Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2249(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0386/2016

Predložena besedila :

A8-0386/2016

Razprave :

PV 14/02/2017 - 3

Glasovanja :

PV 16/02/2017 - 6.7

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0049

Sprejeta besedila
PDF 516kWORD 74k
Četrtek, 16. februar 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Boljše delovanje Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe
P8_TA(2017)0049A8-0386/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe (2014/2249(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, podpisane 13. decembra 2007,

–  ob upoštevanju deklaracije z dne 9. maja 1950, po besedah katere je ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo „prvi korak v zvezo Evrope“,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o Lizbonski pogodbi(1) ,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 7. maja 2009 o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucionalnega ravnotežja v Evropski uniji(2) ;

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o izvajanju Lizbonske pogodbe v zvezi z Evropskim parlamentom(3) ,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. septembra 2015(4) ,

–  ob upoštevanju resolucije Odbora regij z dne 8. julija 2015(5) ,

–  ob upoštevanju poročila skupine za razmislek o prihodnosti EU do leta 2030 Evropskemu svetu,

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov (Komisija, Svet, Euroskupina, Parlament in Evropska centralna banka (ECB)) o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti 2012 in 2013(6) , in mnenja Odbora za ustavne zadeve o tem poročilu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(7) ,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za proračunski nadzor (A8-0386/2016),

A.  ker se Evropska unija in njene države članice soočajo z velikimi izzivi, ki jih nobena država članica ne more premagati sama;

B.   ker se EU, med drugim zaradi gospodarske, finančne in socialne krize, sooča tudi z razočaranjem svojih državljanov nad evropskim projektom, kar se odraža v vse nižji udeležbi na evropskih volitvah in vzponu evroskeptičnih in odprto protievropskih političnih sil;

C.  ker je nekatere predloge, s katerimi naj bi obravnavali spremembe v Uniji in okrepili njeno povezovanje, da bi izboljšali njeno delovanje v korist državljanov, mogoče uresničiti samo s spremembo Pogodb; ker je treba predvideti dvostopenjski pristop k reformi EU (v okviru Pogodb in zunaj njega); ker določbe Lizbonske pogodbe in njenih protokolov še niso popolnoma izkoriščene in ker je namen te resolucije podati oceno pravnih možnosti v Pogodbah za izboljšanje delovanja EU;

D.  ker se zaradi dominantne vloge Evropskega sveta vedno znova zavrača metoda Skupnosti z njenim konceptom dvojne legitimnosti;

E.  ker je treba ohraniti metodo Skupnosti, ki je ne bi smeli slabiti z uporabo medvladnih rešitev, tudi na področjih, kjer vse države članice ne izpolnjujejo pogojev za udeležbo; ker je treba okrepiti vlogo Komisije, da bo lahko v celoti in učinkovito izpolnjevala svojo vlogo gonilne sile za metodo Skupnosti;

F.  ker je notranji trg, ki lajša prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, temelj Evropske unije;

G.  ker je Evropski parlament demokratično izvoljen na neposrednih splošnih volitvah in je v središču demokracije na ravni Unije parlament za vso Unijo ter ima pomembno vlogo pri zagotavljanju legitimnosti odločitev EU in odgovornosti zanje, vključno z demokratično odgovornostjo za ukrepe in odločitve, ki zadevajo euroobmočje;

H.  ker v skladu s členom 10(2) Pogodbe o Evropski Uniji (PEU) Evropski parlament zastopa državljane Unije, ne glede na njihovo narodnost, Svet pa prek nacionalnih vlad predstavlja državljane držav članic;

I.  ker bi bilo treba okrepiti politični dialog med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom ter izboljšati praktične možnosti za uporabo „rumenega“ in „oranžnega kartona“;

J.  ker bi moral Evropski svet spremeniti način dela tako, da bo preglednejši za Evropski parlament, njegovo posredovanje pri zakonodajnem odločanju pa bi moralo ostati v mejah določb iz Pogodb;

K.  ker bi moral za vzpostavitev pristnega dvodomnega zakonodajnega sistema, ki je pri odločanju demokratičen in pregleden, odločitve Sveta sprejemati en sam zakonodajen Svet, obstoječe specializirane sestave Sveta pa bi bilo treba preoblikovati v pripravljalna telesa, podobna odborom v Parlamentu;

L.  ker je enotnost odgovornosti in nadzora ključni pogoj za stabilnost kakršne koli institucionalne sestave, še posebej v povezavi z ekonomskimi, davčnimi in monetarnimi zadevami; ker gospodarska politike EU temelji na močni nacionalni odgovornosti držav članic, vključno z načelom iz člena 125 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da Unija ne jamči za obveznosti; ker prenos pristojnosti na evropsko raven pomeni dogovor, da se bo zmanjševala nacionalna suverenost držav članic;

M.  ker bi EU morala spodbujati najvišjo raven varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zagotovljeno pa mora biti tudi, da bodo EU, njene institucije in države članice spoštovale in spodbujale te pravice in svoboščine;

N.  ker je treba vlogo Komisije kot izvršilnega organa okrepiti na področju gospodarske in davčne politike;

O.  ker člen 2 Protokola št. 14 o Euroskupini ne določa, da mora biti na mesto predsednika Euroskupine izvoljen eden izmed njenih članov;

P.  ker je za okrepitev politične legitimnosti Komisije v zvezi z izvajanjem ekonomskega upravljanja in fiskalnih pravil temeljnega pomena, da se predsednika Komisije izbere z jasnim in dobro razloženim postopkom na evropskih volitvah;

Q.  ker se je z Lizbonsko pogodbo utrdil pravni okvir, v katerem Računsko sodišče spodbuja javno odgovornost ter Parlamentu in Svetu pomaga pri nadzoru izvrševanja proračuna EU, s čimer prispeva k zaščiti finančnih interesov državljanov; ker člen 318 PDEU omogoča dodatni dialog med Parlamentom in Komisijo in naj bi spodbujal kulturo učinkovitosti pri izvrševanju proračuna EU;

R.  ker bi morali evropske institucije in organi, predvsem Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor, še posebej pa Evropski parlament, ob svojem vsakodnevnem delu spremljati, kako potekata spoštovanje načela horizontalne in vertikalne subsidiarnosti v Evropski uniji; ker bi morale evropske institucije upoštevati vlogo Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v zakonodajnem okviru ter razumeti, da je pomembno upoštevati njuni mnenji;

S.  ker člen 137 PDEU in Protokol št. 14 ustanavljata Euroskupino kot neformalen organ;

T.  ker ima Euroskupina z novimi nalogami, ki so ji bile podeljene z uredbama šesterček in dvojček, v povezavi z identiteto članov Evroskupine in Sveta guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) ter predsednikom sveta guvernerjev EMS, dejansko ključno vlogo pri gospodarskem upravljanju euroobmočja;

U.  ker se postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji trenutno ne uporablja dovolj; ker bi, če bi se uporabljal pri svoji polni zmogljivosti, lahko že zelo zgodaj pomagal popraviti gospodarska neravnovesja, omogočil natančen pregled stanja v vsaki državi članici in Uniji kot celoti, preprečil krize ter prispeval k izboljšanju konkurenčnosti; ker obstaja potreba po močnejši strukturni konvergenci med člani, saj bo to prispevalo k trajnostni rasti in socialni koheziji; ker je zato nujno treba dokončati Ekonomsko in monetarno unijo (EMU), skupaj s prizadevanju, da bi njena institucionalna struktura postala legitimnejša in bolj demokratično odgovorna;

V.  ker bi bilo treba institucionalno strukturo ekonomske in monetarne unije narediti bolj učinkovito in demokratično pri čemer bi Parlament in Svet imela vlogi sozakonodajalcev, Komisija vlogo izvršnega organa, nacionalni parlamenti bi bolje nadzirali dejanja nacionalnih vlad na evropski ravni, Evropski parlament bi nadziral odločanje na ravni EU, Sodišče pa bi imelo vplivnejšo vlogo;

W.  ker Unija potrebuje pravilno izvajanje in izvrševanje obstoječega okvira gospodarske politike, nove pravne določbe o gospodarski politiki, ter bistvene strukturne reforme na področju konkurenčnosti, rasti in socialne kohezije;

X.  ker je treba poenostaviti postopek evropskega semestra, ki mora postati bolj osredotočen in demokratičen, in sicer tako, da se poveča nadzor Parlamenta nad njim in se mu nameni pomembnejšo vlogo v različnih krogih pogajanj;

Y.  ker je s PDEU parlament pri letnem proračunskem postopku postal enakopraven s Svetom; ker se Lizbonska pogodba predvsem zaradi pomanjkanja pravih lastnih sredstev na proračunskem področju izvaja samo delno;

Z.  ker bi morala poenostaviti uporabo proračuna Unije, njegovi prihodki bi morali prihajati iz pristno lastnih sredstev in ne pretežno iz prispevkov bruto nacionalnega dohodka, postopek za sprejem večletnega finančnega okvira, pa bi po Pogodbah moral preiti na glasovanje s kvalificirano večino;

AA.  ker načelo univerzalnosti proračuna v skladu s členom 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (finančna uredba) ne preprečuje, da bi skupina držav članic finančni prispevek v proračun EU ali poseben prihodek namenila posamezni postavki odhodkov, kot se že dogaja na primer v zvezi z reaktorjem z visokim pretokom na podlagi Sklepa Sveta 2012/709/Euratom;

