Evropski parlament,

–  ob upoštevanju petega poročila GD REGIO o gospodarski, socialni in teritorialni koheziji, zlasti njegovih strani 230–234,

–  ob upoštevanju sklepov petega kohezijskega poročila: prihodnost kohezijske politike (KOM(2010)0642 in spremnega dokumenta (SEC(2010)1348),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta GD REGIO iz novembra 2008 z naslovom Regije 2020 – Ocena prihodnjih izzivov za regije EU (pripravljalni dokument za delovni dokument služb Komisije SEC(2008)2868)),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2007 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Spodbujati solidarnost med generacijami“ (KOM(2007)0244),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(3),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ (KOM(2006)0571),

–  ob upoštevanju zelene knjige z dne 16. marca 2005 z naslovom „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ (KOM(2005)0094),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7–0350/2011),

A.  ker so demografske spremembe v EU in svetu neizogibne, soočenje z njimi pa bo ena najpomembnejših prihodnjih nalog, in ker je prebivalstvo EU najstarejše na svetu;

B.  ker so za demografske spremembe značilni starajoče se prebivalstvo in precejšnji migracijski tokovi iz tretjih držav v EU ter v sami Uniji z vzhoda na zahod in s podeželskih na mestna območja;

C.  ker se zlasti nekatere regije zaradi demografskih sprememb soočajo z novimi nalogami, ki pa bi jih morali obravnavati tudi kot priložnost in ne le kot grožnjo;

D.  ker študija GD REGIO z naslovom Regije 2020 demografske spremembe opisuje kot glavni izziv;

E.  ker demografske spremembe zadevajo tako podeželske regije kot tudi mestna območja in med drugim vplivajo na zagotavljanje dobre infrastrukture in storitev;

F.  ker morajo regije kljub temu, da je premagovanje vseh demografskih izzivov v prvi vrsti naloga držav članic, zavzeti proaktivno vlogo, za kar pa potrebujejo podporo na evropski ravni;

G.  ker so države članice v okviru operativnih programov v obdobju 2007–2013 za ukrepe na področju demografskih sprememb predvidele 30 milijard EUR sredstev iz strukturnih skladov in ker imajo regionalni in lokalni organi osrednjo vlogo pri soočanju s temi spremembami, zaradi česar bo regionalna politika glavno orodje med sredstvi EU za ukrepanje;

Splošne ugotovitve

1.  meni, da je naraščanje pričakovane življenjske dobe v Evropi razveseljivo; meni, da v javnosti pogosto odmevajo samo nevarnosti demografskih sprememb, ne pa tudi njihove priložnosti;

2.  meni, da je treba vse priložnosti temeljito preučiti in ustrezno izkoristiti, vključno s podporo v okviru instrumentov kohezijske politike;

3.  meni, da se demografske spremembe močno razlikujejo med regijami, odvisno od tega, ali so spremembe hitre oziroma počasne in ali gre za regijo z neto priseljevanjem oziroma z upadanjem prebivalstva, zaradi česar so potrebne različne prilagoditvene strategije, vsi evropski, nacionalni in regionalni organi pa se morajo usklajeno soočiti z njimi; ugotavlja, da se kakovost življenja v regijah, zlasti podeželskih, kjer prebivalstvo upada, opredeljuje drugače kot v regijah, kjer prebivalstvo narašča, in da so zato potrebne različne strategije pomoči; meni, da izseljevanje delovne sile zaostruje posledice demografskih sprememb in da je staranje prebivalstva samo del težav;

4.  meni, da lahko Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad prispevata k obvladovanju izzivov, nastalih zaradi demografskih sprememb v EU, in sicer naraščanja števila starejših in upadanja števila mladih; se zavzema za uporabo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za prilagoditve stanovanj potrebam starejših, da bi starajoči se družbi zagotovili visoko kakovost življenja; poziva države članice in regije, naj razpoložljiva sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada uporabijo za podporo mladim družinam;

5.  je prepričan, da bi lahko politični okvir za enakost spolov prispeval k reševanju demografskih izzivov; zato poziva, naj se pri obravnavanju vseh demografskih vprašanj upošteva enakost spolov;

6.  meni, da bo sedanje slabšanje demografskega stanja, vsaj v nekaterih državah članicah, spodbudilo razprave v zvezi s pokojninskimi reformami v bližnji prihodnosti;

