Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2005/2054(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0015/2006

Predložena besedila :

A6-0015/2006

Razprave :

PV 15/02/2006 - 14
CRE 15/02/2006 - 14

Glasovanja :

PV 16/02/2006 - 6.8
CRE 16/02/2006 - 6.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0068

Sprejeta besedila
PDF 140kWORD 97k
Četrtek, 16. februar 2006 - Strasbourg Končna izdaja
Izvajanje gozdarske strategije Evropske unije
P6_TA(2006)0068A6-0015/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju gozdarske strategije Evropske unije (2005/2054(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. januarja 1997 o strategiji Skupnosti za gozdarski sektor(1) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. novembra 1998 o strategiji Evropske unije za gozdarstvo (KOM(1998)0649),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji Evropske unije(2) ,

–   ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 14/2000 o SKP in okolju(3) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu "Poročilo o izvajanju gozdarske strategije EU" (KOM(2005)0084) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije o ukrepih in dejavnostih, ki so bili izvedeni v okviru gozdarske strategije EU od 1999 do 2004,

–   ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 9/2004 "Gozdarski ukrepi v okviru politike razvoja podeželja"(4) ,

–   ob upoštevanju sklepov o akcijskem načrtu EU za gozdarstvo, ki jih je sprejel Svet za kmetijstvo in ribištvo na zasedanju v Bruslju 30. maja 2005,

–   ob upoštevanju študije z dne 21. junija 2005 o perspektivah za evropsko gozdarsko strategijo, ki je jo naročil njegov pristojni odbor, izdelala pa francoska državna gozdarska uprava (Office National des Forêts),

–   ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora regij z dne 12. septembra 2005 z naslovom "Poročilo o izvajanju gozdarske strategije EU",

–   ob upoštevanju predhodnega osnutka mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. avgusta 2005 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Poročilo o izvajanju gozdarske strategije EU",

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0015/2006),

Glavni vidiki

A.   ker izdelava akcijskega načrta EU za trajnostno upravljanje gozdov, ki ga je predlagala Komisija, ne postavlja pod vprašaj temeljnih načel gozdarske strategije EU, se pravi trajnostnega upravljanja gozdov ter ohranitve in krepitve večnamenske vloge gozdov - tudi za biološko raznovrstnost - in v njih živeče divjadi, na podlagi načela solidarnosti; ker gre pri gozdarski strategiji EU za dinamičen proces, ki je odprt za integracijo novih elementov; ker gre akcijski načrt EU razumeti kot dopolnilni instrument, ki omogoča boljše usklajevanje ciljev in ukrepov na različnih akcijskih področjih,

B.   opozarja, da združitev gospodarske rasti s pomembnima okoljskimi vrednotama, na primer ohranjanjem varovalne funkcije in biološke raznovrstnosti gozdov, ter razvojem podeželja bistveno prispeva k doseganju številnih ciljev lizbonske in göteborške strategije,

C.   ker je vpliv najrazličnejših politik Skupnosti na gozdove vedno večji, čeprav niti v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti niti v Ustavni pogodbi ni predvidene pravne podlage za skupno gozdarsko politiko,

D.   ker države članice uporabljajo deloma zelo različne opredelitve gozdov, zaradi česar je mogoča le nepopolna ocena ukrepov Skupnosti, pomembnih za gozdove,

E.   ugotavlja, da je treba pri vseh odločitvah, ki zadevajo evropske gozdove, upoštevati dejstvo, da so evropski gozdovi zelo različne kakovosti in izpostavljeni različnim okoljskim izzivom,

Strateški element 1: Dejavno sodelovanje pri mednarodnih procesih v zvezi z gozdarskim sektorjem

F.   ker so države članice z dejavnim sodelovanjem pri vseh mednarodnih procesih v zvezi z gozdarskim sektorjem izpolnile poziv Sveta k oblikovanju evropske gozdarske strategije,