AB.  ker namenski prejemki v smislu člena 21 finančne uredbe v skladu z uvodno izjavo 8 uredbe o Večletnem finančnem okviru (EU, Euratom) št. 1311/2013 niso del večletnega finančnega okvira, zato niso zajeti v njegovih zgornjih mejah;

AC.  ker sistem lastnih ne preprečuje, da bi se lastna sredstva financirala zgolj s podskupino držav članic;

AD.  ker bi bilo treba povečati zmogljivosti Unije za izvajanje naložb, in sicer tako, da se zagotovi optimalna uporaba obstoječih strukturnih skladov, da se uporabi Evropski sklad za strateške naložbe ter da se povečajo zmogljivosti Evropske investicijske banke (EIB), Evropskega investicijskega sklada (EIF) in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);

AE.  ker se preučuje vzpostavitev fiskalne zmogljivosti znotraj euroobmočja in njena oblika, financiranje, načini delovanja ter pogoji za vključevanje v proračun Unije;

AF.  ker je treba dodatno izkoristiti potencial notranjega trga za rast na področju storitev, enotnega digitalnega trga, energetske unije, bančne unije in unije kapitalskih trgov;

AG.  ker se Unija v skladu s Pogodbami bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških ter solidarnost med generacijami;

AH.  ker bi krepitev enotnega trga moralo spremljati okrepljeno usklajevanje na področju obdavčitve;

AI.  ker je treba zagotoviti pravico do prostega gibanja in pravice delavcev ter jih vzdrževati, in sicer tako, da se v celoti izkoristi potencial Lizbonske pogodbe;

AJ.  ker lahko zakonodajalec Unije sprejme ukrepe na področju socialne varnosti, ki so potrebni za delavce, ki uresničujejo svoje pravice do prostega gibanja v skladu s členom 48 PDEU; ker lahko sprejme ukrepe za varstvo socialnih pravic delavcev neodvisno od uporabe pravic do svobodnega gibanja v skladu s členom 153 PDEU;

AK.  ker lahko zakonodajalec Unije na podlagi točk (a) do (i) člena 153(1) PDEU sprejme minimalne usklajevalne ukrepe na področju socialne politike; ker takšna zakonodaja ne sme vplivati na pravico držav članic, da določijo temeljna načela svojih sistemov socialne varnosti; ker takšna zakonodaja ne sme bistveno vplivati na finančno ravnovesje nacionalnih sistemov socialne varnosti; ker te meje za harmonizacijo socialne politike zakonodajalcu Unije še vedno omogočajo nekaj neizkoriščenega manevrskega prostora za sprejemanje ukrepov na področju socialne politike;

AL.  ker načelo enakega plačila za moške in ženske za enako delo ali delo enake vrednosti, kot je določeno v členu 157 PDEU, še ni bilo uresničeno;

AM.  ker obstajajo pomanjkljivosti v zvezi z delovanjem in izvajanjem instrumenta evropske državljanske pobude, zato ga je treba izboljšati, da bo učinkovito deloval in bo pravi instrument za sodelovalno demokracijo in aktivno državljanstvo;

AN.  ker je prosti pretok, predvsem za delavce, pravica, ki je zapisana v Pogodbah (člen 45 PDEU) in je temeljno gonilo za dokončanje enotnega trga;

AO.  ker mora Unija povečati svojo učinkovitost, skladnost in prevzemanje odgovornosti pri skupni zunanji in varnostni politiki, kar je mogoče doseči z veljavnimi določbami Pogodb, in sicer s prehodom s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino za vse več področij zunanjih politik ter po potrebi z izvajanjem določb za prožnost in okrepljeno sodelovanje;

AP.  ker so nedavni izzivi na področju varnosti, nekateri v neposredni bližini meja EU, razkrili potrebo po postopni vzpostavitvi skupne obrambne politike in sčasoma skupne obrambe; ker so v Pogodbi že jasne določbe o tem, kako je to mogoče izvesti, predvsem v členih 41, 42, 44 in 46 PEU;

AQ.  ker je treba zunanje zastopanje zagotoviti v interesu Unije, ko gre za izključne pristojnosti Unije in za deljene pristojnosti, ki jih je Unija že uresničevala; ker je na področjih, kjer Unija še ni uporabila svoje deljene pristojnosti, dolžnost držav članic, da iskreno sodelujejo z Unijo in se vzdržijo kakršnih koli ukrepov, ki bi lahko spodkopavali interese Unije;

AR.  ker obstaja potreba po usklajenem in strukturiranem stališču Unije in držav članic v mednarodnih organizacijah in mednarodnih forumih, da bi okrepili vpliv Unije in njenih držav članic v teh organizacijah in forumih;

AS.  ker Unija ali države članice s prevzemanjem obveznosti ne morejo zmanjšati vloge nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta zgolj na vlogo potrjevalca;

AT.  ker je begunska kriza razkrila potrebo po vzpostavitvi skupne azilne politike in politike priseljevanja, ki mora prav tako zagotoviti pravično porazdelitev prosilcev za azil po EU;

AU.  ker je diskriminacija na kakršni koli podlagi, kot so spol, rasa, barva kože, etnično ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje (politično ali drugo), pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost, spolna identiteta ali spolna usmerjenost, še vedno težava v vseh državah članicah;

AV.  ker so nedavne krize pokazale, da približevanje pravnih določb ne zadostuje za zagotavljanje delovanja notranjega trga ali območja svobode, varnosti in pravice, saj ostajajo razlike v izvajanju harmoniziranih pravnih določb;

AW.  ker zakonodajalec Unije na agencije Unije ne more prenesti diskrecijskih pooblastil, ki zahtevajo politične odločitve;

AX.  ker mora zakonodajalec Unije zagotoviti zadosten politični nadzor nad odločitvami in dejavnostmi agencij Unije;

AY.  ker nespoštovanje dogovorov, sprejetih na evropskih vrhih in zasedanjih Evropskega sveta, s strani držav članic resno spodkopava verodostojnost evropskih institucij, zato bi bilo treba učinkoviteje zagotoviti njihovo izvajanje;

1.  ugotavlja, da se Evropska unija in njene države članice soočajo z izzivi brez primere, kot so begunska kriza, zunanjepolitični izzivi v neposredni soseščini, boj proti terorizmu, globalizacija, podnebne in demografske spremembe, vzroki in posledice finančne in dolžniške krize, pomanjkanje konkurenčnosti in socialne posledice tega v več državah članicah ter potreba po okrepitvi notranjega trga EU, s katerimi se je treba ustrezneje spopasti;

2.  poudarja, da se države članice ne morejo posamično spopasti s temi izzivi, temveč je potreben skupni odziv Unije ob spoštovanju načela upravljanja na več ravneh;

3.  želi spomniti, da notranji trg omogoča prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala ter je temelj Evropske unije; poleg tega želi opomniti, da izjeme pri notranjem trgu povzročijo izkrivljanje konkurence v Uniji in onemogočijo enake konkurenčne pogoje;

4.  poudarja, da mora Unija ponovno pridobiti izgubljeno zaupanje svojih državljanov s povečanjem preglednosti v odločanju in z večjo odgovornostjo svojih institucij, agencij in neuradnih organov (kor je Euroskupina) ter z večjim sodelovanjem med institucijami in izboljšanjem svojih zmogljivosti za ukrepanje;

5.  poudarja, da potencial določb Lizbonske pogodbe še ni v celoti izkoriščen, čeprav vsebujejo nekatera nujna orodja, s katerimi bi lahko preprečili nekatere krize, s katerimi s Unija srečuje, ali jih vsaj uporabili za reševanje teh izzivov, ne da bi bilo treba kratkoročno opraviti pregled Pogodb;

6.  poudarja, da je metoda Skupnosti najprimernejša za delovanje Unije in ima številne prednosti pred medvladno metodo, saj edina omogoča preglednost, učinkovitost, glasovanje s kvalificirano večino v Svetu ter enake pravice pri sprejemanju zakonodaje v Evropskem parlamentu in Svetu, hkrati pa preprečuje razdrobljenost institucionalnih pristojnosti in nastajanje konkurenčnih institucij;

7.  meni, da bi smele biti medvladne rešitve le skrajni ukrep in da bi morale za to veljati strogi pogoji, namreč spoštovanje prava Unije, cilj poglobitve evropskega povezovanja in odprtost za pristop nesodelujočih držav članic, ter meni, da bi jih bilo treba čim prej nadomestiti s postopki Unije, in to celo na področjih, kjer vse države članice ne izpolnjujejo pogojev za udeležbo, zato da se Uniji omogoči izvajanje njenih nalog enotnem institucionalnem okviru; v tem pogledu nasprotuje nastajanju novih institucij zunaj okvira Unije in si še naprej prizadeva za vključitev evropskega mehanizma za stabilnost v pravo Unije, a pod pogojem, da bo vzpostavljena ustrezna demokratična odgovornost, pa tudi ustrezne določbe fiskalnega pakta na podlagi ocene izkušenj z njegovim izvajanjem, kot predvideva Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju; vztraja, da se dejanskega odločanja in fiskalnih obveznosti ne sme ločiti;

8.  poudarja, da ima neposredno izvoljeni Evropski parlament osrednjo vlogo pri zagotavljanju legitimnosti Unije ter pri zagotavljanju, da je sistem odločanja Unije odgovoren državljanom, in sicer z izvajanjem resničnega parlamentarnega nadzora nad izvršno vejo oblasti na ravni Unije in z zakonodajnim postopkom soodločanja, za katerega bi morali razširiti področje uporabe;

