platforme in druge posrednike veljati obveznost poročanja pristojnim organom o vsem delu, ki so ga posredovali, z namenom da se zagotovita plačevanje ustreznih prispevkov ter varstvo v okviru socialnega in zdravstvenega zavarovanja za vse delavce;

23.  poudarja, da so za poklicne prehode potrebne ustrezne naložbe, tako v institucionalne zmogljivosti javnih služb za zaposlovanje kot v pomoč pri individualnem iskanju zaposlitve in izpopolnjevanju v čim bolj zgodnji fazi; meni, da so aktivne politike zaposlovanja, kot so pomoč za usposabljanje in delovno prakso, koristna orodja za ponovno vključitev brezposelnih na trg dela, ne glede na starost; opozarja na koristno vlogo Evropskega socialnega sklada pri podpori aktivnim politikam trga dela v vsej Evropi in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki podpira prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev v primeru regionalnih gospodarskih šokov in množičnih odpuščanj; opozarja tudi na pomembno vlogo shem socialnega zavarovanja pri pomoči za varne prehode; poudarja, da je treba za lažje prehode med zaposlitvami in poklici zagotoviti ohranitev in prenosljivost socialnih pravic, zbranih skozi poklicno in življenjsko pot;

24.  poudarja, da zahteva aktivna politika zaposlovanja javno podporo za razvoj sektorjev z velikim potencialom za odpiranje delovnih mest in v številnih državah tudi razširitev vloge javnih služb za zaposlovanje ter zagotovitev ustreznih zmogljivosti za neposreden stik s podjetji, da se zagotovijo prekvalifikacije in druga pomoč iskalcem zaposlitve v skladu s profilom iskalca zaposlitve in potrebami lokalnega gospodarstva; poziva k celostnemu izvajanju jamstva za mlade za vse osebe do 30 let s poudarkom na kakovostnih ponudbah in učinkovitem približevanju vsem mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter priporočila Sveta o dolgotrajno brezposelnih, med drugim z razvojem dodatnih ukrepov, potrebnih, da se zagotovi dostopnost teh politik vsem, ki potrebujejo podporo; poudarja, da je treba upoštevati potrebe starejših delavcev in iskalcev zaposlitve ter spodbuditi sodelovanje med mlajšimi in starejšimi delavci; poudarja, da so te politike pomembne strukturne reforme in socialne naložbe, ki potrebujejo ustrezno financiranje na evropski in nacionalni ravni, tudi iz sredstev evropskega socialnega sklada, pobude za zaposlovanje mladih in/ali drugih instrumentov;

25.  opozarja na večjo verjetnost negotovega in nizko plačanega zaposlovanja žensk ter na prekinitve v njihovi poklicni poti, ki vplivajo na vse njihovo življenje; meni, da je za odpravo vztrajne diskriminacije nujno potreben odločilen napredek na področju enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; pričakuje, da bo Komisija objavila predloge na tem področju v svojem delovnem programu za leto 2017, zlasti v zvezi z naslednjim:

   (a) okrepiti je treba obstoječe mehanizme za zagotavljanje enakega obravnavanja moških in žensk, odpraviti trajne vrzeli med plačami in pokojninami glede na spol in zmanjšati poklicno segregacijo; v ta namen je treba spremljati izvajanje in izvrševanje direktive 2006/54/ES, po potrebi pa direktivo tudi spremeniti; še naprej je treba izvajati Evropski pakt za enakost spolov za obdobje 2011–2020 in Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019, in sicer tudi z letnimi poročilo o enakosti spolov;
   (b) potrebni so novi učinkoviti ukrepi na evropski in nacionalni ravni za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, vključno z zakonodajnimi predlogi o porodniškem dopustu, očetovskem dopustu, starševskem dopustu, dopustu negovalcev, dostopu do kakovostnih storitev oskrbe in ureditvi prilagodljivega delovnega časa; spodbujati je treba enako izkoriščanje dopusta s strani moških in žensk v vseh skupinah delavcev, da se izboljša dostop žensk do trga dela in njihov položaj na njem, okrepi vloga očetov pri vzgoji otrok ter poenostavi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; Komisijo bi morala podpreti države članice pri izmenjavi in sprejemanju dobre prakse na tem področju;