G.   poudarja, da so neokrnjeni gozdni ekosistemi pomembni za ohranjanje biološke raznovrstnosti v skladu z obveznostmi iz mednarodnih sporazumov; ugotavlja, da primere takšnih obveznosti predstavljajo Konvencija o biološki raznovrstnosti (Rio, 1992) in cilj zaustavitve upadanja biološke raznovrstnosti do leta 2010 (vrhunski srečanji v Göteborgu, 2001 in Johannesburgu, 2002); ugotavlja, da je za uspešno izpolnitev teh obveznosti izjemno pomembno določiti dovolj območij za naravne rezervate, gozdnogojitvene postopke pa skupaj s krajinskim načrtovanjem prilagoditi biološkim pogojem,

Strateški element 2: Izvajanje mednarodnih obveznosti v okviru nacionalnih gozdarskih programov

H.   ker so nacionalni in podnacionalni gozdarski programi (NFP) centralen instrument za izvajanje ciljev gozdarske strategije EU in naj bi poskrbeli za soglasje in skladnost med nacionalnimi političnimi cilji in mednarodnimi obveznostmi,

Strateški element 3: Izboljšanje usklajenosti, komunikacije in sodelovanja na vseh političnih področjih, ki zadevajo gozdarski sektor

I.   ker ostaja načelna potreba po večji usklajenosti, boljši komunikaciji ter tesnejšem sodelovanju na vseh političnih področjih Skupnosti, ki zadevajo gozdarski sektor (kmetijstvo, okolje, energija, raziskovanje, industrija, notranji trg, trgovina ter razvojna pomoč), ki je bila izpostavljena že leta 1998, nespremenjena,

Strateški element 4: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v okviru politike ohranjanja in razvoja podeželskih območij

J.   ker je na ravni Skupnosti politika razvoja podeželja glavni instrument za izvajanje gozdarske strategije, kar se kaže tudi v dejstvu, da je bilo za gozdarske ukrepe v okviru politike razvoja podeželja med 2000 in 2006 zagotovljenih 4,8 milijarde EUR, od tega je bila polovica porabljena za pogozdovanje kmetijskih obdelovalnih površin, druga polovica pa za ostale gozdarske ukrepe,

Strateški element 5: Zaščita gozdov v Evropi

K.   ker mora biti gozdarstvo gospodarsko, ekološko, socialno in kulturno trajnostno opredeljeno in ker so varstvo gozdov, spremljanje škode na gozdovih, sanacija poškodovanih delov gozdov in zagotavljanje okoljske uspešnosti, zlasti uravnavanje vodnega cikla, pomembni sestavni deli trajnostnega gozdarstva; poglaviten cilj v zvezi z gozdovi je ohranitev njihovega zdravja in sposobnosti za preživetje, tako da se jih zavaruje pred gozdnimi požari ter onesnaževanjem zraka, pa tudi pred onesnaževanjem tal in vode ter pred ostalo škodo zaradi bolezni in škodljivcev, kakor tudi pred erozijo,

L.   ker želi zagotoviti biološko raznovrstnost in zahteva, da se upravljanje in trajnostno izkoriščanje prostoživečih živali, ki naravno naseljujejo ta območja, izvaja s ciljem ohranjanja vrst in ob spoštovanju ravnovesja med staležem divjadi in lovom,

M.   ker so kljub temu v politiki za razvoj podeželja predvideni ukrepi za preprečevanje požarov nezadostni za kljubovanje gozdnim požarom, ki so glavni vzrok za propadanje gozdov Evropske unije in eden od razlogov za pospešeno dezertifikacijo v mnogih predelih Evrope, obžaluje premajhno usklajenost programov, ki se izvajajo na regionalni in nacionalni ravni; meni, da je treba z izdelavo strateških smernic Skupnosti pospešiti usklajevanje, da bi bili preventivni ukrepi, ki jih sprejemajo različni nacionalni in/ali lokalni organi oblasti, bolj povezani; poziva Komisijo, naj vsem regijam predlaga, da izdelajo celovito strategijo za boj proti požarom in sodelujejo z državami članicami; meni, da mora takšna strategija pokrivati odnos med kmetijskim in gozdarskim okoljem, tveganja na tem področju in preventivne ukrepe za obravnavo teh tveganj,

N.   opozarja na regije, ki so jih ponovno prizadeli obsežni gozdni požari in jim izraža solidarnost; vendar poudarja, da so tako težave v zvezi z gozdnimi požari kot tudi pogoji za njihovo preprečevanje v posameznih državah članicah zelo različni; opozarja, da sta lokalna udeležba in lokalno delo, kot kažejo izkušnje, odločilnega pomena za učinkovito preprečevanje gozdnih požarov, boj proti njim in opustitev praks pogozdovanja z lažje gorljivimi monokulturami, zlasti evkaliptom,