9.  opozarja, da je Evropski parlament parlament vse Unije, in meni, da je treba zagotoviti resnično demokratično odgovornost tudi na področjih, kjer ne sodelujejo vse države članice, vključno z s specifičnimi ukrepi in sklepi evroobmočja;

10.  meni, da je treba okrepiti politični dialog med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom ter mu dati več pomena in vsebine, ne da bi prestopali mejo njihovih ustavnih pristojnosti; v zvezi s tem poudarja, da so nacionalni parlamenti najbolj na mestu za podelitev mandatov svojim vladam in za nacionalni nadzor njihovega delovanja v evropskih zadevah, medtem ko bi moral Evropski parlament poskrbeti za demokratično odgovornost in legitimnost evropske izvršne veje oblasti;

11.  meni, da je bistveno okrepiti institucionalno preglednost in odprtost v EU, pa tudi način, kako se obvešča o sprejemanju političnih odločitev; poziva, naj se okrepijo prizadevanja za revizijo Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, in Direktive 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani;

12.  opozarja, da je mogoče s sekundarno zakonodajo Unije okrepiti preiskovalne pravice Parlamenta in evropsko državljansko pobudo, in ponovno poziva Komisijo, naj predlaga revizijo uredbe o evropski državljanski pobudi;

13.  meni, da bi morala Komisija ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015(8) reformirati evropsko državljansko pobudo kot učinkovito orodje demokratičnega delovanja, in jo poziva, naj med drugim ozavešča javnost in poskrbi za večjo prepoznavnost evropske državljanske pobude, napravi svojo programsko opremo za spletno zbiranje podpisov bolj uporabniku prijazno in dostopno za invalide, zagotovi ustrezne in celovite pravne in praktične smernice, razmisli o vzpostavitvi namenskega urada za evropsko državljansko pobudo in njegovega predstavništva v vsaki državi članici, natančno pojasni razloge za zavrnitev evropske državljanske pobude in poišče načine, da bi se predlogi iz pobude, ki ne spadajo v pristojnost Komisije, posredovali ustreznejšim organom;

14.  meni, da ima Evropska prostovoljska služba pomembno vlogo pri nastajanju evropskega državljanstva, zato priporoča, naj Komisija prouči, kako bi bilo mogoče mladim olajšati udeležbo;

Institucionalna ureditev, demokratičnost in odgovornost

Parlamenti

15.  vztraja, da je treba zagotoviti, utrditi in okrepiti zakonodajna pooblastila nadzorne pravice Parlamenta, in sicer tudi z medinstitucionalnimi sporazumi ter tako, da bi Komisija uporabila ustrezno pravno podlago;

16.  meni, da mora Evropski parlament spremeniti svoje metode dela, da bi bil kos prihajajočim izzivom, z okrepljenim uresničevanjem svoje vloge političnega nadzora nad Komisijo, tudi v zvezi z izvajanjem in uporabo pravnega reda Unije v državah članicah, in sicer tako, da bi sporazume v prvi obravnavi omejili na izjemne nujne primere in če se o tem sprejme pretehtana in izrecna odločitev, v takih primerih pa je treba izboljšati preglednost postopka za sprejetje teh sporazumov; v zvezi s tem želi spomniti na predloge Parlamenta za nadaljnje usklajevanje njegovega volilnega postopka, zapisane v njegovi resoluciji z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije(9) ;

17.  izraža namero, da bo več uporabljal zakonodajna samoiniciativna poročila iz člena 225 PDEU;

18.  meni, da bi moral Parlament na svojem sedežu in v vseh delegacijah v državah članicah uvesti vpisni register ter državljanom omogočiti osebno vlaganje dokumentov s potrjevanjem vsebine;

19.  meni, da bi bilo treba uvesti elektronski uradni list Evropskega parlamenta, s čimer bi potrdili verodostojnost vseh resolucij in poročil, ki jih sprejme;

20.  spodbuja politični dialog z nacionalnimi parlamenti o vsebini zakonodajnih predlogov, kadar je to potrebno; vztraja pa, da je treba odločitve sprejemati na ravni ustreznih zakonskih pristojnosti in da so jasno razmejene pristojnosti odločanja med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, pri čemer bi morali nacionalni parlamenti opravljati svojo evropsko funkcijo na podlagi nacionalnih ustav, predvsem prek nadzora svojih nacionalnih vlad kot članic Evropskega sveta in Sveta, saj je ravno to najprimernejša raven za neposredno vplivanje na vsebino evropskega zakonodajnega procesa in izvajanje nadzora nad njim; zato nasprotuje vzpostavljanju novih mešanih parlamentarnih organov s pristojnostmi odločanja;

21.  poudarja, kako pomembno je sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skupnih telesih, kot sta Konferenca odborov za evropske zadeve in Medparlamentarna konferenca za skupno zunanjo in varnostno politiko, ter v okviru člena 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji na podlagi načel soglasja, izmenjave informacij in posvetovanja, da bi izvajali nadzor nad svojimi oblastmi; poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta na visoki politični ravni v okviru medparlamentarnih srečanj; poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje med odbori Evropskega parlamenta in enakovrednimi nacionalnimi organi v teh skupnih telesih ter da je treba povečati usklajenost, preglednost in medsebojno izmenjavo informacij;

22.  spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse o parlamentarnem nadzoru med nacionalnimi parlamenti, na primer z organizacijo rednih razprav med ustreznimi ministri in specializiranimi odbori v nacionalnih parlamentih ter pred sejami Sveta in po njih ter v ustreznem času tudi s komisarji, in srečanja z nacionalnimi parlamenti za razprave s poslanci Evropskega parlamenta; spodbuja, da bi uvedli izmenjavo uradnikov institucij in političnih skupin med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

23.  meni, da si je treba skrbno prizadevati, da bi preprečili čezmerno prenašanje zakonodaje EU v državah članicah in da imajo nacionalni parlamenti pri tem ključno vlogo;

Evropski svet

24.  obžaluje, da Svet prepogosto ne uporablja glasovanja s kvalificirano večino in tako prelaga zakonodajne zadeve na Evropski svet; meni, da praksa predajanja nalog Svetu, ki se je poslužuje Evropski svet, presega vlogo strateškega usmerjanja, ki jo ima Svet v skladu s Pogodbama, in je zato v nasprotju s črko in duhom Pogodb, kot je navedeno v členu 15(1) PEU, ki določa, da Evropski svet opredeli splošne politične usmeritve in prednostne cilje Unije, vendar ne opravlja zakonodajne funkcije; meni, da je treba izboljšati delovne odnose med Evropskim svetom in Parlamentom;

25.  opozarja, da bo predsednika Komisije izvolil Evropski parlament na predlog Evropskega sveta in po ustreznih posvetovanjih, pri čemer se bodo upoštevale volitve v Evropski parlament, in da bodo morale evropske politične stranke tako kot leta 2014 izbrati vodilne kandidate, da bi ljudem dali možnost izbire pri volitvah predsednika Komisije; pozdravlja predlog predsednika Komisije o spremembi okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo v zvezi s kandidiranjem komisarjev za volitve v Evropski parlament;

26.  ugotavlja tudi, da je možno združiti funkcijo predsednika Evropskega sveta s funkcijo predsednika Evropske komisije, kar pa ni v interesu Evropskega parlamenta;

27.  poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo (člen 48(7) PEU), ki Svet pooblašča, da v določenih primerih, za katere se v skladu s Pogodbama zahteva soglasno odločanje, odloča s kvalificirano večino;

28.  poziva predsednika Evropskega parlamenta, naj konferenco predsednikov vnaprej obvesti o stališčih, ki jih namerava zagovarjati v svojem govoru v Evropskemu svetu;

Svet

29.  predlaga, naj se Svet preoblikuje v resnični zakonodajni dom, in sicer s sklepom Evropskega sveta o zmanjšanju sestav Sveta, s čimer bi ustvarili pristen dvodomni zakonodajni sistem, sestavljen iz Sveta in Parlamenta, kjer bi Komisija imela vlogo izvršnega organa; predlaga, naj trenutno dejavne specializirane sestave Sveta delujejo kot pripravljalni organi za enotno zakonodajno sejo Sveta, odprto za javnost, podobno kot velja za odbore Evropskega parlamenta;

30.  vztraja, da je pomembno zagotoviti preglednost zakonodajnega odločanja Sveta na splošno, hkrati pa izboljšati izmenjavo dokumentov in informacij med Parlamentom in Svetom ter predstavnikom Parlamenta omogočiti udeležbo na sejah Sveta in njegovih organov v vlogi opazovalcev, zlasti pri zakonodajnih zadevah;

31.  meni, da je mogoče združiti funkcijo predsednika Euroskupine in komisarja za gospodarske in finančne zadeve, pri čemer predlaga, da predsednik Komisije omenjenega komisarja imenuje za podpredsednika Komisije; meni, da bi bilo mogoče temu komisarju, potem ko bosta vzpostavljena fiskalna zmogljivost in evropski denarni sklad, podeliti vsa potrebna sredstva in zmogljivosti za uporabo in izvrševanje obstoječega okvira gospodarskega upravljanja, pa tudi za optimizacijo razvoja euroobmočja v sodelovanju s finančnimi ministri držav članic tega območja, kakor je podrobno opisano v njegovi resoluciji z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja(10) ;

32.  zahteva, da v sedanjem okviru Pogodbe za predsednika in člane Euroskupine veljajo ustrezni mehanizmi demokratične odgovornosti do Evropskega parlamenta, zlasti to, da predsednik odgovarja na parlamentarna vprašanja; poleg tega poziva k sprejetju notranjih pravilnikov in k objavi rezultatov;

