Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine G-8 o odprtih podatkih,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015 – Uporaba IKT za spodbujanje pametne, trajnostne in inovativne uprave (COM(2010)0743),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016)0179),

–  ob upoštevanju študije Komisije o primerjalni oceni e-uprave za leto 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(2),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropski standardi za 21. stoletje (COM(2016)0358),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2011 z naslovom Zaščita kritične informacijske infrastrukture – dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti (COM(2011)0163),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2016 o sporočilu Komisije z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (COM(2016)0590) in njegovih prilog od 1 do 11 – ocena učinka (SWD(2016)0303), povzetek ocene učinka (SWD(2016)0304) ter povzetek ocene (SWD(2016)0305),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) št. 283/2014 v zvezi s spodbujanjem internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih (COM(2016)0589),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES („uredba eIDAS“),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (direktiva o informacijah javnega sektorja),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 10. januarja 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske storitvene e-izkaznice in povezanih upravnih zmogljivosti (COM(2016)0824),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom Izmenjava in varovanje osebnih podatkov v globaliziranem svetu (COM(2017)0007),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 10. januarja 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spoštovanju zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter o razveljavitvi Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (COM(2017)0010),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 10. januarja 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008),

–  ob upoštevanju Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za pravne zadeve (A8-0178/2017),

A.  ker je treba strategije za posodobitev javne uprave prilagoditi spremembam okolja, da bi omogočili prehod na digitalno upravo;

B.  ker bi morali z digitalizacijo upravnih storitev pripomoči k temu, da bi v celoti izkoristili potencial enotnega trga, spodbujali boljše izvajanje državljanstva, izboljšali kakovost življenja za državljane ter družbeni in gospodarski razvoj regij, izboljšali razumevanje državljanov glede javnih služb in njihovo udeležbo v njih, izboljšali splošno in stroškovno učinkovitost teh služb ter okrepili politično sodelovanje z izboljšanjem dialoga državljanov z javnimi organi ter povečanjem preglednosti; ker bi morala EU spodbujati izmenjavo primerov dobre prakse in tehnologije med državami članicami;

C.  ker je sektor informacijske in komunikacijske tehnologije zadolžen, da pri tem procesu pomaga z oblikovanjem prilagojenih rešitev za javno upravo;

D.  ker je treba prehod na digitalno upravo začeti na ravni Unije in držav članic ter na regionalni in lokalni ravni;

E.  ker se lahko vse možnosti digitalne javne uprave izkoristijo le, če državljani in podjetja povsem zaupajo ponujenim storitvam;

F.  ker je portal e-pravosodja EU temeljno orodje za dostop do informacij in pravnega varstva ter pomeni pomemben korak k posodobitvi javne uprave EU;

G.  ker naj bi se z boljšim dostopom do informacij in večjo uporabo izboljšanih digitalnih orodij za formalnosti, povezane s pravom družb, povečala pravna varnost in zmanjšali stroški družb v njihovem celotnem življenjskem ciklu;

H.  ker trenutno potekajo prizadevanja za medsebojno povezovanje registrov elektronskega poslovanja in insolventnosti v Uniji, kar je pomembno za preglednost in pravno varnost na notranjem trgu;

I.  ker enoten dostop do teh registrov prek portala e-pravosodja še ni mogoč zaradi razlik v tehničnih standardih, ki se uporabljajo v državah članicah; ker so potrebna nadaljnja prizadevanja za dostopna, interoperabilna in uporabniku prijazna orodja e-uprave, ki bodo na voljo javnosti EU; ker je glede na naravo podatkov, ki so vključeni v pravosodno delo, stopnja njihove varnosti in zaščite pri obdelavi osnovni pogoj za uporabo e-pravosodja;

