Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je EU februarja 2016 kot znamenje dobre volje, da bi začela politiko sodelovanja in Belorusijo spodbudila k spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države, odpravila večino omejevalnih ukrepov proti beloruskim uradnikom in pravnim osebam;

B.  ker je EU večkrat poudarila, da bo mogoče odnose med EU in Belorusijo poglobiti šele, ko bodo temeljili na zaupanju ter vrednotah demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin;

C.  ker trenutna politika v Belorusiji spodkopava te vrednote, zaradi česar ji EU ne more ponuditi širšega sodelovanja v vzhodnem partnerstvu, poglobitve odnosov ali podpisa prednostnih nalog partnerstva med EU in Belorusijo;

D.  ker se razmere na področju medijske svobode in svobode govora v Belorusiji še naprej slabšajo, o čemer priča tudi hudo nadlegovanje neodvisnih novičarskih portalov in novinarjev, denimo v primeru BelTA;

E.  ker so beloruske oblasti zoper novinarje pred kratkim sprožile val policijskega nadlegovanja in ustrahovanja;

F.  ker organizacija Novinarji brez meja ugotavlja, da je bilo v letu 2017 aretiranih več kot 100 novinarjev, večina med spremljanjem protestov opozicije; ker je nadlegovanje svobodnih novinarjev, ki delujejo za tuje neodvisne medijske hiše, doseglo doslej nesluteno raven, tem novinarjem pa se poleg tega zavračajo akreditacije;

G.  ker se je bilo vodilno spletno mesto z neodvisnimi novicami Charter 97.org, ki se osredotoča na človekove pravice in cilje opozicije, ime pa je dobilo po Listini 97, izjavi iz leta 1997, v kateri se je pozivalo k demokraciji v Belorusiji in so jo podpisali novinarji, opozicijski politiki in humanitarni aktivisti, primorano preseliti v Varšavo na Poljsko, kjer deluje od leta 2011, potem ko so ga beloruske oblasti večkrat blokirale ter je policija v istem letu v njegovih prostorih izvedla dve raciji in zasegla njegovo opremo;

H.  ker je bil dostop do spletnega mesta Listine 97 v Belorusiji 24. januarja 2018 blokiran za nedoločen čas, in sicer brez sojenja in zgolj z ohlapnimi navedbami o „ogrožanju nacionalnega interesa“; ker se je po navedbah odgovorne urednice Natalije Radine število obiskovalcev spletnega mesta Listine 97, ki so do njega dostopali iz Belorusije, v mesecu po njegovi blokadi zmanjšalo za 70 %;

I.  ker so Nataliji Radini grozili s smrtjo;

J.  ker so 16. aprila 2018 dostop do spletnega mesta Listine 97 na ozemlju Ruske federacije blokirale tudi ruske oblasti;

K.  ker so ustanovitelja Listine 97 Aleha Bjabenina septembra 2010 našli obešenega v domu blizu Minska; ker je bil Pavel Šeremet, v Belorusiji rojeni glasnik organizacije, v sklopu katere deluje Listina 97, julija 2016 v ukrajinski prestolnici Kijev ubit v napadu z avtomobilsko bombo;

L.  ker so beloruski organi v začetku avgusta 2018 izvedli racije v uredniških pisarnah več neodvisnih beloruskih medijev, pri čemer so začeli s preiskavami v Tut.by, nadaljevali pa z racijami v medijih BelaPAN, realty.by, Belaruskaya Navuka in Kultura; ker so bili v racijah aretirani in pridržani novinarji, tudi odgovorni urednik Tut.by, saj naj bi nezakonito pridobili in uporabili spletne informacije državne tiskovne agencije BelTA;

M.  ker je beloruski preiskovalni odbor 7. avgusta 2018 na podlagi člena 349(2) kazenskega zakonika sprožil kazensko preiskavo zoper novinarje in urednike več spletnih medijev ter aretiral 18 novinarjev, sedem od njih pa kot osumljence zadržal tri dni v priporu, pri čemer je za dejanje, ki se jim očita (nezakonit dostop do računalniških informacij zaradi drugih osebnih interesov, ki je povzročil precejšnjo škodo), zagrožena kazen do dveh let zapora; ker se je izvajal pritisk na novinarje in njihove sorodnike, ki so bili primorani sodelovati z obveščevalno službo in policijo;