26.  ponavlja, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; poudarja, da bi morali imeti vsi ljudje vse življenje enake možnosti, tudi pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu; poudarja potrebo po pravilnem izvajanju direktive 2000/78/ES o enakosti pri zaposlovanju in direktive 2000/43/ES o rasni enakosti; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje, in Komisijo, naj oceni izvrševanje obstoječih ukrepov za preprečevanje diskriminacije in zagotovitev enakih možnosti ter za krepitev udeležbe premalo zastopanih skupin na trgu dela in njihovega družbenega vključevanja; poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga nova konkretna priporočila ali druge ukrepe v tem smislu; ponavlja, da je direktiva o enakem obravnavanju, ki je bila predlagana leta 2008 in še ni sprejeta, manjkajoči element v zakonodajnem okviru o preprečevanju diskriminacije; opozarja na evropsko in nacionalno sodno prakso, ki kaže, da je treba v evropski in nacionalni zakonodaji opredeliti dolžnost razumne prilagoditve za vse vrste diskriminacije, če to ne bo nesorazmerno obremenilo delodajalcev ali ponudnikov storitev; poziva Komisijo, naj spremlja zakonodajne okvire in politike države članic v skladu z veljavno zakonodajo Evropske unije, da se zagotovi, da se vsem ljudem, ki imajo status beguncev, zagotovi vključevanje, enaka obravnava in dostojni delovni pogoji; poudarja, da bi moral biti dostop do sodnega varstva in zaščite zagotovljen vsem žrtvam izkoriščanja in diskriminacije;

Mobilnost delovne sile

27.  poudarja, da je prosto gibanje ljudi eden največjih dosežkov Evropske unije, in da je prosto gibanje delavcev podlaga za notranji trg, ki ima pomembno vlogo pri krepitvi konvergence in povezovanja med državami članicami; poudarja, da je mobilnost v okviru Evropske unije priložnost in temeljna pravica, katere izvajanje je treba podpirati, med drugim tudi s tekoče delujočim sistemom usklajevanja sistemov socialne varnosti; poziva k pravilnemu izvajanju in izvrševanju predpisov Evropske unije v zvezi z mobilnostjo delavcev in čezmejnim opravljanjem storitev; poziva tudi, da je treba podpirati mobilnost delovne sile tudi z ustreznim jezikovnim izobraževanjem na vseh stopnjah izobraževanja, boljšo primerljivostjo izobraževalnih sistemov in priznavanjem poklicnih kvalifikacij, enostavno dostopnimi informaciji o pravicah in dolžnostih mobilnih delavcev in ukrepi, ki zagotavljajo dostojne delovne pogoje in učinkovito sodelovanje med javnimi službami za zaposlovanje po vsej Evropi; ugotavlja, da mobilnost ne bi smela biti posledica neprimernih zaposlitvenih možnosti ali neprimernega socialnega varstva delavcev v domačih regijah, ker bi lahko dolgotrajni odlivi delovne sile ovirali ekonomsko konvergenco; zato poudarja pomen kohezijske politike in drugih instrumentov za teritorialno uravnotežen gospodarski razvoj; meni, da se mobilnost delavcev ne bi smela zlorabljati za ogrožanje socialnih standardov v državah gostiteljicah z goljufijo ali izogibanjem zakonodaji; izpostavlja, da so mobilni delavci običajno neto plačniki v javne proračune držav gostiteljic; poziva k primernim naložbam v javne storitve na območjih, na katerih se povečuje število prebivalstva, in v tej zvezi opozarja na pomoč, ki jo lahko zagotovi evropski socialni sklad;