Reforme strukturne politike

7.  poziva države članice in regije, naj pri dodeljevanju in razdelitvi strukturnih sredstev EU ter pri opredeljevanju kazalnikov učinka upoštevajo različne stopnje razvitosti regij in tudi demografske kazalnike, na primer stopnjo starostne odvisnosti; opozarja, da je delež starejših v sestavi prebivalstva v EU najvišji na svetu; meni, da mora Komisija predlagati načine za soočanje z demografskimi spremembami tudi na vseevropski ravni; ugotavlja, da je treba s stališča dostopa do infrastrukture in storitev ter varovanja okolja analizirati izseljevanje delojemalcev ter razmisliti o potrebi po vzpostavitvi pogojev za ohranjanje prebivalcev v regiji, iz katere izhajajo, da bi preprečili koncentracijo prebivalstva v nekaterih mestnih območjih;

8.  meni, da bi lahko z izvajanjem politik EU našli skupne rešitve in sinergije tudi za demografske spremembe; poziva Komisijo, naj vprašanje demografskih sprememb vključi v prihodnjo kohezijsko politiko kot horizontalen cilj; poziva jo tudi, naj pri sklepanju sporazumov o naložbenih partnerstvih z državami članicami vztraja, da se upoštevajo ta vprašanja;

9.  spodbuja države članice in regije, naj še bolj kot v preteklosti upoštevajo demografske spremembe in njihove učinke, ukrepi za obvladovanje demografskih sprememb pa naj postanejo horizontalni cilj pri oblikovanju nacionalnih strateških okvirnih programov (ali vseh drugih ustreznih dokumentov) in v njihovih operativnih programih; v zvezi s tem meni, da bi lahko vodilne ukrepe strategije Evropa 2020, vključno s partnerstvom za dejavno in zdravo staranje, neposredno uskladili z željami partnerjev pri teh programih;

10.  poziva k proaktivnim ukrepom za preprečevanje negativnih posledic demografskih sprememb in povečanje tehnične pomoči regijam, ki najbolj trpijo zaradi izseljevanja in staranja prebivalcev, da bi tako zagotovili ohranitev njihove absorpcijske zmogljivosti in zmožnosti koriščenja strukturnih skladov;

11.  meni, da imajo javni in zasebni akterji v Evropi priložnost, da pri obvladovanju izzivov, nastalih zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva, prevzamejo vlogo spodbujevalcev, med drugim prek socialnih inovacij; opozarja, da je treba vedno več pozornosti namenjati stroškom, ki nastajajo zaradi staranja prebivalstva, tako na zasebni kot na javni ravni; priznava, da ima to področje še vedno potencial za rast podjetništva in inovacij;

12.  poudarja, da demografske spremembe, zlasti staranje prebivalstva, izrazito vplivajo na zagotavljanje socialne infrastrukture, kot so pokojninski sistemi, zdravstvena nega in zdravstveno varstvo, saj morajo regionalni organi zadovoljiti spreminjajoče se potrebe različnih skupin prebivalstva;

13.  poziva, naj bodo pravila Evropskega socialnega sklada v prihodnje enostavnejša za upravljanje, saj bi tako manjšim organizacijam omogočili, da bolje izkoristijo sredstva sklada ter razvijajo in upravljajo inovativne socialne projekte; poziva Komisijo, naj v prihodnjem Evropskem socialnem skladu poveča sredstva za transnacionalne pilotne projekte na ravni EU, ki se osredotočajo na socialno problematiko in problematiko zaposlovanja, da bi olajšali inovativno regionalno, čezmejno in makroregionalno sodelovanje ter da bi se tako soočili s skupnimi izzivi, ki izhajajo iz demografskih sprememb;

Razvoj mest in infrastruktura

14.  spodbuja regije, naj strukturne sklade uporabijo za pomoč pri soočanju z demografskimi izzivi in za izboljšanje dostopa do socialnih in upravnih storitev, tudi v malih in oddaljenih mestih in vaseh, tako da spodbudijo specifični potencial posameznih regij in okrepijo dejavnike, zaradi katerih bi ljudje želeli ostati;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi prožnejše pogoje za spodbuditev navzkrižnega financiranja s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada pri oblikovanju in izvajanju načrtov in strategij celovitega razvoja mest;