1.  meni, da je razvoj e-uprave ključni element enotnega digitalnega trga, in poziva Komisijo, naj opredeli posebne in merljive cilje za akcijski načrt na podlagi kazalnikov uspešnosti ter naj spremlja napredek, ki je bil dosežen pri njegovem izvajanju, ter o tem letno poroča Parlamentu; poudarja, da je imel akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015 pozitivne rezultate na ravni EU in na ravni držav članic; spodbuja Komisijo in države članice, naj tudi ocenijo potrebe potrošnikov, da bi povečali raven uporabe e-storitev;

Digitalizacija javne uprave

2.  meni, da bi morala biti javna uprava odprta, pregledna, učinkovita in vključujoča ter da bi morala do leta 2020 državljanom in podjetjem ponuditi čezmejne, prilagojene, uporabniku prijazne, dostopne in vseobsežne (angl. end-to-end) digitalne javne storitve, da bi zmanjšali stroške, ovire in upravno breme za državljane in podjetja, zlasti mala in srednja, s čimer bi izkoristili vse prednosti digitalne revolucije; vendar meni, da bi to moralo biti združljivo s pravičnim prestrukturiranjem javne uprave;

3.  podpira načrt, da bi prihodnje pobude temeljile na načelu privzete digitalnosti, in poudarja, kako pomembno je izvajanje načela enkratne predložitve informacij, s čimer bi državljanom in podjetjem olajšali sodelovanje z javno upravo, saj se bodo izognili po nepotrebnem zamudnim upravnim postopkom, in olajšali ponovno uporabo predhodno posredovanih informacij v drugih aplikacijah; poudarja, da naj bi po ocenah Komisije z izvajanjem načela enkratne predložitve na ravni EU do leta 2017 prihranili približno 5 milijard EUR letno; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o rezultatih obsežnega pilotskega projekta o enkratni predložitvi informacij za podjetja in naj do konca leta 2017 začne izvajati enak projekt za državljane;

4.  pozdravlja namero Komisije, da čim prej vzpostavi enoten digitalni portal, s katerim bi državljanom in podjetjem zagotovili povezan in skladen sveženj spletnih storitev enotnega trga na nacionalni ravni in ravni EU ter ki bi zajemal informacije o pravilih EU in nacionalnih pravilih, pa tudi podporne storitve, in da dokončno oblikuje najpomembnejše postopke za državljane in podjetja v čezmejni situaciji ter pripomore k izvajanju načela enkratne predložitve informacij v EU; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo njegovo hitro in popolno izvajanje ter naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za njegovo učinkovito delovanje in interoperabilnost, da bi sprostili ves njegov potencial in koristi; poudarja, da je treba spodbujati dobro prakso, ki se že uporablja v nekaterih v državah članicah; meni, da bi morali s to pobudo zagotoviti, da bodo vse države članice imele en sam uradni portal za e-storitve, ki bo zagotavljal dostop do vseh njihovih spletnih storitev in razpoložljivih interoperabilnih storitev; poziva države članice, naj zagotovijo hiter začetek popolnega izvajanja portala „enotnih kontaktnih točk“;

5.  poziva Komisijo, naj preuči nove načine za spodbujanje digitalnih rešitev za formalnosti v celotnem življenjskem ciklu družb, elektronsko oddajo dokumentov in zagotavljanje čezmejnih in drugih informacij za poslovne registre; ugotavlja, da je lahko zakonodaja na tem področju edini način za vzpostavitev ustreznega pravnega okvira za digitalne rešitve v vsej EU;

6.  meni, da je treba okrepiti delo na področju elektronske povezave poslovnih registrov in registrov insolventnosti v državah članicah, in poudarja pomen te povezave za notranji trg; poudarja, da bi bilo treba potrebne informacije vnašati po skupni evropski predlogi ali okviru;

7.  poudarja pomen vključevanja, dostopnosti in splošnega dostopa do digitalnih javnih storitev, ki so osnovni dejavnik pri oblikovanju in izvajanju politik za spodbujanje konkurenčnosti, rasti in delovnih mest, ter poziva države članice, naj v celoti izvajajo in uporabljajo novo direktivo o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, kar bo prineslo koristi invalidom in starejšim;