28.  poziva EU in države članice, naj upoštevajo socialni učinek mobilnosti na vse večje število mednarodnih družin, na primer z zagotavljanjem dopusta za nego družinskega člana v drugi državi ter prenosljivostjo in primerljivostjo izobraževalnih sistemov za mobilnost šoloobveznih otrok;

29.  poziva države članice, naj za delodajalce uvedejo obveznost, da pogodbo o zaposlitvi zagotovijo v jeziku, ki ga mobilni državljani EU poznajo, da bo pogodba o delu delavcem razumljiva;

Zbiranje sredstev za doseganje rezultatov v praksi

30.  poziva Komisijo, naj na podlagi javnih posvetovanj in stališč institucij EU predloži jasen načrt konkretnih ukrepov za celovito praktično izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in celovito spoštovanje socialnih ciljev, določenih v pogodbah; opozarja, da je za varstvo temeljnih socialnih pravic treba pravilno uporabljati določbe, kakršne so tiste iz členov 8, 9 in 10 PDEU, pri oblikovanju politike Evropske unije in v vseh ukrepih institucij Evropske unije, med drugim tudi z ocenami socialnega učinka;

31.  poziva, naj se pri reviziji Pogodb vanju uvede socialni protokol, da bi okrepili temeljne socialne pravice v odnosu do ekonomskih svoboščin;

32.  poziva države članice, naj podpišejo in ratificirajo revidirano Evropsko socialno listino in Evropsko konvencijo o socialni varnosti (ETS št. 78); spodbuja Komisijo, naj prouči potrebne ukrepe za pristop Evropske unije k revidirani listini in predlaga časovni razpored za ta cilj;

33.  poziva Komisijo, naj vidik spola vključi v evropski steber socialnih pravic kot njegov sestavni del ter naj v okviru ugotavljanja skladnosti s temeljnimi pravicami izvaja sistematične ocene učinka na enakost spolov;

34.  je zaskrbljen zaradi vztrajnega negativnega učinka dolgotrajne gospodarske krize, ki je Evropo prizadela v prvi polovici tega desetletja in ki je na nekatere države in regije vplivala bolj kot na druge; meni, da je treba cilj ekonomske in socialne konvergence k višjim standardom podpreti z nizom ciljev, ki gradijo na strategiji Evropa 2020 in ciljih trajnostnega razvoja ter služijo kot vodilo za usklajevanje gospodarske politike, politike zaposlovanja in socialne politike v EU in usmerjajo euroobmočje, kjer je potrebna večja pozornost na ekonomsko in socialno konvergenco k višjim standardom;

35.  opozarja na dvosmerno povezavo med socialnimi razmerami in ekonomsko uspešnostjo; poziva, naj se cilji Evrope 2020, obstoječi pregled ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov v skupnem poročilu o zaposlovanju ter morebitni novi kodeks konvergence neposredno in pregledno upoštevajo pri oblikovanju priporočil za posamezno državo in priporočila za euroobmočje, pa tudi pri uporabi instrumentov EU; meni, da bi bilo treba v ta namen okrepiti tudi instrumente evropske strategije zaposlovanja in socialno odprto metodo koordinacije; poziva h krepitvi vloge makroekonomskega dialoga s socialnimi partnerji pri oblikovanju kombinacije gospodarskih politik na evropski ravni; meni, da je makro socialni nadzor zelo pomemben za zagotovitev, da se ekonomska neravnovesja ne bodo zmanjševala na račun zaposlovanja in socialnega položaja, ter za preprečitev tekmovanja v zniževanju socialnih standardov v EU; ponovno poziva k evropski agendi strukturnih reform in naložb, da bi okrepili potencial rasti na podlagi kakovostnih delovnih mest in produktivnosti, spodbudili pravične, zanesljive, učinkovite in vzdržne sisteme socialnega varstva ter pospešili trajnosten prehod gospodarstev držav članic na boljšo učinkovitost virov;