O.   ugotavlja, da je novi finančni instrument za okolje (LIFE+) bistvenega pomena za zaščito vseh evropskih gozdov s pomočjo ukrepov za nadzor in preprečevanje dejavnikov, ki povzročajo njihovo uničevanje, vključno s požari,

Strateški element 6: Zaščita tropskih gozdov

P.   ker nezakonita sečnja tropskega lesa povzroča resno ekološko, gospodarsko in socialno škodo, in to ne samo v izvornih državah, temveč tudi v državah v zmernih zemljepisnih širinah, saj zaradi tega nastaja znatno izkrivljanje konkurence na trgu z lesnimi proizvodi,

Q.   pozdravlja akcijski načrt Komisije FLEGT (akcijski načrt EU za izvajanje zakonodaje, upravljanje in trgovino v gozdarskem sektorju), ki je bil oblikovan z namenom reševanja težav, povezanih z nezakonito sečnjo; opozarja, da nezakonita sečnja povzroča na eni strani občutne okoljske in družbene težave, na drugi strani pa neravnotežje v trgovini z lesnimi proizvodi in finančne izgube v gozdarstvu; ugotavlja, da je napredek pri preprečevanju nezakonite trgovine z lesom v največji meri odvisen od odprave dejavnikov, iz katerih ta težava izvira, kot so nejasno opredeljeno lastništvo, podkupovanje in revščina; poleg tega meni, da je pomembno uvesti ostre sankcije in kazni zoper ljudi in podjetja, ki trgujejo z nezakonito posekanim lesom,

R.   ugotavlja, da je veliko lesa, uvoženega v Evropsko unijo, v obliki predelanih proizvodov, med katerimi so tudi proizvodi iz nezakonito pridobljenega lesa; poziva Komisijo, naj zaradi lažje prepovedi takšnega nezakonito pridobljenega uvoza preuči spremembo carinskega zakonika ES in nepreferencialnih pravil o poreklu, ki veljajo za les, tako da bo zadnja država, v kateri poteka obdelava proizvodov iz naravnih prvin, dolžna dokazati poreklo in zakonitost surovin,

Strateški element 7: Ublažitev podnebnih sprememb in prispevanje k trajnostni oskrbi z energijo

S.   ker imajo gozdovi glede na vezavo ogljikovega dioksida v biomasi in tleh pomembno vlogo kot zbiralniki ogljikovega dioksida v ciklusu glede kroženja ogljikovega dioksida na Zemlji, ker zagotavljanje njihove regeneracije, ohranjanje njihove produktivnosti in intenzivna uporaba CO2 nevtralnih gozdnih proizvodov zagotavlja in povečuje kroženje ogljika, ker gozdovi zagotavljajo obnovljive in CO2 nevtralne vire energije ter prispevajo k trajnostni raznolikosti virov energije EU in tako skupaj s svojimi proizvodi pripomorejo k upočasnitvi globalnega segrevanja in učinka tople grede ter izpolnitvi okoljskih ciljev EU (npr. Kjotski protokol),

T.   ker bo povečana uporaba obnovljivih virov energije na podlagi gozdnih proizvodov prispevala k lajšanju energetskega primanjkljaja Evropske unije in k okrepitvi nadomestne ali alternativne proizvodnje energije v predelih s presežki proizvodnje ali v tistih, ki so jih prizadele določene reforme skupne ureditve trga,

Strateški element 8: Spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in dohodkov v gozdarskem sektorju

U.   ker gozdarstvo in lesno gospodarstvo v politiki Skupnosti za gospodarski razvoj do sedaj nista bila dovolj poudarjena, temveč sta še vedno obravnavana kot stranski področji, čeprav ti panogi nudita veliko delovnih mest, ustvarjata znaten prihodek in imata samo pozitiven učinek na sposobnost podeželja za preživetje,

V.   ker nam gozdovi nudijo najpomembnejše okoljske koristi za kakovost življenja in kmetijsko-gozdne proizvode velikega gospodarskega pomena,