8.  poudarja pomen pristopa odprtih podatkov, na podlagi katerega so nekatere informacije javnih organov prosto na voljo za uporabo in ponovno uporabo (tudi tretjih strani) v javnih upravah in med njimi; poudarja potrebo po zaščitnih ukrepih, s katerimi bi zagotovili spoštovanje avtorskih pravic in varstvo podatkov; ponovno poudarja, da bi z odprtim in vključujočim prostim pretokom podatkov omogočili nadaljnji razvoj in oblikovanje novih inovativnih rešitev ter večjo učinkovitost in preglednost; poudarja, da bi morali tovrstne podatke in javne informacije dati na voljo, kadar je to mogoče, da bi spodbudili nove priložnosti za znanje in prispevali k razvoju in krepitvi odprte družbe; opozarja, da bi morale vse javne uprave, kolikor je mogoče, dati na voljo informacije, zlasti pri zelo velikem obsegu ustvarjenih podatkov, kot se dogaja pri programu INSPIRE; meni, da bi si morale institucije EU in države članice bolj prizadevati za izvajanje usklajenih strategij za podatke, vključno s povečanim in hitrejšim sproščanjem podatkov v javno sfero, boljšo kakovostjo podatkov in enostavnim dostopom do podatkov ter zagotavljanjem e-zakonodaje v strojno berljivih formatih;

9.  opozarja na prednosti elektronske udeležbe in poudarja, da bi morale države članice bolje izkoristiti elektronsko posvetovanje, obveščanje in odločanje; poudarja, da mora biti e-udeležba, predvsem v zvezi z e-odločanjem, skladna z uredbo eIDAS, da bi zagotovili prevzemanje odgovornosti in preglednost ter s tem preprečili zlorabo sistema;

10.  pozdravlja pobude vseh institucij EU v zvezi s krepitvijo mehanizmov e-udeležbe na ravni EU in držav članic ter poziva Komisijo, naj dodatno razvije in spodbuja digitalna orodja, kot so elektronski sistemi glasovanja in e-peticije, katerih namen je okrepitev in spodbujanje udeležbe državljanov in podjetij v postopku odločanja EU;

11.  ugotavlja, da se je uporaba mobilnih naprav v zadnjih petih letih močno povečala, medtem ko je tem napravam prilagojena le tretjina javnih spletišč; zato poziva države članice, naj ocenijo možnosti za razvoj mobilnih rešitev za storitve e-uprave ter poskrbijo, da bodo prijazne do uporabnika in vsem dostopne; poudarja, da morajo biti spletišča in instrumenti javne uprave skladni s sodobno tehnologijo in z nenehno spreminjajočimi se zahtevami glede kibernetske varnosti, če želimo, da bodo storitve e-uprave uporabne tudi v prihodnosti;

12.  poziva države članice, naj pri nabavi in naročanju storitev ter naročilih za javne gradnje spodbujajo in uporabljajo elektronsko javno naročanje, da bi bila javna poraba preglednejša in učinkovitejša, stroški in birokracija pa manjši; države članice tudi poziva, naj v svojem javnem sektorju povečajo uporabo pogodbenih registrov in interoperabilnih elektronskih podpisov; poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse potrebno, da bi bili postopki javnega naročanja pregledni in da bi vsem udeležencem v postopku zagotovili informacije v realnem času; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj omogoči izmenjavo primerov dobre prakse glede uporabe meril za inovacije pri javnem naročanju, predvsem tako, da se zagotovi, da razpisi ne predvidijo rešitve, ampak dajo ponudnikom možnost, da predlagajo inovativne in odprte rešitve; poziva Komisijo, naj nadaljuje delo na področju standardov izdajanja elektronskih računov ter elektronskih vlog in obvestil ter naj spodbuja uporabo elektronske identifikacije v notranjih sistemih javnih uprav, da bi izboljšali odgovornost in sledljivost v zvezi z vsemi operacijami v takšnih sistemih;