36.  meni, da sta spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela ter njihova ekonomska neodvisnost bistvena za uresničevanje cilja strategije Evropa 2020 glede 75-odstotne stopnje splošne zaposlenosti prebivalstva in za rast BDP; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politike ter povečajo naložbe za podporo zaposlovanja žensk na kakovostnih delovnih mestih, zlasti v sektorjih in na položajih, kjer so ženske premalo zastopane, kot so sektorji znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter zelenega gospodarstva, ali na višjih vodstvenih položajih v vseh sektorjih;

37.  opaža, da ženske in dekleta nesorazmerno trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti in poziva k novi politični spodbudi za ambiciozno evropsko strategijo proti revščini in k novi zavezi za doseganje ciljev strategije EU 2020 glede odpravljanja revščine; poziva države članice, naj pripravijo podrobne strateške načrte za boj proti revščini, Komisijo pa, naj v evropskem semestru nameni poudarek zmanjševanju revščine;

38.  poziva države članice in Komisijo, naj sodelujejo, da zagotovijo ustrezno raven socialnih naložb, ki so bistvene za kohezijo družbe in očitno pozitivno vplivajo na kratkoročno in dolgoročno gospodarsko rast (npr. otroško varstvo, izobraževanje, jamstvo za mlade in jamstvo za spretnosti); meni, da bi morala biti ta skrb izkazana tudi v oceni kakovosti javne porabe;

39.  ponovno poziva k skupnim srečanjem Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov in Sveta za ekonomske in finančne zadeve, da bi se spodbudilo boljše usklajevanje socialno-ekonomskih politik, ter k rednim srečanjem ministrov za delo in socialne zadeve na euroobmočju, da bi se izboljšalo usklajevanje politik znotraj euroobmočja in ustrezno obravnavala družbena neravnovesja;

40.  poudarja, da se zaradi današnje kapitalsko intenzivne proizvodnje in pomembnega prispevka neopredmetenih sredstev k ustvarjanju dodatne vrednosti na eni strani ter visoke stopnje neenakosti, brezposelnosti in nenehnega porasta nestandardnih oblik dela ter zmanjševanja deleža skupnih prihodkov iz dela na drugi strani pojavlja potreba po razširitvi finančne podlage za sisteme socialnega varstva z javnofinančno nevtralnostjo, da bi zagotovili dostojno socialno varnost za vse; meni, da bi se to moralo izvesti predvsem s premikom v smeri drugih virov davčnih prihodkov; poziva države članice, naj glede tega ocenijo svoje potrebe; ponavlja, da je kopičenje pravic socialnega varstva na podlagi dela pomemben vidik dostojnega dela, ki pomembno prispeva k gospodarski in socialni stabilnosti; opozarja pa, da je mogoče zmanjšati trenutno davčno obremenitev dela in hkrati zagotoviti trajnost in ustreznost nacionalnih sistemov socialne varnosti; poudarja tudi, da je boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam ključen za zagotovitev ustrezne ravni javnih naložb in vzdržnih sistemov socialnega varstva;

41.  meni, da je lahko evropski steber socialnih pravic verodostojen le, če ga spremlja ustrezno financiranje na nacionalni in evropski ravni, ki zagotavlja, da države članice lahko dosežejo skupno dogovorjene cilje; ponovno poziva k pospešenemu izvajanju ustreznih operativnih programov in po potrebi k reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 kot odzivu na povečane potrebe; poziva zlasti k nadaljnji krepitvi pobude za zaposlovanje mladih in k nadaljnjim ukrepom za zagotavljanje lažjega dostopa do Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklad za prilagoditev globalizaciji in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter za njihovo celovito uporabo; meni, da bi morali ti finančni instrumenti ostati na voljo vsem državam članicam in da bi jih bilo treba po potrebi okrepiti, med drugim tudi za izobraževanje in usposabljanje, jamstvo za spretnosti, revščino otrok in nepredvidene nove izzive, kakršen je vključevanje beguncev na trg dela; je prepričan, da je treba spoštovati pravilo o dodelitvi 20 % nacionalnih sredstev Evropskega socialnega sklada za boj proti revščini in socialni izključenosti;