W.   ker se je seznanil s priznanjem večnamenske vloge gozdov s strani Komisije, vendar meni, da se v večini primerov omenjena vloga ne odraža v zadostni meri glede na svoje zmožnosti v gospodarstvu na zadevnih območjih niti pri dohodkih tam živečega prebivalstva,

X.   da so za uresničitev številnih okoljskih ciljev Unije pomembni dobri pogoji za gozdarstvo in močna ozaveščenost o različnih sočasnih ciljih gospodarjenja z gozdovi,

Strateški element 9: Spodbujanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v gozdarskem sektorju

Y.   ker lahko gozdarski sektor izpolni zahteve glede konkurenčnosti in trajnostnega razvoja samo, če mu uspe za svojo dejavnost razviti nove in inovativne koncepte in tehnologije ter če je zaščiten pred nesorazmernimi dajatvami, ki ovirajo njegove gospodarske zmožnosti,

Z.   poudarja, da je mnogostransko raziskovanje lesa pomembno za izpolnjevanje ciljev EU v zvezi s konkurenčnostjo in okoljem; ugotavlja, da les kot surovina vsebuje številne lastnosti, na primer kemikalije, ki doslej še niso bile izkoriščene, zato bi bilo treba vložiti primerna sredstva v raziskovanje in razvoj tržne uporabe takšnih lastnosti; ugotavlja, da lahko povečana uporaba lesa, na primer na področju gradnje, papirja, embalaže in energije, prispeva k nadomeščanju neobnovljivih naravnih virov,

AA.   poziva k nujnosti nadaljnega razvoja in raziskovanja novih načinov preprečevanja in gašenja požarov z uporabo satelitov in druge najsodobnejše tehnologije, ki je ne bi uporabljali le za gozdove, ampak tudi za civilno zaščito prebivalstva,

Strateški element 10: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z izobraževalnimi programi in programi usposabljanja

AB.   ker gozdarskega sektorja do sedaj evropski izobraževalni programi in programi za usposabljanje skoraj niso upoštevali,

Strateški element 11: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z informacijskimi in komunikacijskimi strategijami

AC.   ker so v dosedanji gozdarski strategiji EU možnosti, ki jih ima Evropska unija, da bi s pomočjo informacijskih in komunikacijskih strategij podpirala trajnostno upravljanje gozdov, vse premalo izkoriščene,

Glavni vidiki

1.   podpira Komisijo v njenem prepričanju, da nadaljnji razvoj politik Skupnosti s sklepi vrha Evropskega Sveta v Lizboni (2000) in Göteborgu (2001), s 6. okoljskim akcijskim programom (2002), reformo skupne kmetijske politike - SKP (2003) in širitvijo (2004) nakazuje tesnejšo povezavo evropske gozdarske strategije v evropsko politično celoto in sodelovanje med državami članicami na tem področju; zato podpira pobudo Komisije o oblikovanju akcijskega načrta EU za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki naj bi trajal pet let; poudarja, da bi morali le-tega razviti v tesnem sodelovanju z državami članicami in regijami ter s posvetovanjem z zainteresiranimi organizacijami; evropska gozdarska strategija je ustvarila referenčni okvir za politike, pobude in ukrepe, ki se nanašajo na gozdarstvo, in vplivala na današnji način obravnavanja gozdarskih tem; opisane spremembe političnih okvirnih pogojev zahtevajo usklajen in aktiven pristop k upravljanju gozdnih virov Skupnosti;

2.   meni, da morata zaradi mnogih vplivov sektorskih politik Skupnosti na gozdove, kot tudi zaradi strategij iz Lizbone in Göteborga, Komisija in Svet v nepristranskem mnenju oceniti možnosti za opredelitev lastne pravne podlage za gozdove v Pogodbi o ustanovitvi Evropskih skupnosti ali v prihodnjem osnutku ustave; poziva, da je treba, dokler EU ne bo imela posebne pravne podlage za gozdove, pri vseh pravnih aktih, ki se nanašajo na gozdove, upoštevati zlasti načelo subsidiarnosti;

3.   poziva, da si države članice in Komisija prizadevajo sporazumeti se o skupni opredelitvi pojma "gozdovi", da bo v prihodnosti mogoča boljša presoja ukrepov Skupnosti, ki zadevajo gozdove;