33.  zahteva, naj Svet v celoti preide na glasovanje s kvalificirano večino, kadar Pogodbi to omogočata, in opusti prakso prelaganja spornih zakonodajnih področij na Evropski svet, saj je to v nasprotju s črko in duhom Pogodbe, ki določa, da lahko Evropski svet sprejema odločitve samo soglasno, in še to zgolj o širših političnih ciljih, ne o zakonodaji;

34.  je odločen v celoti izvajati določbe Pogodb o okrepljenem sodelovanju in se zavezuje, da ne bo podal soglasja k nobenemu novemu predlogu za okrepljeno sodelovanje, razen če se sodelujoče države članice zavežejo, da bodo aktivirale posebno premostitveno klavzulo, določeno v členu 333 PDEU, ki sproži prehod s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino in s posebnega na redni zakonodajni postopek;

35.  poudarja, da je treba v celoti izkoristiti postopek okrepljenega sodelovanja iz člena 20 PEU, zlasti med državami članicami euroobmočja, da bi tiste države članice, ki želijo med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje v okviru neizključnih pristojnosti Unije, s pomočjo tega mehanizma mogle spodbujati doseganje ciljev Unije in krepiti proces povezovanja skladno s členi od 326 do 334 PDEU in z omejitvami, ki so v njih določene;

Komisija

36.  je odločen okrepiti vlogo Parlamenta pri izvolitvi predsednika Komisije, in sicer s krepitvijo uradnih posvetovanj med evropskimi političnimi strankami in predsednikom Evropskega sveta, kot je predvideno v izjavi št. 11, priloženi k sklepni listini medvladne konference o Lizbonski pogodbi, da bi zagotovili, da bo Evropski svet pri predlaganju kandidatov, ki jih nato imenuje Parlament, v celoti upošteval rezultate volitev, kot pri evropskih volitvah leta 2014;

37.  ponovno poudarja, da je treba vse predloge Komisije v celoti utemeljiti in jim priložiti podrobno oceno učinka, vključno z oceno stanja na področju človekovih pravic;

38.  meni, da bi se neodvisnost predsednika Komisije lahko povečala, če bi vsaka država članica imenovala vsaj tri kandidate obeh spolov, ki bi jih novoizvoljeni predsednik Komisije upošteval pri sestavi Komisije;

39.  vztraja, da bi bilo treba zagotoviti boljše usklajevanje in po možnosti zastopanje EU/euroobmočja v okviru mednarodnih finančnih institucij, ter poudarja, da je člen 138(2) PDEU pravna podlaga za sprejetje ukrepov za zagotovitev enotnega zastopanja EU/euroobmočja v okviru mednarodnih institucij in konferenc;

40.  poziva k vzpostavitvi formaliziranega in rednega dialoga o zunanjem zastopanju Unije, ki bi ga organiziral Evropski parlament;

41.  želi spomniti, da morajo Komisija, države članice, Parlament in Svet v okviru svojih pristojnosti pomagati znatno izboljšati uporabo in izvajanje prava Evropske unije in Listine o temeljnih pravicah;

Računsko sodišče

42.  priznava nadvse pomembno vlogo Evropskega računskega sodišča pri zagotavljanju boljše in preudarne porabe evropskih sredstev; želi opomniti, da ima to sodišče, poleg pomembne naloge, da zagotovi informacije o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, odličen položaj, da za Parlament pripravi informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev svoje naloge in mandata demokratičnega nadzora nad proračunom EU in da ponudi informacije o rezultatih in učinkih, doseženih z dejavnostmi in politikami, ki jih financira Unija, tako da se bo izboljšala njihova gospodarnost, učinkovitost in uspešnost; zato priporoča, da se Računsko sodišče okrepi; pričakuje, da bo še naprej zavezano neodvisnosti, integriteti, nepristranskosti in strokovnosti, obenem pa bo razvijalo tesne delovne odnose s svojimi deležniki;

43.  meni, da Parlament zaradi stalnega nesodelovanja Sveta ne more informirano odločati o razrešnici, kar posledično dolgotrajno negativno vpliva na verodostojnost institucij EU in preglednost pri uporabi sredstev EU v očeh državljanov; meni, da ima nesodelovanje negativen učinek tudi na delovanje institucij in škodi ugledu postopka za politični nadzor nad upravljanjem proračuna, ki je določen v Pogodbah;

44.  poudarja, da sta sestava Sodišča in postopek imenovanja določena v členih 285 in 286 PDEU; meni, da bi morala biti Parlament in Svet enakovredna pri imenovanju članov Računskega sodišča, da se zagotovijo demokratična legitimnost, preglednost in popolna neodvisnost teh članov; poziva Svet, naj spoštuje odločitve, ki jih po predstavitvah kandidatov za člane Računskega sodišča sprejme Parlament;

Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor

45.  poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo, naj izboljšajo načine sodelovanja z Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, tudi na predzakonodajni stopnji med oceno učinka, da bi njuna mnenja in ocene upoštevali skozi celotni zakonodajni postopek;

Agencije

46.  poudarja, da je za prenos izvedbenih pooblastil na agencije Unije potrebno, da ima zakonodajalec Unije zadosten nadzor nad njihovimi odločitvami in dejavnostmi; opozarja, da učinkovit nadzor zajema med drugim imenovanje in razrešitev upravnih uslužbencev agencije Unije, sodelovanje v njenem nadzornem svetu, pravico do veta v zvezi z nekaterimi njenimi odločitvami, obveznost obveščanja in preglednost pravil ter proračunske pravice v zvezi z njenim proračunom;

47.  meni, da bi bilo treba sprejeti okvirno uredbo za agencije Unije, ki lahko izvajajo izvedbena pooblastila glede političnega nadzornega mehanizma, ki ga zahteva zakonodajalec Unije, ta pooblastila pa bi med drugim vključevala pravico Evropskega parlamenta, da imenuje in razreši upravne uslužbence agencije Unije ter sodeluje v njenem nadzornem svetu, pravico Evropskega parlamenta do veta v zvezi z nekaterimi odločitvami agencije Unije, obveznost obveščanja in preglednost pravil ter proračunske pravice Evropskega parlamenta v zvezi s proračunom agencije Unije;

Spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti

48.  poudarja pomen načela subsidiarnosti, kot je opredeljeno v členu 5 PEU, ki je zavezujoče za vse institucije in organe Unije, ter instrumentov iz Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; v zvezi s tem opozarja na vlogo, dodeljeno nacionalnim parlamentom in Odboru regij; predlaga prilagodljivost glede datuma predložitve osnutkov zakonodajnih aktov, zapisanih v Protokolu, in poziva Komisijo, naj izboljša kakovost svojih odzivov na obrazložena mnenja;

49.  želi spomniti nacionalne parlamente na njihovo ključno vlogo pri spremljanju uporabe načela subsidiarnosti; poudarja, da formalne zmogljivosti nacionalnih parlamentov za zagotavljanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti v zvezi s tem ponujajo veliko priložnosti, okrepiti pa je treba praktično sodelovanje med nacionalnimi parlamenti, med drugim zato, da bi v primeru domnevne kršitve v tesnem medsebojnem sodelovanju dosegli sklepčnost, zahtevano v členu 7(3) Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

50.  poudarja pomen člena 9 PDEU, da bi zagotovili upoštevanje socialnih posledic zakonodajnih in političnih ukrepov EU;

Razširitev in poglobitev ekonomske in monetarne unije

51.  želi spomniti, da bi moral vsak nadaljnji razvoj ekonomske in monetarne unije temeljiti na veljavni zakonodaji in njenem izvajanju ter biti povezan s poglobitvijo socialne razsežnosti;

52.  poziva k nadaljnjim institucionalnim reformam, da bi povečali učinkovitost in demokratičnost ekonomske in monetarne unije ter izboljšali zmogljivosti, ki bi bile vključene v institucionalni okvir Unije, pri čemer bi Komisija delovala kot izvršilni organ, Parlament in Svet pa kot sozakonodajalca;

Nov pravni akt o gospodarski politiki

53.  želi spomniti na svojo resolucijo z dne 12. decembra 2013 o ustavnih težavah upravljanja Evropske unije na več ravneh(11) , v kateri je predstavil idejo o kodeksu za doseganje konvergence, ki bi bil sprejet v okviru rednega zakonodajnega postopka z namenom oblikovanja učinkovitejšega okvira za usklajevanje ekonomskih politik (z vrsto konvergenčnih meril, ki jih je treba še določiti), ki bo odprt za vse države članice in podprt z mehanizmom, ki temelji na spodbudah;

54.  meni, da bi bilo treba določiti omejeno število ključnih področij za strukturne reforme, s katerimi bi povečali konkurenčnost, potencial za rast, realno ekonomsko konvergenco in socialno kohezijo v obdobju petih let, zato da bi okrepili evropsko socialno tržno gospodarstvo, kot je opisano v členu 3(3) PEU;

55.  poudarja, kako pomembna je jasna razmejitev pristojnosti med institucijami EU in državami članicami, saj bi države članice prevzemale več odgovornosti za izvedbene programe, okrepila pa bi se tudi vloga nacionalnih parlamentov v okviru teh programov;

56.  poziva k boljši uporabi razpoložljivih instrumentov v povezavi s členom 136 PDEU, da bi spodbudili sprejemanje in izvajanje novih ukrepov v evroobmočju;