13.  poudarja, da je treba razviti varne, zanesljive in interoperabilne čezmejne javne storitve, pri čemer je treba preprečiti nadaljnjo razdrobljenost in podpreti mobilnost; poudarja, da sta interoperabilnost in standardizacija med ključnimi elementi za uvajanje struktur e-uprave, zato pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Evropski standardi za 21. stoletje in v zvezi s tem revizijo evropskega okvira interoperabilnosti; poudarja, da je uporaba odprtih standardov temeljnega pomena za to, da se državljanom EU omogoči sodelovanje v upravnih platformah, in da morajo standardi služiti interesom družbe na splošno, in sicer tako, da so vključujoči, pošteni in primerni za prihodnost ter da so razviti na odprt in pregleden način; zato poziva Komisijo in države članice, naj pri razvoju javnih digitalnih rešitev spodbujajo odprte standarde in naj večjo pozornost namenijo interoperabilnosti ter potencialnim koristim učinkovite uporabe digitalne tehnologije;

14.  obžaluje, da je imelo leta 2015 le 28 % evropskih gospodinjstev na podeželju hitro fiksno internetno povezavo in da je povprečna pokritost z omrežjem 4G v EU le 36-odstotna na podeželju, kljub temu da je v celotni EU 86-odstotna, in opozarja, da je treba stalno podpirati širitev širokopasovnih omrežij, zlasti na podeželskih območjih, saj je dostop do visokohitrostne širokopasovne povezave nujen za uporabo in izkoriščanje prednosti storitev e-uprave; zato poziva Komisijo in države članice, naj v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope ali drugih ustreznih programov EU še naprej ustrezno financirajo širitev širokopasovnih omrežij, infrastrukture za digitalne storitve in čezmejnega delovanja javne uprave po letu 2020 ter s tem zagotovijo dolgoročno trajnost; v zvezi s tem poziva operaterje, naj več vlagajo v infrastrukturo, da bi izboljšali povezanost na podeželju in zagotovili, da bo tudi podeželje imelo koristi od izredno zmogljivih omrežij v obliki 5G, saj bo to bistven gradnik naše digitalne družbe;

15.  poudarja, da je polna uporaba varne, ustrezne, odporne, zanesljive in visokozmogljive infrastrukture, kot so ultrahitra širokopasovna in telekomunikacijska omrežja, nujna za delovanje storitev e-uprave; zato poziva k hitremu sprejetju evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah za dosego evropskih strateških ciljev; meni, da je bistvenega pomena, da so javni organi obveščeni o tehnološkem razvoju in da imajo zadostno zmogljivost za uvajanje inovativnih tehnologij, kot so masovni podatki in internet stvari, ali uvajanje mobilnih storitev, kot je 5G, ki bodo sposobne zadostiti potrebam uporabnikov;

16.  meni, da je ponovna uporaba tehničnih gradnikov Instrumenta za povezovanje Evrope v javnem in zasebnem sektorju ključna za delovanje infrastrukture za digitalne storitve; poudarja, da je treba zagotoviti dolgoročno trajnost tehničnih gradnikov Instrumenta za povezovanje Evrope ter rezultatov obsežnih pilotnih projektov in programa ISA2 po letu 2020; poudarja možnosti, ki jih ponuja pobuda WiFi4EU pri spodbujanju univerzalnega dostopa do hitrih omrežij; zato poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razvije dolgoročno strukturo upravljanja z namenom uresničevanja ciljev enotnega digitalnega trga, katere prednostna naloga bi moralo biti odzivanje na potrebe državljanov in podjetij ter ki bi morala, kjer je mogoče, spodbujati uporabo skupnih standardov;