Strateški element 1: Dejavno sodelovanje pri mednarodnih procesih v zvezi z gozdarskim sektorjem

4.   pozdravlja skupno vizijo trajnostnega upravljanja gozdov, ki so jo države članice in Komisija razvile v dinamičnem dialogu na ministrski konferenci o zaščiti gozdov v Evropi (MCPFE), ter spodbuja večje upoštevanje te vizije v procesu političnega odločanja;

5.   pozdravlja dejavno udeležbo držav članic v vseh mednarodnih procesih v zvezi z gozdarskim sektorjem in opozarja, da je bilo na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 poudarjeno, da je trajnostno gozdarstvo sredstvo za uresničitev preostalih razvojnih ciljev tisočletja, ter poudarja dejstvo, da so se vlade udeleženih držav s številnimi sklepi o gozdarstvu zavezale obvezujočemu akcijskemu načrtu;

6.   poziva Komisijo in države članice, da na 6. zasedanju foruma Združenih narodov o gozdovih (UNFF) februarja 2006 udejanjijo sklepe Sveta z dne 26. aprila 2005, zaradi katerih je pravno obvezujoči instrument najboljše sredstvo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v ekološki in socialni razsežnosti;

7.   poudarja, da mora Evropska unija v mednarodni okoljski politiki in okoljski politiki Skupnosti slediti usklajeni zasnovi, pri kateri se upošteva in spoštuje večnamenska vloga gozdov, pri tem pa je treba zagotoviti obsežno udeležbo prizadetih ter odprto informacijsko politiko;

Strateški element 2: Izvajanje mednarodnih obveznosti v okviru nacionalnih gozdarskih programov

8.   poziva Komisijo in države članice, da na MCPFE oblikovano osnovo spremenijo v enoten instrument za nacionalne gozdarske programe in oblikujejo ocenjevalna merila za presojo doseganja ciljev;

Strateški element 3: Izboljšanje usklajenosti, komunikacije in sodelovanja na vseh političnih področjih, ki zadevajo gozdarski sektor

9.   meni, da je kljub napredku, doseženemu z ustanovitvijo medslužbene delovne skupine Komisije za gozdarstvo, nujno potrebno nadaljnje izboljševanje usklajevanja med različnimi generalnimi direktorati, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z gozdovi; predlaga poleg dosedanje horizontalne integracije služb Komisije, odgovornih za gozdarska vprašanja, tudi vertikalno integracijo na vseh delovnih ravneh služb Komisije z umestitvijo v generalni sekretariat; v ta namen predlaga, da se v generalnem sekretariatu Komisije imenuje strukturna enota, ki bo usklajevala politike, pomembne za gozdarstvo;

10.   predlaga, da se okrepi stalni odbor za gozdarstvo z razširitvijo in uresničitvijo njegovih pristojnosti v okviru izdelave in vrednotenja akcijskih načrtov ter vrednotenja nacionalnega gozdarskega programa;

Strateški element 4: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v okviru politike ohranjanja in razvoja podeželskih območij

11.   nadalje meni, da je treba vzpostaviti učinkovite nadzorne sisteme za gozdarske ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999(5) o podpori za razvoj podeželja, ki jih bodo izvajale države članice in ki jih sofinancira Evropska unija, pri čemer je treba upoštevati priporočila Računskega sodišča glede izvajanja gozdarske strategije;

12.   poziva Komisijo in države članice, da pri izdelavi vsakega razvojnega programa podeželja v večji meri upoštevajo cilje in ukrepe gozdarske strategije Evropske unije in akcijskega načrta Evropske unije za trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

Strateški element 5: Zaščita gozdov v Evropi

13.   poziva Komisijo in države članice, da v akcijskem načrtu Evropske unije za trajnostno gospodarjenje z gozdovi predvidijo učinkovite ukrepe za preprečevanje tveganj in za boj proti hudim nesrečam (požari, neurja, insekti in suša); države članice opozarja, da morajo začeti izvajati ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov, predvidene v nacionalnih razvojnih programih;