Poenostavljen ter bolj osredotočen in demokratičen proces evropskega semestra

57.  poudarja, da bi moralo biti priporočil za posamezne države manj, biti bi morala bolj ciljno usmerjena in temeljiti na okviru politike, določenem v kodeksu za doseganje konvergence, na letnem pregledu rasti in konkretnih predlogih, ki jih predstavi vsaka država članica v skladu s svojimi ključnimi cilji reform iz širokega nabora strukturnih reform, spodbujanja konkurenčnosti, prave ekonomske konvergence in socialne kohezije;

58.  poudarja pomen demografskega razvoja za evropski semester ter poziva, naj se temu kazalniku prizna večji pomen;

59.  opozarja, da mehanizmi gospodarskega dialoga že obstajajo, predvsem z vzpostavitvijo gospodarskega dialoga v okviru zakonodaje šesterčka in dvojčka; meni, da je to učinkovito orodje, ki Parlamentu omogoča prevzemanje pomembnejše vloge v okviru evropskega semestra, da bi okrepili dialog med Parlamentom, Svetom, Komisijo in Euroskupino, ter predlaga formalizacijo nadzorne vloge Parlamenta v evropskem semestru na podlagi medinstitucionalnega sporazuma, kakor je Parlament že večkrat predlagal; nadalje pozdravlja in spodbuja udeležbo nacionalnih parlamentov na nacionalni ravni ter sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom v okviru evropskega semestra in širše v ekonomskem upravljanju, na primer v okviru Evropskega parlamentarnega tedna in konference po členu 13; meni tudi, da je mogoče izboljšati vključenost socialnih partnerjev v evropskem semestru;

60.  poziva k vključitvi ustreznih določb fiskalnega pakta v zakonodajni okvir EU na podlagi celovite ocene njegovega izvajanja in kolikor to še ni zajeto v veljavni sekundarni zakonodaji;

Vloga proračuna EU v EMU

61.  opozarja na možnost, da je za sprejetje večletnega finančnega okvira mogoče preiti z glasovanja s soglasjem na glasovanje s kvalificirano večino, in sicer z uporabo določb člena 312(2) PDEU pri sprejemanju naslednje uredbe o večletnem finančnem okviru; opozarja na pomen vzpostavitve povezave med trajanjem zakonodajnega obdobja Parlamenta, mandata Komisije in trajanjem večletnega finančnega okvira, ki ga je na podlagi določb iz člena 312(1) PDEU mogoče skrajšati na pet let; poziva, naj se prihodnji večletni finančni okviri uskladijo z naslednjim parlamentarnim mandatom; poziva Svet, naj podpre to demokratično zahtevo;

62.  pozdravlja poročilo skupine na visoki ravni za lastna sredstva; si želi, da bi se vrnili k črki in duhu Pogodb in prešli s sedanjega sistema, ki temelji na prispevkih iz bruto nacionalnega dohodka, na sistem, ki bo temeljil na dejanskih lastnih sredstvih za EU in sčasoma na proračun euroobmočja, za katerega obstajajo številni predlogi;

63.  poudarja, da je treba v skladu s členom 24 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 vse izdatke in prihodke Unije in skupnosti Euratom vključiti v splošni proračun Unije v skladu s členom 7 finančne uredbe;

Večja naložbena zmogljivost EU

64.  poziva k optimizirani uporabi obstoječih strukturnih skladov za spodbujanje konkurenčnosti in kohezije EU ter za povečanje naložbene zmogljivosti EU prek izkoriščanja inovativnih pristopov, kot je Evropski sklad za strateške naložbe, ki vključuje posebne instrumente za financiranje in jamčenje infrastrukturnih projektov v interesu Unije;

65.  vztraja pri popolnem izvajanju obstoječega okvira iz šesterčka in dvojčka ter evropskega semestra ter pri tem, da je treba obravnavati zlasti makroekonomska neravnovesja in zagotoviti dolgoročni nadzor nad primanjkljaji in še vedno izjemno visokimi ravnmi dolga, in sicer z rasti prijazno fiskalno konsolidacijo in z izboljšanjem učinkovitosti porabe, s prednostno obravnavo produktivnih naložb, zagotavljanjem spodbud za poštene in trajnostne strukturne reforme ter z upoštevanjem razmer v poslovnem ciklu;

Vzpostavitev fiskalne zmogljivosti v euroobmočju prek dela proračuna EU

66.  želi spomniti, da je euro valuta Unije in da je proračun EU namenjen uresničevanju ciljev Unije, določenih v členu 3 PEU, in financiranju skupnih politik, pomoči šibkejšim regijam z uporabo načela solidarnosti, dokončnemu oblikovanju notranjega trga, spodbujanju evropskih sinergij, odzivu na obstoječe in nove izzive, ki zahtevajo vseevropski pristop, ter kot tak tudi pomaga manj razvitim državam članicam dohiteti druge in izpolniti pogoje za vstop v euroobmočje;

67.  je seznanjen z različnimi predlogi za vzpostavitev proračunske zmogljivosti znotraj euroobmočja; poudarja, da ti predlogi proračunski zmogljivosti pripisujejo različne vloge in imajo lahko različno zasnovo; želi spomniti, da je parlament vztrajal, da se takšna zmogljivost oblikuje v okviru EU;

68.  poudarja, da bo sicer odvisno od zasnove, vloge in obsega nove proračunske zmogljivosti, ali jo bo mogoče vzpostaviti v sedanjem okviru Pogodb, vendar je na podlagi Pogodb mogoče dvigniti zgornje meje lastnih sredstev, vpeljati nove kategorije lastnih sredstev (tudi če bi takšna lastna sredstva prišla iz zgolj nekaterih držav članic) in dodeliti nekatere prejemke za financiranje specifičnih odhodkovnih postavk; nadalje opozarja, da proračun EU že ponuja jamstva za posebne posojilne dejavnosti in da obstaja več instrumentov prilagodljivosti, za katere je mogoče mobilizirati sredstva, ki lahko presegajo zgornje meje za odhodke, določene v večletnem finančnem okviru;

69.  ponavlja, da je naklonjen vključevanju evropskega mehanizma za stabilnost v zakonodajni okvir Unije, če je zagotovljena ustrezna demokratična odgovornost;

70.  meni, da sta ustanovitev evropske fiskalne zmogljivosti in evropskega denarnega sklada morda koraka v procesu oblikovanja evropske zakladnice, ki bi morala biti odgovorna Evropskemu parlamentu;

71.  poziva k ustreznemu upoštevanju glavnih ugotovitev strokovne skupine, ki jo je oblikovala Komisija, da bi ustanovili sklad za odkup dolga;

Enotni trg in finančno povezovanje

72.  meni, da je enotni trg eden od temeljev EU in bistvenega pomena za blaginjo, rast in zaposlovanje v Uniji; opozarja, da potencial enotnega trga, ki nudi oprijemljive koristi tako podjetjem kot potrošnikom, potencial za rast, še ni v celoti izkoriščen, predvsem kar zadeva enotni digitalni trg, finančne storitve, energijo, bančno unijo in unijo kapitalskih trgov; zato poziva k tesnejšemu nadzoru pravilnega izvajanja in boljšemu izvrševanju obstoječega pravnega reda Unije na teh področjih;

73.  poziva k hitremu, vendar postopnemu dokončanju bančne unije na podlagi enotnega nadzornega mehanizma, enotnega mehanizma za reševanje ter evropskega sistema jamstva za vloge, kar vključuje ustrezen in fiskalno nevtralen varovalni mehanizem; pozdravlja sporazum o mehanizmu za premostitveno financiranje dokler ne začne delovati enotni sklad za reševanje ter poziva k evropskemu sistemu za plačilno nesposobnost;

74.  želi spomniti, da bi morali evropski nadzorni organi delovati z namenom izboljšati delovanje notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem kakovostnega, učinkovitega in doslednega upravljanja in nadzora, ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic in različne narave udeležencev na finančnem trgu; meni, da morajo vprašanja, ki zadevajo vse države članice, te obravnavati skupaj, o njih razpravljati in odločati, in da je za krepitev enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu potreben enotni pravilnik, ki se uporablja za vse udeležence na finančnem trgu v EU, da bi preprečili drobitev enotnega trga finančnih storitev in nepošteno konkurenco zaradi neenakih konkurenčnih pogojev;

75.  poziva k ustanovitvi prave unije kapitalskih trgov;

76.  podpira vzpostavitev sistema organov za konkurenčnost, ki bi združeval nacionalne organe, pristojne za spremljanje napredka na področju konkurenčnosti v državah članicah, in predlaga, naj bo spremljanje napredka tega sistema pod nadzorom Komisije;

77.  meni, da je treba izboljšati samodejno izmenjavanje informacij med nacionalnimi davčnimi organi, da bi preprečili davčne goljufije, davčno utajo, davčno načrtovanje, erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička, pa tudi spodbujali usklajene ukrepe za boj proti davčnim oazam; poziva k sprejetju direktive o skupni konsolidirani davčni osnovi, v kateri bi določili najnižjo stopnjo in opredelili skupne cilje za postopno konvergenco; meni, da se je treba lotiti celovitega pregleda veljavne zakonodaje o DDV, pri tem pa med drugim obravnavati uvedbo načela države izvora;

Bolj demokratična institucionalna ureditev ekonomske in monetarne unije

78.  želi spomniti, da je treba pravo demokratično legitimnost in odgovornost zagotoviti na ravni odločanja, pri čemer bi nacionalni parlamenti nadzorovali nacionalne vlade, Evropski parlament pa bi imel večjo nadzorno vlogo na ravni EU, skupaj s Svetom pa tudi osrednjo vlogo pri sprejemanju kodeksa za doseganje konvergence v skladu z rednim zakonodajnim postopkom;