17.  ugotavlja, da je uvajanje inovativnih rešitev za podatkovno intenzivne javne storitve, kot je uporaba storitev v oblaku, še vedno počasno in razdrobljeno; opozarja, da storitve, kot je INSPIRE, ustvarjajo velike količine podatkov, ki zahtevajo večjo računalniško zmogljivost; v zvezi s tem pozdravlja evropsko pobudo za računalništvo v oblaku, ki jo je pripravila Komisija, in meni, da bi bilo treba baze uporabnikov evropskega oblaka za odprto znanost razširiti na javni sektor;

18.  poziva Komisijo, naj poveča osveščenost o pomenu portala e-pravosodja in njegovi uporabi in naj zagotovi, da bo portal enotna kontaktna točka za relevantne pravne informacije in za dostop do pravnega varstva v državah članicah; vseeno ugotavlja, da vse stranke v postopku nimajo enakega dostopa in potrebnega znanja in spretnosti za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kar bi lahko pomenilo, da je njihov dostop do pravosodja omejen; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti temu, da bi do portala e-pravosodja lahko dostopali tudi invalidi;

19.  pozdravlja uvedbo projekta e-CODEX, ki omogoča neposredno komuniciranje med državljani in sodišči v vseh državah članicah, saj gre za pomemben korak k lažjemu čezmejnemu dostopu do javnih storitev;

20.  izreka čestitke Svetu in Komisiji za njuno delo pri uvedbi evropske identifikacijske oznake sodne prakse (ECLI), ki je zelo koristna za pravno poizvedovanje in sodni dialog, in pozdravlja vzpostavitev iskalnika ECLI, s katerim bi moral postati dostop do pravnih informacij po vsej Uniji precej lažji;

21.  opozarja, da je treba izboljšati digitalne kompetence upravnih uslužbencev, pa tudi državljanov in podjetij, in sicer z razvijanjem in podpiranjem dejavnosti usposabljanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi čim bolj zmanjšali tveganje digitalne izključenosti, ter pripraviti specializirane tečaje usposabljanja o storitvah e-uprave za državne uradnike in nosilce odločanja; poudarja, da so digitalne spretnosti nujen pogoj za udeležbo v e-upravi; spodbuja razvoj učnih načrtov za e-učenje, ki bodo priznani v sistemu prenašanja in zbiranja točk (ECTS); meni, da je ključni element razvoja e-uprave trajna rast na področju razvoja digitalnih spretnosti; poudarja, da je treba obravnavati in preprečiti digitalni razkorak med geografskimi območji, med ljudmi različnih družbenogospodarskih ravni in med generacijami; poziva države članice, naj prevzamejo spodbude iz akcijskega načrta za e-upravo in zlasti mladim omogočijo komuniciranje z upravo, ki bo ustrezalo njihovim komunikacijskim navadam, in poudarja, da je poučevanje digitalnih spretnosti posebej pomembno za starejše, ki jim pogosto primanjkuje spretnosti ali samozavesti za uporabo e-storitev; meni, da bi morale države članice spodbujati vseživljenjsko učenje in omogočiti kampanje za obveščanje in izobraževanje, vključno z oblikovanjem mrež za poučevanje medijske pismenosti, da bodo državljani EU lahko v celoti izkoristili zmogljivosti, ki jih ponujajo novi portali in storitve e-uprave;

22.  glede na sedanjo raven digitalne nepismenosti in glede na to, da več kot 22 % Evropejcev, zlasti starejših, raje ne uporablja spletnih storitev javne uprave, poudarja, da je potreben vključujoč spletni in nespletni dvojni pristop, da bi preprečili izključenost; poudarja, da obstaja več razlogov in ovir za zavračanje uporabe spletnih storitev, kot so neozaveščenost, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezaupanje in napačna predstava, ki jih je treba obravnavati in odpraviti; meni, da je treba za preprečevanje digitalne izključenosti ali globljega digitalnega razkoraka zagotoviti dostopnost in kakovost storitev e-uprave za državljane, ki živijo na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih;