N.  ker zadnje spremembe zakona o množičnih medijih, sprejete junija 2018, razširjajo vladni nadzor tudi na spletne medijske hiše; ker spremembe, ki bodo začele veljati 1. decembra 2018, pomenijo nove birokratske ovire za spletna mesta, ki se želijo registrirati kot uradne spletne medijske hiše;

O.  ker vladne institucije spletnim medijem, ki se kljub novi zakonodaji ne bodo registrirali ali ne bodo izpolnjevali novih meril, ne bodo podeljevale akreditacij, kar bo še povečalo cenzuro medijev; ker bodo tako registrirane kot neregistrirane spletne medijske hiše morale obvezno beležiti imena oseb, ki podajajo komentarje; ker bodo lastniki registriranih spletnih medijskih hiš tudi pravno odgovorni za vsebino teh komentarjev;

P.  ker nova zakonodaja zahteva, da se morajo avtorji vseh objav in komentarjev na spletnih forumih identificirati, lastniki spletnih mest pa morajo moderirati komentarje;

Q.  ker posebni poročevalec OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji Miklós Haraszti in predstavnik OVSE za svobodo medijev Harlem Désir menita, da zakonodajne spremembe nesprejemljivo omejujejo svobodo govora in dostop do informacij;

R.  ker Belorusija na svetovnem indeksu svobode tiska, za katerega organizacija Novinarji brez meja vsako leto oceni stopnjo svobode tiska v 180 državah, zaseda 155. mesto;

S.  ker so bili beloruski novinarji, ki jim ustava zagotavlja pravico do zbiranja, shranjevanja in širjenja informacij, od začetka leta 2018 že več kot sedemdesetkrat oglobljeni zaradi sodelovanja s tujimi množičnimi mediji brez akreditacije, vsota teh glob pa presega 60 000 BYN; ker je postal člen 22.9 zakonika o upravnih prekrških učinkovito orodje za nadlegovanje neodvisnih novinarjev in medijskih hiš, kot je Belsat TV, ki že od leta 2011 deluje s Poljske;

T.  ker je Belorusija edina država v Evropi, ki še vedno izvršuje smrtno kazen;

U.  ker so določene skupine ljudi v Belorusiji tarča protipravnega odvzema prostosti in samovoljnega pridržanja, odrekanja ustrezne oskrbe in stikov z družinskimi člani v priporu, državno organiziranega telesnega in duševnega nasilja, kazenskega pregona in obsodbe na podlagi lažnih in ponarejenih obtožb, nesorazmernih finančnih kazni, upravnih sankcij in drugih vrst represije, ki jo izvajajo beloruske oblasti; ker med te skupine ljudi sodijo politični zaporniki (predvsem Mihail Žamčužni in Dzmitrij Paljenka), znani politični nasprotniki, aktivisti za človekove pravice, akterji civilne družbe, aktivisti okoljskih in nevladnih organizacij ter organizacij civilne družbe, neodvisni blogerji, novinarji in uredniki, miroljubni protestniki iz vseh krogov in predvsem aktivisti neodvisnih sindikatov (zlasti Henadz Fiadinič in Ihar Komlik);

1.  ostro obsoja ponavljajoče se primere nadlegovanja in pridržanja novinarjev in neodvisnih medijev v Belorusiji; poziva oblasti, naj končajo vsakršno pravno nadlegovanje, ustrahovanje in ogrožanje novinarjev in neodvisnih medijev ter omogočijo svobodno delovanje vseh novičarskih portalov;

2.  meni, da je nesprejemljivo, da beloruske oblasti od januarja 2018 blokirajo novičarsko spletno mesto Listina 97; ponovno poziva beloruske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno odpravijo blokado internetnega dostopa do spletnega mesta v Belorusiji;

3.  ostro obsoja sprejete spremembe medijskega zakonika, ki se zlorabljajo za povečevanje nadzora nad internetom; ponovno izraža močno zaskrbljenost nad čedalje slabšimi razmerami za neodvisna in opozicijska spletna mesta, medijske hiše in novinarje v Belorusiji;