42.  poziva tudi k dodatni pomoči EU za krepitev institucionalne zmogljivosti, npr. v zvezi s socialnim dialogom, evropsko mrežo javnih zavodov za zaposlovanje, sistemom elektronske izmenjave podatkov o socialni varnosti in platformo zoper neprijavljeno delo, ki bi se lahko dolgoročneje razvila v smeri evropskega sistema inšpektoratov za delo; v tem okviru opozarja na pomen pomoči programa za zaposlovanje in socialne inovacije in Evropskega socialnega sklada za ustrezno krepitev zmogljivosti na nacionalni ravni;

43.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj nadaljujeta razvoj investicijskega načrta za Evropo, da se okrepijo naložbe v okrevanje gospodarstva, odpiranje kakovostnih delovnih mest, trajnostni razvoj in socialne naložbe v tekoče in prihodnje sposobnosti ljudi za vključevanje na trg dela;

44.  meni, da bi lahko z ustreznim financiranjem ublažili socialni učinek ekonomskega prilagajanja v euroobmočju in okrepili ekonomsko in socialno konvergenco k višjim standardom, da bi preprečili nadaljnje slabšanje neenakosti in potenciala rasti držav članic, ter omogočili spopadanje z resnimi makroekonomskimi pretresi, hkrati pa okrepili konkurenčnost in stabilnost gospodarstev držav članic; zato poziva Komisijo, Svet in druge ustrezne organe, naj v nadaljnjih razpravah obravnavajo to vprašanje;

45.  poziva Komisijo, naj ob izdaji najavljene bele knjige o prihodnosti Evropske unije in Evropske monetarne unije predloži predloge o evropskem stebru socialnih pravic;

46.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj si prizadevajo za zunanje delovanje v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, zlasti s spodbujanjem izvajanja konvencij Združenih narodov in ciljev trajnostnega razvoja, konvencij Mednarodne organizacije dela, ustreznih sklepov G20, ustreznih konvencij Sveta Evrope ter trgovinskih sporazumov in strateških partnerstev EU;

47.  meni, da je treba evropski steber socialnih pravic sprejeti v letu 2017 kot sporazum med Evropskim parlamentom, Komisijo in Evropskim svetom, ki bo vključeval socialne partnerje in civilno družbo na najvišji ravni in vseboval jasen načrt za izvajanje; poziva Komisijo, naj predlaga mehanizme za ustrezno vključevanje vseh ustreznih deležnikov na vseh ustreznih ravneh pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL L 68, 18.3.2010, str. 13.
(2) UL L 307, 18.11.2008, str. 11.
(3) UL L 59, 2.3.2013, str. 5.
(4) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).
(5) Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).
(6) Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L 175, 10.7.1999, str. 43).
(7) Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L 327, 5.12.2008, str. 9).
(8) Direktiva Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom (UL L 14, 20.1.1998, str. 9).
(9) Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).
(10) UL C 13, 15.1.2016, str. 40.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0312.
(12) UL C 440, 30.12.2015, str. 23.
(13) UL C 353, 27.9.2016, str. 39.
(14) UL C 482, 23.12.2016, str. 141.
(15) UL C 407, 4.11.2016, str. 2.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0401.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0411.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0136.
(20) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0318.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0346.
(22) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0377.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(25) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0008.
(26) UL C 419, 16.12.2015, str. 5.
(27) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0085, P7_TA(2010)0312, P7_TA(2011)0092, P7_TA(2013)0545, P7_TA(2013)0594 in P8_TA(2015)0095.
(28) Četrtletni pregled stanja zaposlovanja in socialnih razmer, jesen 2016, Evropska komisija.

Zadnja posodobitev: 20. januar 2017Pravno obvestilo