23.  poudarja, da lahko digitalizacija javnim organom prinese prihranke; razume, da se digitalizacija in drugi izzivi, ki nastanejo na podlagi svežnjev za modernizacijo, pogosto obravnavajo v okviru proračunskih omejitev in da v prihodnjih letih zlasti regionalne in lokalne oblasti še vedno čaka ogromno dela, saj ne bo treba sprejeti le digitalnih rešitev na podlagi odprtih standardov, da bi zmanjšali stroške vzdrževanja in okrepili inovacije, ampak tudi spodbujati javno-zasebna partnerstva; poudarja, da bo sčasoma prišlo do stroškovne učinkovitosti, saj bodo naložbe v digitalizacijo pripomogle k zmanjšanju upravnih stroškov v prihodnosti; poudarja, da je medtem uporaba spletnega in nespletnega pristopa neizbežna;

24.  poudarja, da bi bilo treba pri digitalizaciji posameznih upravnih postopkov upoštevati ugovore zaradi prevladujočega javnega interesa;

Čezmejne storitve e-uprave na vseh upravnih ravneh

25.  poudarja, kako pomembno je vzpostaviti vzdržno infrastrukturo e-uprave, da bi poenostavili dostop do štirih temeljnih svoboščin in njihovo uresničevanje;

26.  poudarja pomen čezmejnih storitev e-uprave za državljane v njihovem vsakdanjem življenju in opozarja na koristi nadaljnjega razvoja sistema za elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti (EESSI) in evropskega portala za zaposlitveno mobilnost EURES, pa tudi čezmejnih storitev e-zdravja;

27.  pozdravlja različne pobude Komisije za razvoj čezmejnih digitalnih receptov, zlasti kar zadeva interoperabilnost in standardizacijo; poudarja pa, da glede na vrednost in pomen teh storitev za državljane EU prevzemanje teh rešitev poteka prepočasi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vzpostavljen pravi okvir za spodbujanje zaupanja med državami članicami in pospeševanje razvoja čezmejnih digitalnih receptov, od varstva podatkov in varnosti izmenjave podatkov do uvedbe potrebne digitalne infrastrukture in storitev;

28.  poziva Komisijo, naj še naprej razvija in spodbuja uporabo portala za zaposlitveno mobilnost EURES, in sicer prek tesnejšega povezovanja in sodelovanja med sistemi javnih uradov za zaposlovanje in tem portalom, da bi olajšali in povečali mobilnost delodajalcev in iskalcev zaposlitve v Evropski uniji;

29.  poudarja, da lahko e-zdravje bistveno izboljša kakovost življenja državljanov, saj lahko zagotovi dostopnejše, stroškovno učinkovitejše in uspešnejše zdravstveno varstvo za paciente;

30.  meni, da je treba za polno delovanje čezmejnih storitev e-uprave odpraviti jezikovne ovire, in meni, da bi morale javne uprave držav članic, zlasti v obmejnih regijah, informacije in storitve zagotavljati v svojem jeziku, pa tudi v drugih zadevnih evropskih jezikih;

31.  poudarja, kako pomembna je izmenjava dobre prakse, primerov in izkušenj s projekti med vsemi upravnimi ravnmi, tako znotraj držav članic kot med njimi; priznava, da rezultati pilotnih projektov velikega obsega, ki jih financira EU, kot so eSENSE, eCODEX in TOOP, znatno prispevajo k okrepitvi čezmejnih storitev v Evropi;

32.  meni, da bi bilo treba pri celovitem spremljanju uspešnosti e-uprave v državah članicah zagotoviti, da metodologija merjenja uspešnosti ustrezno upošteva nacionalne posebnosti; poudarja prednosti zanesljivega merjenja uspešnosti v državah članicah za oblikovalce politik in javno mnenje;