79.  zagovarja splošno uporabo premostitvene klavzule iz člena 48(7) PEU; želi opozoriti, da je Komisija v Načrtu za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo(12) predlagala vzpostavitev instrumenta za konvergenco in konkurenčnost na podlagi člena 136 PDEU ali člena 352 PDEU, po potrebi z okrepljenim sodelovanjem; želi poudariti, da bi v primeru okrepljenega sodelovanja uporaba člena 333(2) PDEU, ki predvideva uporabo rednega zakonodajnega postopka, okrepila demokratično legitimnost in učinkovitost upravljanja EU in vloge Parlamenta;

80.  ponovno poudarja, da medparlamentarno sodelovanje ne sme privesti do ustanovitve novega skupnega parlamentarnega organa ali nove institucije, kajti evro je valuta EU in Evropski parlament je parlament EU; želi spomniti, da je ekonomsko in monetarno unijo ustanovila Unija in da njene državljane neposredno na ravni Unije zastopa Parlament, ki mora poiskati in imeti možnosti izvajati načine za zagotovitev parlamentarne demokratične odgovornosti odločitev, ki se posebej nanašajo na euroobmočje;

81.  vztraja, da je treba Komisijo pooblastiti za izvajanje in izvrševanje vseh prihodnjih ali sedanjih instrumentov, sprejetih na področju ekonomske in monetarne unije;

82.  meni, da je nujno treba obravnavati pomanjkljivosti v obstoječi institucionalni strukturi EMU, zlasti njen demokratični deficit, pri čemer je treba upoštevati tudi, da bi nekatere dele Pogodbe lahko nadzorovalo Sodišče Evropske unije, drugi pa bi bili iz takega nadzora izvzeti; meni, da je treba okrepiti parlamentarni nadzor za podrobno izvajanje člena 121(3) in (4) PDEU v zvezi s tesnejšim usklajevanjem ekonomskih politik;

83.  meni, da bi moralo diferencirano povezovanje ostati odprto za vse države članice;

84.  želi spomniti, da bi bilo treba prednost dati rednim zakonodajnim in proračunskim postopkom na ravni EU, po potrebi z uporabo odstopanj in z oblikovanjem posebnih proračunskih vrstic; želi spomniti, da bi bilo treba vse druge določbe, kot so določbe o euroobmočju ali okrepljenem sodelovanju, uporabiti le, če zgoraj omenjeni postopki niso pravno ali politično izvedljivi;

Dokončanje notranjega trga kot prvega gonila rasti

85.  je prepričan, da bi morala poglobitev ekonomske in monetarne unije iti z roko v roki z dokončanjem notranjega trga, in sicer z odpravo vseh notranjih ovir, ki še obstajajo, zlasti kar zadeva energetsko unijo, skupni digitalni trg in trg storitev;

86.  poziva k popolnemu izvajanju obstoječe zakonodaje o notranjem energetskem trgu v skladu s členom 194 PDEU, da bi vzpostavili energetsko unijo;

87.  podpira krepitev obveznosti in pristojnosti Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) s končnim ciljem ustanovitve evropske agencije za energetiko v skladu s členom 54 Pogodbe Euratom, pa tudi povezovanje energijskih trgov, oblikovanje evropskih strateških rezerv na podlagi kombiniranja nacionalnih rezerv in skupnega centra za pogajanja z dobavitelji, da bi dokončali institucionalno strukturo energetske unije;

88.  spodbuja uporabo „projektnih obveznic“ v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko za financiranje infrastrukturnih in energetskih projektov;

89.  poziva Komisijo, naj uporabi člen 116 PDEU, ki zagotavlja pravno podlago, po kateri lahko Parlament in Svet ravnata v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, da bi odpravila prakse izkrivljanja konkurence na notranjem s škodljivi davčnimi politikami;

Socialna razsežnost

90.  poudarja, da je treba pravice delavcev, zlasti kadar uresničujejo pravico do mobilnosti, zagotavljati skupaj z njihovimi socialnimi pravicami ter v celoti uporabiti pravne instrumente, ki so predvideni v naslovih IV, IX in X dela 3 PDEU ter v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah, da bi zagotovili trdno socialno podlago za Unijo; v zvezi s tem opozarja na pravice iz Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter Uredbe (EU) št. 492/2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji;

91.  poudarja, da je pomembno vzpostaviti socialno Evropo, da bo projekt evropske integracije še naprej užival podporo delavcev;

92.  poudarja, da je pomembno spodbujati zamisel o minimalni plači, ki jo določi vsaka država članica, in ugotavlja, da bi bilo treba, če bi premislili o možnostih za sistem minimalnih nadomestil za brezposelnost, vzpostaviti skupna pravila in pogoje za trg dela EU, ter predlaga, da bi na podlagi sedanjih določb Pogodbe sprejeli zakonodajni predlog, da bi zmanjšali še vedno obstoječe ovire za delavce;

93.  želi opozoriti na instrumente, ki jih zagotavlja Unija, in da je treba aktivno vključevati mlade delavce na trg dela ter dodatno spodbujati izmenjavo mladih delavcev v skladu s členom 47 PDEU;

94.  poziva Komisijo, naj vključi merila zaposlovanja v oceno makroekonomske uspešnosti držav članic ter priporoča in podpre strukturne reforme, tudi da bi zagotovila boljšo uporabo regionalnih in socialnih skladov;

95.  poziva Komisijo, naj v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 ustrezno oceni potrebo po ukrepanju na ravni EU in morebitne gospodarske, socialne in okoljske učinke alternativnih možnosti politike, preden predloži novo pobudo (kot so zakonodajni predlogi, nezakonodajne pobude ter izvedbeni in delegirani akti);

96.  poziva k vzpostavitvi novega socialnega pakta (ki bi imel obliko socialnega protokola), namenjenega krepitvi evropskega socialnega tržnega gospodarstva in zmanjšanju neenakosti, da bi zagotovili spoštovanje temeljnih pravic državljanov, med drugim tudi pravico do kolektivnih pogajanj in prost pretok; poudarja, da bi s takim paktom lahko okrepili usklajevanje socialnih politik držav članic;

97.  poziva Komisijo, naj z zavezujočimi sporazumi med socialnimi partnerji v skaldu s členoma 151 in 161 PDEU poživi socialni dialog EU;

Zunanji ukrepi

Povečanje učinkovitosti, skladnosti in odgovornosti skupne zunanje in varnostne politike

98.  meni, da bi bilo treba celovit pristop Evropske unije do zunanjih konfliktov in kriz okrepiti s tesnejšim zbliževanjem različnih akterjev in instrumentov v vseh fazah cikla konflikta;

99.  vztraja, da bi morali določbe člena 22 PEU uporabiti za vzpostavitev splošnega strateškega okvira in odločanje o strateških interesih in ciljih, določenih v členu 21 PEU, ki lahko presegajo skupno zunanjo in varnostno politiko in zadevajo druga področja zunanjega delovanja ter ki zahtevajo doslednost z drugimi področji politik, kot so trgovina, kmetijstvo in razvojna pomoč; želi spomniti, da bi lahko odločitve na podlagi tovrstne strategije sprejemali z glasovanjem s kvalificirano večino; poudarja, da bi bilo mogoče okrepiti demokratično legitimnost takih odločb, če bi Svet in Parlament sprejela skupne strateške dokumente na podlagi predlogov podpredsednice/visoke predstavnice;

100.  poziva k okrepitvi parlamentarnega nadzora zunanjega delovanja EU, vključno z nadaljevanjem rednih posvetovanj s podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, ter zaključitvi pogajanj o nadomestitvi medinstitucionalnega sporazuma o dostopu do občutljivih podatkov Sveta na področju skupne zunanje in varnostne politike iz leta 2002;

101.  meni, da bi morali biti posebni predstavniki EU vključeni v Evropsko službo za zunanje delovanje ter da bi morali med drugim prenesti njihov proračun iz vrstic skupne zunanje in varnostne politike v vrstice Evropske službe za zunanje delovanje, saj bi s tem okrepili skladnost prizadevanj EU;

102.  poziva k uporabi člena 31(2) PEU, ki Svetu dopušča, da določene odločitve o zadevah skupne zunanje in varnostne politike sprejema s kvalificirano večino, ter premostitvene klavzule (člen 31(3) PEU) o postopnem prehodu na glasovanje s kvalificirano večino za odločitve na področju skupne zunanje in varnostne politike, ki niso sklepi o vojaških ali obrambnih zadevah; želi spomniti, da člen 20(2) PEU, ki vsebuje določbe o okrepljenem sodelovanju, ponuja dodatne možnosti za države članice, da naredijo korak naprej v smeri skupne zunanje in varnostne politike, zato bi ga morali uporabiti;

103.  meni, da bi morali na proračunskem področju povečati prožnost finančnih pravil za zunanje delovanje, da bi preprečili zamude pri operativnem izplačevanju sredstev EU in s tem povečali zmožnost EU za hitro in učinkovito odzivanje na krize; meni, da je treba v zvezi s tem uvesti skrajšani postopek za humanitarno pomoč, da bi zagotovili, da bo pomoč izplačana karseda učinkovito in uspešno;

104.  poziva Svet, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj spoštujejo svojo obveznost, da morajo nemudoma in v celoti obvestiti Parlament na vseh stopnjah procesa pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovega sklepanja, kot je določeno v členu 218(10) PDEU in kot je podrobno navedeno v medinstitucionalnih sporazumih s Komisijo in Svetom;