14.   poudarja, da mora akcijski načrt Evropske unije za trajnostno gospodarjenje z gozdovi zaradi večnamenskosti gozdov v večji meri upoštevati zaščito tal, vode in zraka kot tudi raznolikost vrst in tipičnih gozdnih pokrajin;

15.   meni, da je v hribovitih predelih treba spodbujati ločevanje gozdne paše in – že iz varnostnih razlogov – uvedbo obveznih poti, ker zaradi odsotnosti ločevanja gozdne paše in prekomernega vstopanja nastajajo znatne erozijske poškodbe;

16.   poziva, da se državam članicam priporoči nasvete za celosten pristop do zaščite gozdov pred požari z naslednjimi ukrepi: pobiranje in uporaba odvečne gozdne biomase, časovna prepoved spremembe namembnosti požganih tal, da bi se izognili špekulacijam po požarih in oblikovanju posebnih preiskav za kazniva dejanja zoper okolje;

17.   poziva, da za naslednje obdobje finančnega načrtovanja države članice in evropske regije ponovno pregledajo svoja dejanja za boj proti požarom in njihovo preprečevanje, da bi posodobile in pospešile veljavne ukrepe, katerih izvajanje je v mnogih primerih nezadostno;

18.   poudarja, da je pogozdovanje bistveno orodje za boj proti dezertifikaciji in suši; poudarja, da ponovno pogozdovanje z domačimi vrstami prispeva k ohranjanju raznolikosti vrst, kar zmanjšuje nevarnost gozdnih požarov in lahko prispeva k zaščiti področij omrežja Natura 2000 ter k oblikovanju mostov med njimi, s čimer je omogočeno nadaljnje širjenje vrst;

Strateški element 6: Zaščita tropskih gozdov

19.   podpira tekoče pobude v zgoraj omenjenem akcijskem načrtu FLEGT za boj proti nezakonitemu krčenju gozdov in za zagotavljanje upoštevanja mednarodnih sporazumov;

Strateški element 7: Ublažitev podnebnih sprememb in prispevanje k trajnostni oskrbi z energijo

20.   meni, da je bistveno, da se prizna pomen gozdov in gozdarskih izdelkov za omilitev sprememb podnebja in da Evropska unija podpre raziskovalne dejavnosti, promocijo podobe gozdov in izmenjavo informacij na tem področju; poziva Komisijo in države članice, da v okviru evropske gozdarske strategije opredelijo koncepte, ki bodo omogočili optimalni prispevek gozdarskega sektorja k boju proti podnebnim spremembam, ne da bi zaradi tega trpela njegova konkurenčnost;

21.   poziva Evropsko unijo, naj spodbuja uporabo lesa kot obnovljivega vira in uporabo izdelkov lesne industrije kot okolju prijaznih;

22.   poziva, da se biomasa, zlasti iz lesa, polnopravno vključi v politične ukrepe za razvoj obnovljivih virov energije (soproizvodnja toplote in električne energije, biogoriva); prosi države članice, da preučijo, katere možnosti obstajajo za davčne ugodnosti glede oskrbe s toploto na osnovi lesa;

Strateški element 8: Spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in dohodkov v gozdarskem sektorju

23.   opozarja na sklepe analize Komisije o konkurenčnosti gozdarstva v Evropski uniji, po kateri je potrebno spodbuditi uskladitev gozdarske politike in ostalih členov verige dodane vrednosti na področju lesa in papirja; pozdravlja dejstvo, da na nacionalni ravni in ravni Skupnosti obstajajo pobude za spodbujanje prostovoljnih združitev manjših gozdarskih podjetij; opozarja tudi, da je treba zlasti zasebnim lastnikom gozdov pomagati pri razvoju lastnega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, da bi okrepili organizacije zasebnega gozdarstva;

24.   poziva Komisijo, da podpre prizadevanja držav članic za mobilizacijo lesnih virov v gozdovih kot tudi premagovanje strukturnih pomanjkljivosti manjših gozdarskih podjetij pri uporabi in trženju svojih gozdnih proizvodov, da bi zagotovili dolgoročno lastno oskrbo Skupnosti z lesom in lesnimi izdelki; pri tem naj bi bile odstranjene zlasti določene ovire za uporabo lesa ter načrtovane določbe in norme pri raziskovalni in razvojni dejavnosti za inovativne namene uporabe lesa kot tudi ukrepe za povečanje kvalifikacije profilov; poudarja do sedaj le delno izkoriščene vire prihodkov iz nelesnih proizvodov gozdov, kot so pluta, gobe in jagode, ali zagotavljanje storitev naravnega turizma in lova, pri čemer lov v smislu alinej 4, 5, 7, 9, 10 in 11 člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 v okviru diverzifikacije prihodkov v nekaterih državah članicah igra pomembno vlogo;