33.  poudarja, da interoperabilnost, odprti standardi in odprti podatki niso temeljnega pomena samo v čezmejnem okviru, temveč so potrebni tudi na nacionalni, regionalni in lokalni upravni ravni v vsaki državi članici, pri čemer je treba upoštevati tudi potrebo po varstvu podatkov pri prenosu informacij;

34.  poziva Komisijo in druge institucije EU, naj bodo na področju e-uprave zgled ter naj državljanom in podjetjem ponudijo pregleden in uporabniku prijazen portal ter celovite digitalne storitve, zlasti za izvajanje financiranja EU in javnih naročil, in poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za prevod svojih spletnih mest v vse uradne jezike EU in izpostavljanje dobre prakse;

Varovanje in zaščita podatkov

35.  poudarja, da je zaupanje državljanov v varstvo osebnih podatkov ključnega pomena za uspešno uresničevanje akcijskega načrta EU za e-upravo 2016–2020, in poudarja, da morajo javne uprave z osebnimi podatki ravnati varno ter popolnoma v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov in pravili EU o zasebnosti, s čimer bi se okrepilo zaupanje v digitalne storitve;

36.  poudarja, da bi bilo treba v okviru akcijskega načrta za e-upravo upoštevati tudi načrt za e-zdravje, saj gre za njegov pomemben del; meni, da bi bilo treba zbiranje in prenos podatkov izboljšati ter v nekaterih primerih in, če bi bilo to potrebno, omogočiti čezmejni prenos podatkov, saj bi to olajšalo zagotavljanje zdravstvenih storitev za vse državljane EU;

37.  hkrati opozarja, da zakonodaje o varstvu podatkov ne bi smeli pojmovati kot ovire, temveč kot izhodišče za razvoj inovativnih rešitev za e-upravo, in zato poudarja, da je treba sprejeti učinkovite smernice o uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov, potrebno pa je tudi stalno sodelovanje z deležniki;

38.  ugotavlja, da le 15 % Evropejcev trdi, da ima popoln nadzor nad uporabo svojih osebnih podatkov; meni, da je pomembno nadalje raziskati načelo lastništva podatkov, in je prepričan, da bodo lahko prihodnji ukrepi temeljili na sporočilu Komisije o vzpostavljanju evropskega podatkovnega gospodarstva in drugih s tem povezanih predlogih;

39.  poziva države članice, naj hitro in v celoti začnejo izvajati uredbo eIDAS, saj so elektronski podpis, elektronska identifikacija in elektronsko overjanje temeljni gradniki čezmejnih digitalnih javnih storitev; poudarja, kako pomembno je državljane, podjetja in javne uprave spodbujati k prevzemanju priglašenih sistemov elektronske identifikacije v okviru uredbe eIDAS; v zvezi s tem poudarja, da bi moralo biti sprejetje teh ključnih dejavnikov prednostna naloga tako za zasebni kot za javni sektor pri razvoju digitalnih storitev; zato poziva Komisijo, naj z ukrepi olajša in spodbuja javno-zasebno sodelovanje pri čezmejni in medsektorski uporabi digitalne identifikacije in podpisa; pozdravlja tudi program ISA2, ki vključuje vse politike EU, za katere je potrebna medobratovalnost sistemov, ki delujejo na ravni EU in nacionalni ravni;

40.  poudarja, da sta zelo pomembni zaščita pred kibernetskimi napadi in odpornost javnih organov v primeru kibernetskega napada ter ju je treba še dodatno razviti; zato poudarja, da je tu potreben evropski pristop, zlasti ker načelo enkratne predložitve informacij, ki je del evropskega akcijskega načrta za e-upravo 2016–2020, predvideva izmenjavo podatkov o evropskih državljanih med evropskimi upravami;

41.  poudarja, da je treba pri sodobnih aplikacijah, ki so enostavne za uporabo, in učinkovitih upravnih postopkih varnost podatkov upoštevati že v fazi zasnove („vgrajena varnost“), da bi lahko državljani in podjetja v celoti izkoristili sodobno tehnologijo;

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 64. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0089.