105.  poudarja, da je Sodišče Evropske unije potrdilo, da ima Parlament pravico, da je v skladu s členom 218(10) PDEU v celoti in nemudoma obveščen v vseh fazah postopka pogajanja in sklepanja mednarodnih sporazumov – tudi ko gre za skupno zunanjo in varnostno politiko –, da lahko izvršuje svoje pristojnosti ob polnem poznavanju dejanj Evropske unije kot celote; zato pričakuje, da bodo medinstitucionalna pogajanja, ki bodo potekala na podlagi izboljšanih praktičnih ureditev za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s pogajanji in sklepanjem mednarodnih sporazumov, ustrezno upoštevala sodno prakso Sodišča Evropske unije;

Skupni obrambni politiki naproti

106.  poziva k postopnemu napredovanju k skupni obrambni politiki (člen 42(2) PEU) in sčasoma k skupni obrambi, ki bi jo vzpostavili s soglasnim sklepom Evropskega sveta, hkrati pa bi okrepili civilno družbo na podlagi pristopov za preprečevanje in reševanje konfliktov, ki na nenasilju, predvsem s povečanjem finančnih, upravnih in človeških virov, namenjenih takojšnjim odzivom na krizo, ki temeljijo na mediaciji, dialogu, spravi in organizacijah civilne družbe;

107.  predlaga, da bi kot prvi korak v to smer začeli izvajati določbe člena 46 PEU o ustanovitvi stalnega strukturnega sodelovanja z glasovanjem s kvalificirano večino v Svetu, saj bi ta instrument bolj ambicioznim državam članicam omogočil tesnejše usklajeno sodelovanje na področju obrambe pod okriljem EU in jim dovolil uporabo institucij, instrumentov in proračuna EU;

108.  priporoča ustanovitev stalnega sveta obrambnih ministrov, ki mu bo predsedovala podpredsednica/visoka predstavnica, za usklajevanje obrambnih politik držav članic, predvsem v zvezi s kibernetsko varnostjo in bojem proti terorizmu, ter skupaj razvijali obrambni strategijo in prednostne naloge EU;

109.  vztraja, da je treba vzpostaviti belo knjigo o varnosti in obrambi na podlagi splošne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko, ki jo predstavljata podpredsednica/visoka predstavnica in bratislavska agenda, saj bi s takim dokumentom nadalje opredelili strateške cilje EU na področju varnosti in obrambe ter ocenili obstoječe in potrebne zmogljivosti; poziva Komisijo, naj kot podlago svoje tekoče delo v zvezi z evropskim akcijskim načrtom za obrambo uporabi rezultate prihodnje bele knjige EU o varnosti in obrambi, ki bi morala tudi obravnavati vprašanje kako in pod kakšnimi pogoji je uporaba vojaške sile primerna in zakonita;

110.  poudarja, da je treba opredeliti skupne evropske zmogljivosti in politiko oboroževanja (člen 42(3)PEU), kar bi zajemalo skupno načrtovanje, razvoj in nabavo vojaških zmogljivosti ter tudi vključevalo predloge, kako se odzvati na kibernetske, hibridne in asimetrične grožnje; spodbuja Komisijo, naj pripravi ambiciozen evropski akcijski načrt za obrambo, kot je napovedala v delovnem programu za leto 2016;

111.  poudarja velik potencial Evropske obrambne agencije (EDA) pri oblikovanju enotnega obrambnega trga, ki je konkurenčen, učinkovit, podprt z intenzivnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter osredotočen na ustvarjanje specializiranih delovnih mest, in v ta namen podpira preučitev morebitnih javno-zasebnih partnerstev; znova opozarja, da je nujno treba okrepiti Evropsko obrambno agencijo in ji zagotoviti potrebna sredstva ter politično podporo, da bo lahko imela vodilno in usklajevalno vlogo pri razvoju zmogljivosti, raziskavah in nabavi; ponavlja svoje stališče, da je to najboljše doseči s financiranjem zaposlenih in tekočih stroškov agencije iz proračuna Unije;

112.  želi spomniti na člen 44 PEU, ki vsebuje dodatne določbe o prožnosti in uvaja možnost, da se izvajanje nalog kriznega upravljanja dodeli skupini držav članic, ki bi te naloge opravljale v imenu EU in pod političnim nadzorom ter strateškim usmerjanjem Političnega in varnostnega odbora in Evropske agencije za zunanje delovanje;

113.  predlaga, da bi člen 41(3) PEU uporabili za ustanovitev zagonskega sklada, ki bi vseboval prispevke držav članic za financiranje pripravljalnih dejavnosti, povezanih z dejavnostmi skupne varnostne in obrambne politike, ki ne bi bremenile proračuna Unije;

114.  poudarja, da je pomembno razširiti skupno financiranje na področju vojaškega dela skupne varnostne in obrambne politike, tudi prek mehanizma Athena, saj bi tako zmanjšali finančne odvračilne dejavnike za države članice, da prispevajo sredstva za vojaške misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike, ter s tem okrepili zmožnost EU za odzivanje na krize;

115.  poziva k vzpostavitvi stalnega civilnega in vojaškega poveljstva, ki bi imel vojaško in civilno zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij; poziva k institucionalizaciji različnih evropskih vojaških struktur (med drugim gre za različne bojne skupine, evropske vojaške sile, sodelovanje Francije in Združenega kraljestva na področju obrambe, sodelovanje držav Beneluksa na področju zračne obrambe) v okvir EU ter k povečanju uporabnosti bojnih skupin EU, med drugim z razširitvijo skupnega financiranja in privzetim predvidevanjem napotitve teh sil kot prvih sil v prihodnjih scenarijih kriznega upravljanja;

116.  ugotavlja, da bi lahko to stalno poveljstvo skrbelo za stalno načrtovanje ravnanja v izrednih razmerah in imelo glavno usklajevalno vlogo pri uporabi člena 42(7) PEU v prihodnje; meni, da bo klavzula o vzajemni obrambi, kot je določena v tem členu, in kot je zahtevala Francija na zasedanju Sveta za zunanje zadeve 17. novembra 2015, služila kot spodbuda za nadaljnji razvoj varnostne in obrambne politike EU, kar bo vodilo k močnejši zavezi vseh držav članic;

117.  meni, da je treba okrepiti sodelovanje med EU in zvezo NATO na vseh ravneh in področjih, kot sta razvoj zmogljivosti in načrtovanje odzivov na hibridne grožnje, ter okrepiti prizadevanja za odstranitev preostalih političnih ovir; poziva k celovitemu političnemu in vojaškemu partnerstvu med EU in zvezo NATO;

118.  poziva k odločnim ukrepom za zagotovitev usklajenosti politik za razvoj v okviru člena 208 PDEU ter zahteva boljši sistem ocenjevanja učinka usklajenosti politik za razvoj in vzpostavitev arbitražnega mehanizma za odpravo neskladnosti v različnih politikah EU, pri čemer bi predsednik Komisije prevzel politično odgovornost za njene široke smernice in reševanje zadev v skladu z zavezami EU glede usklajenosti politike za razvoj;

Pravosodje in notranje zadeve (PNZ)

119.  poudarja, da je sicer treba varovati temeljne pravice in svoboščine ter vztraja pri potrebi po demokratičnem in sodnem nadzoru nad protiterorističnimi politikami, vendar je zaradi nedavnih napadov in povečanja teroristične grožnje sistemska, obvezna in strukturirana izmenjava informacij in podatkov med nacionalnimi organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami, ter z Europolom in agencijama Frontex in Eurojust, bistvenega pomena in jo je treba vzpostaviti čim prej;

120.  poudarja, da so bili, enako kot v prejšnjih napadih, napadalci v Parizu varnostnim organom že poznani, saj so jih že prej preiskovali in nadzorovali; je zaskrbljen, ker kljub zahtevam iz člena 88 PDEU države članice ne izmenjujejo obstoječih podatkov o takšnih posameznikih; poziva Svet, naj na podlagi člena 352 PDEU sprejme obvezno izmenjavo podatkov med državami članicami; meni, da bi bilo treba v celoti izkoristiti potencial okrepljenega sodelovanja, če ne bo mogoče doseči soglasja;

121.  ponovno poziva Komisijo in Svet, naj opravita celovito oceno protiterorističnih in z njimi povezanih ukrepov EU, predvsem njihovega izvajanja v zakonodaji in v praksi držav članic, ter raven sodelovanja z agencijami EU na tem področju, zlasti Europolom in Eurojustom, in naj v zvezi s tem ocenita obstoječe vrzeli, pa tudi skladnost teh ukrepov z obveznostmi, ki izhajajo iz temeljnih pravic EU, in sicer z uporabo postopka iz člena 70 PDEU;

122.  v zvezi s tem želi spomniti, da člen 222 PDEU določa solidarnostno klavzulo, ki jo je mogoče uporabiti in jo je treba uporabiti, če državo članico napadejo teroristi ali je žrtev naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek;

123.  obžaluje, da v okviru begunske krize ni bila uporabljena direktiva o začasni zaščiti, kljub temu, da je bila direktiva oblikovana za obravnavanje množičnega prihoda državljanov tretjih držav;

124.  poudarja, da je treba uvesti pošteno in učinkovito skupno azilno politiko in migracijsko politiko EU, ki temelji na načelih solidarnosti, nediskriminacije, nevračanja in iskrenega sodelovanja med vsemi državami članicami, ki naj bi tudi omogočala pošteno razporeditev prosilcev za azil v EU; meni, da bi takšna politika morala vključevati vse države članice; opozarja države članice na njihove obstoječe obveznosti v zvezi s tem ter poudarja, da mora nov azilni in migracijski okvir temeljiti na temeljnih pravicah migrantov;