25.   poziva Komisijo in države članice, da v akcijskem načrtu Evropske unije za trajnostno upravljanje gozdov predvidijo učinkovite ukrepe za preprečevanje tveganj in za boj proti resnim nesrečam (požari, neurja, insekti); države članice opozarja, da morajo začeti izvajati ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov, predvidene v nacionalnih razvojnih programih, in meni, da je bistveno, da akcijski načrt Evropske unije za trajnostno gospodarjenje z gozdovi pokriva celotno verigo dodane vrednosti od gozda in lesa, do izdelkov gozdarske industrije;

26.   poziva Komisijo, da pri pogozdovanju upošteva gospodarski potencial domačih vrst različnih regij kot tudi potencial naravnih gozdov in vseh izdelkov ter okoljskih storitev, ki te jih nudijo podeželju; zato je treba obravnavati ukrepe za podporo proizvajalcev;

27.   poziva Komisijo, da opravi potrebne preiskave o tem, do kakšne mere lahko različne države članice sprejmejo davčne ukrepe, da bi proizvajalca, ki povzroča manj škodljivih učinkov za okolje, z vidika davkov prednostno obravnavali; izvajanje ukrepov za preprečevanje požarov in dezertifikacije, pogozdovanje z domačimi vrstami, spodbujanje raznolikosti vrst, trajnostno gospodarjenje z naravnimi gozdovi in spodbujanje storitev v dobro okolja, kot sta varstvo vodnih sistemov in boj proti eroziji, so pozitivni rezultati, ki jih družbi zagotavljajo proizvajalci, zaradi česar bi morali dobiti ustrezno nadomestilo;

28.   meni, da dodeljevanje podpore, zlasti za izboljšanje okolja in podeželskih območij, ne sme biti odvisno od oblike lastnine gozdov in da mora za vse gozdove veljati ista zakonodaja;

Strateški element 9: Spodbujanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v gozdarskem sektorju

29.   poziva k večjemu spodbujanju z gozdarstvom povezanih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter večnamenske vloge gozdov predvsem za trajnostni razvoj biološke raznovrstnosti z vključitvijo glavnih raziskovalnih projektov gozdarskega sektorja v 7. okvirni raziskovalni program Evropske unije oz. v ustrezne programe držav članic, kot tudi s podporo že začeti tehnološki platformi gozd-les-papir;

Strateški element 10: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z izobraževalnimi programi in programi usposabljanja

30.   poziva zlasti države članice, da poskrbijo za večjo uporabo izobraževalnih programov in programov usposabljanja (Leonardo, Erasmus itd.), ki jih ponuja Evropska unija v gozdarskem sektorju, kot je bila do sedaj;

31.   poudarja, da je podpora lastnikov gozdov glede izobraževanja, usposabljanja, informacijske dejavnosti in svetovalnih storitev pogoj za trajnostno izkoriščanje gozdov v okviru razvoja podeželja;

Strateški element 11: Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z informacijskimi in komunikacijskimi strategijami

32.   pozdravlja prizadevanja evropskih gozdarskih oblasti, da bi predvsem z atestiranimi lesnimi izdelki uporabnikom zagotovili varnost trajnostnega gozdarstva, ki upošteva večnamensko vlogo gozdov; meni, da sta sistema atestiranja FSC in PEFC za to enako primerna; poziva k spodbujanju vzajemnega priznanja obeh sistemov atestiranja;

o
o   o

33.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 55, 24.2.1997, str. 22.
(2) UL C 56, 26.2.1999, str. 1.
(3) UL C 353, 8.12.2000, str. 1
(4) UL C 67, 18.3.2005, str. 1
(5) UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

Zadnja posodobitev: 16. avgust 2006Pravno obvestilo