4.  meni, da neodvisni mediji ne ogrožajo oblasti, temveč so pomemben element sistema nadzora in ravnotežja, zato bi jih morala vlada obravnavati kot morebitne kritične partnerje, ne pa kot sovražnike;

5.  obžaluje, da Belorusija nadaljuje represivno in nedemokratično politiko zoper novinarje, odvetnike, politične aktiviste, zagovornike človekovih pravic, akterje civilne družbe, sindikaliste in druge, v katerih vidi grožnjo političnemu sistemu; poudarja, da takšno zatiranje onemogoča tesnejše odnose z EU in širše sodelovanje v vzhodnem partnerstvu;

6.  ponovno poziva beloruske oblasti, naj v skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic ter mednarodnimi in regionalnimi instrumenti o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala Belorusija, okrepijo spoštovanje demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s spoštovanjem verodostojnega in nepristranskega novinarstva;

7.  poziva institucije EU, naj v prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo odločno poudarijo neodvisnost medijev, svobodo govora in svobodo zbiranja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj poskrbijo, da bodo programi pomoči EU in druge oblike dvostranskega sodelovanja, tudi finančna pomoč, vezani na jasne in opazne korake v smeri demokratizacije in odprtosti, vključno s celovito reformo volilnega sistema in popolnim spoštovanjem svobode medijev;

8.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj še naprej podpirata organizacije civilne družbe v Belorusiji in tujini; v zvezi s tem poudarja, da je treba podpirati vse neodvisne vire informacij v beloruski družbi, tudi oddaje v beloruskem jeziku in medije, ki delujejo v tujini, kot sta Listina 97 in Belsat TV;

9.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v sodelovanju s stalnim poročevalcem OZN za Belorusijo natančno spremlja stanje na področju medijske svobode v Belorusiji;

10.  poziva beloruske oblasti, naj omogočijo popolno in neovirano delovanje političnih in javnih organizacij ter razveljavijo člen 193/1 kazenskega zakonika, ki omejuje svobodo miroljubnega zbiranja in združevanja;

11.  odločno poziva k brezpogojni in takojšnji izpustitvi političnih zapornikov Mihaila Žamčužnija in Dzmitrija Paljenke ter k popolni rehabilitaciji vseh nekdanjih političnih zapornikov; poziva oblasti, naj vsem neodvisnim sindikatom dovolijo, da bodo brez omejitev opravljali svojo upravičeno in osrednjo vlogo v civilni družbi; obžaluje, da sta bila Henadz Fiadinič in Ihar Komlik, aktivista neodvisnega sindikata REP, 24. avgusta 2018 obsojena na štiri leta omejene svobode;

12.  želi pohvaliti delo sedanjega posebnega poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji Miklósa Harasztija, njegovo naslednico Anaïs Marin pa opozoriti na najrazličnejše oblike zlorabe oblasti, omejevanje svoboščin posameznikov in kolektivnih svoboščin ter zatiranje civilne družbe, neodvisnih sindikatov in medijev, kakor je jasno navedeno v poročilih njenega predhodnika;

13.  v zvezi s tem poziva beloruske oblasti, naj brez odlašanja priznajo mandat posebnega poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji, Komisijo, Evropsko investicijsko banko ter Evropsko banko za obnovo in razvoj pa poziva, naj vsakršno prihodnjo finančno ali tehnično pomoč Belorusiji pogojujejo z zgoraj navedenimi okoliščinami, obenem pa ohranijo zmožnost EU za neposredno financiranje beloruske civilne družbe;

14.  je še zmeraj zaskrbljen zaradi gradnje jedrske elektrarne v Ostrovcu; je seznanjen s poročilom o stresnih testih in priporočili, objavljenimi 3. julija 2018, in poziva, naj se priporočila o stresnih testih dodajo kot pogoj za vsakršno nadaljnjo poglobitev sodelovanja med EU in Belorusijo, predvsem pa za podpis prednostnih nalog partnerstva EU-Belorusija;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku in vladi Belorusije.