125.  želi opozoriti, da so potrebni nadaljnji ukrepi, s katerimi bi skupni evropski azilni sistem postal resnično enoten sistem; poziva države članice, naj poenotijo svojo zakonodajo in prakso v zvezi z merili glede tega, kdo je upravičen do mednarodne zaščite, in glede jamstev o postopkih mednarodne zaščite in pogojih sprejema, v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije ter uveljavljenimi primeri dobre prakse v drugih državah članicah;

126.  pozdravlja sprejetje Uredbe (EU) 2016/1624, ki razširja naloge in pooblastila agencije Frontex in jo preimenuje v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo; meni, da bi lahko agencijo po potrebi podprli z vojaškimi instrumenti, kot sta evropske pomorske sile (Euromarfor) in nadgrajene evropske vojaške sile (Eurocorps), skupaj s sredstvi, zbranimi prek stalnega strukturnega sodelovanja; poudarja, da se v uredbi vztraja, da morajo države članice v lastnem interesu in v interesu in drugih držav članic vnašati podatke v evropske podatkovne zbirke; predlaga, da se predvidi tudi interoperabilnost podatkovnih zbirk obmejnih agencij, kot je Eurodac, in interoperabilnost s podatkovnimi zbirkami Europola;

127.  poziva k nujnemu pregledu dublinske uredbe, da bi po vsej EU vzpostavili trajen in pravno zavezujoč sistem razporeditve prosilcev za azil med državami članicami, na podlagi poštene in obvezne porazdelitve;

128.  poudarja, da Unija – glede na doslej največje tokove migrantov, ki so dosegli zunanje meje Unije in ki še naprej prihajajo, in stalno povečevanje števila ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito – potrebuje zavezujoč in obvezen zakonodajni pristop k preselitvi, kot je določeno v agendi Komisije o migracijah;

129.  poziva k podpisu sporazumov z varnimi tretjimi državami, da bi nadzirali in zmanjšali migracijske tokove, preden migranti prispejo na mejo EU; obenem vztraja pri strogih postopkih za vračanje prosilcev z neutemeljenimi vlogami;

130.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo sredstva za usposabljanje strokovnjakov za azil in okrepijo učinkovitost azilnih postopkov;

131.  meni, da bi se morali v okviru zunanjega delovanja osredotočiti na sodelovanje s tretjimi državami pri reševanju in odpravi temeljnih vzrokov za tokove migracij migrantov brez urejenega statusa v Evropo; meni, da bi se morali še naprej osredotočati na partnerstva in sodelovanje s ključnimi državami izvora, tranzitnimi in namembnimi državami; priporoča, naj sodelovanje s tretjimi državami vključuje oceno azilnih sistemov teh držav, njihovo podporo beguncem ter njihovo zmogljivost in pripravljenost za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju v te države in skozi njih; priznava, da obstaja potreba po izboljšanju učinkovitosti sistema Unije za vračanje, vendar meni, da bi bilo treba migrante vračati v varnih razmerah in v celoti v skladu s temeljnimi in postopkovnimi pravicami zadevnih migrantov;

132.   pozdravlja, da nova Uredba (EU) 2016/1624 o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo predvideva, da lahko v primeru, če postane nadzor zunanjih meja tako neučinkovit, da ogroža delovanje schengenskega območja, ali zato, ker neka država članica ni sprejela ustreznih ukrepov ali ker ni zahtevala dovolj podpore od agencije Frontex ali takšne podpore ne izvaja, Komisija predlaga Svetu sklep, v katerem so opredeljeni ukrepi, ki jih bo agencija izvedla in ki od zadevne države članice zahteva sodelovanje z agencijo pri izvajanju navedenih ukrepov; poudarja še, da uredba vsebuje tudi določbe o civilni in kazenski odgovornosti članov skupine in o mehanizmu za spremljanje in zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic v vseh dejavnostih agencije;

133.  meni, da bi bila potrebna nadgradnja človeških in finančnih zmogljivosti Evropskega urada za podporo azilu, če bi ga uporabili za usklajevanje vseh prošenj za azil v EU in za podporo državam članicam, ki se soočajo s posebnim migracijskim pritiskom, pri obravnavi prošenj za azil, pri čemer bi morali v njegov mandat vključiti izvajanje skupnih operacij, pilotnih projektov in hitrih posredovanj, podobnih tistim, ki so bili z Uredbo (EU) št. 1168/2011 dodani mandatu agencije Frontex;

134.  poudarja, da bi morali izboljšati usklajevanje med Evropskim azilnim podpornim uradom, agencijo Frontex in uradom Evropskega varuha človekovih pravic, kar bi omogočilo lažje sprejemanje poročil o zgodnjem opozarjanju v primeru posebnih migracijskih pritiskov, za katere je verjetno, da bodo ogrozili spoštovanje temeljnih svoboščin prosilcev za azil; meni, da bi lahko Komisija uporabila ta poročila o zgodnjem opozarjanju za uvedbo nujnih ukrepov v skladu s členom 78(3) PDEU;

135.  meni, da je vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca, enakovrednega Svetu, nujno treba okrepiti z uporabo člena 81(3) PDEU, ki omogoča, da odločanje na področju družinskega prava s čezmejnimi posledicami postane predmet rednega zakonodajnega postopka, v kolikor Svet po posvetovanju s Parlamentom tako soglasno odloči; poziva, da je treba pri odločanju o vseh drugih politikah na področju pravosodja in notranjih zadev preiti na redni zakonodajni postopek, pri tem pa uporabiti premostitveno klavzulo iz člena 48(7) PEU;

136.  poziva Komisijo, naj na podlagi člena 83 PDEU predlaga minimalna pravila glede opredelitev in sankcij, povezanih z bojem proti terorizmu, trgovini z ljudmi in spolni zlorabi žensk in otrok, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in orožjem, pranju denarja, korupcijo, ponarejanju plačilnih sredstev, računalniškemu kriminalu in organiziranemu kriminalu;

137.  vztraja, da je treba udejanjiti načela, opredeljena v Lizbonski pogodbi, zlasti načelo solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami, načelo vzajemnega priznavanja pri izvajanju politik na področju pravosodja in notranjih zadev, ter določbe Listine EU o temeljnih pravicah;

138.  meni, da mora EU zagotoviti varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter neprekinjeno spoštovanje københavnskih meril, hkrati pa tudi zagotoviti, da vse države članice spoštujejo splošne vrednote iz člena 2 PEU;

139.  poudarja, da je pomembno dokončati sveženj postopkovnih jamstev, zlasti s pripravo zakonodaje o upravnem pridržanju in pridržanju mladoletnikov, torej na področjih, kjer pravila številnih držav članic niso v celoti skladna s človekovimi pravicami in drugimi mednarodnimi standardi;

140.  poudarja, da je pomembno doseči nadaljnji napredek pri oblikovanju evropskega kazenskega prava, zlasti pri medsebojnem priznavanju in izvrševanju sodb kazenskega prava;

141.  poudarja, da je pomembno razvijati evropsko pravosodno kulturo kot ključni pogoj za uresničitev območja svobode, varnosti in pravice za državljane in za zagotovitev boljše uporabe zakonodaje EU;

142.  meni, da je treba imenovati evropskega javnega tožilca za boj proti organiziranemu kriminalu, goljufiji in korupciji, za zaščito finančnih interesov Unije ter odpravo razdrobljenosti evropskega področja kazenskega pregona;

143.  poudarja, da je v skladu s členom 86 PDEU mogoče ustanoviti Evropsko javno tožilstvo za boj proti kaznivim dejanjem zoper finančne interese EU le s privolitvijo Evropskega parlamenta; zato ponavlja priporočila iz svoje resolucije z dne 12. marca 2014(13) in 29. aprila 2015(14) o natančni ureditvi Evropskega javnega tožilstva in poudarja, da je treba uredbo o Evropskem javnem tožilstvu sprejeti nemudoma, da bo lahko tožilstvo imelo pooblastila za preiskovanje vseh omenjenih zločinov, vključno z goljufijami v zvezi z DDV, in preganjanje domnevnih kršiteljev;

144.  želi spomniti, da mora Unija v skladu s členom 6(2) PEU pristopiti k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter poziva k hitremu ponovnemu začetku pogajanj s Svetom Evrope v ta namen, pri tem pa naj se upošteva mnenje Evropskega sodišča z dne 18. decembra 2014; opozarja Komisijo v njeni vlogi kot glavni pogajalec, da bo pristop izboljšal varstvo človekovih pravic vseh evropskih državljanov;

145.  ponavlja, da je namen te resolucije zgolj podati oceno pravnih možnosti v Pogodbah in da bi morala biti temelj za izboljšanje delovanje Evropske unije v bližnji prihodnosti; želi opozoriti, da bi dodatne temeljne reforme v prihodnosti zahtevale revizijo Pogodb;

o
o   o

146.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropski centralni banki, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 25.
(2) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 82.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0249.
(4) UL C 13, 15.1.2016, str. 183.
(5) UL C 313, 22.9.2015, str. 9.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0103.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0382.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0395.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0050.
(11) UL C 468, 15.12.2016, str. 176.
(12) COM(2012)0777, 28. november 2012
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0234.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0173.

Zadnja posodobitev: 21. september 2017Pravno obvestilo