16.  meni, da je nujno treba zagotoviti otrokom in družinam prijazen razvoj mest ter uskladitev tega razvoja s potrebami invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo, če želimo preprečiti izseljevanje; meni, da takšna zasnova mest pomeni tudi, da razdalje med delovnim mestom, domom in možnostmi rekreacije niso prevelike; poziva regije, naj pri urbanističnem načrtovanju zagotovijo medsebojno prepletanje stanovanjskih in poslovnih kompleksov in zelenih površin ter poskrbijo za njihov uravnotežen razvoj, hkrati pa naj izboljšajo povezave s predmestnimi območji, namenjenimi gradnji stanovanjskih naselij; poziva tudi k nadaljnjemu razvoju možnosti dela na daljavo;

17.  ugotavlja, da imajo v regijah, iz katerih se prebivalstvo izseljuje, zlasti mala mesta pomembno vlogo kot storitvena središča; zahteva, da se ta vloga sidra upošteva v prihodnjih strukturnih skladih, zlasti z boljšim usklajevanjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja z Evropskim skladom za regionalni razvoj in Evropskim strukturnim skladom; ugotavlja, da upadanje prebivalstva na podeželju močno negativno vpliva na mestna območja ter da so gospodarsko in družbeno živahna podeželska območja javno dobro, kar bi bilo treba priznati z zagotovitvijo ustreznih sredstev za program razvoja podeželja; poziva države članice, regije in občine, naj zagotovijo celovito in delujočo mrežo storitev za svoje prebivalce vseh starosti, da bi preprečile množično izseljevanje in upadanje prebivalstva na podeželju;

18.  opozarja, da bi lahko sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj namenili tudi za preprečevanje socialnega izključevanja starejših, na primer z razvojem namenske infrastrukture in storitev za starejše in zagotavljanjem dostopa za vse;

19.  meni, de bi morali v regijah, kjer se število prebivalcev zmanjšuje, finančno spodbujati prilagoditvene strategije; je prepričan, da se je treba pri urbanističnem in regionalnem načrtovanju bolj osredotočiti na spremenjeno uporabo infrastrukture, vključno s ponovno oživitvijo in preoblikovanjem mestnih središč, pri čemer je pomembno tudi sodelovanje z zasebnimi akterji; opozarja, da je treba v mestni politiki posebno pozornost nameniti razvoju mest, prijaznih do starejših; poziva k upoštevanju in ovrednotenju turističnega potenciala mest in kulturne dediščine, da bi tako povečali privlačnost območij, ki jih ogroža izseljevanje, za nove prebivalce;

20.  poziva regije k razvoju inovativnih konceptov v lokalnem javnem prometu, ki bodo med drugim upoštevali izzive glede zmanjševanja števila potnikov, zlasti na podeželju; predlaga Komisiji, naj finančno podpira take projekte;

Starejši, otroci, družine

21.  se zavzema za to, da bi v okviru sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj dali prednost posojilom z ugodnimi obrestnimi merami za obnovo stanovanj, da bodo ustrezala potrebam starejših; priporoča, naj se ustvarijo možnosti, da se pod določenimi pogoji zagotovijo finančna sredstva za varovana stanovanja in večgeneracijske stanovanjske hiše, da bi tako preprečili izključevanje starejših in izkoristili njihov ustvarjalni potencial, s tem pa zagotovili višjo kakovost življenja starajoče se družbe;

22.  spodbuja države članice, naj socialne in zdravstvene storitve uskladijo s potrebami vseh, zlasti družin in otrok, ter naj zagotovijo podporna sredstva, da bi starejšim ne glede na njihove dohodke, starost in socialni položaj še naprej zagotovili nego na domu in splošno dostopno zdravstveno oskrbo ter tako preprečili upadanje prebivalstva na podeželskih območjih in v obrobnih regijah;

23.  meni, da so za socialno kohezijo v Evropi pomembne javne naložbe v zdravstveni in negovalni sistem; poziva države članice, naj tudi na podeželju zagotovijo dobro zdravstveno oskrbo, na primer prek regionalnih klinik z dostopom do telemedicine in zdravstvenih storitev, ki omogočajo reševati pomanjkanje zdravstvene oskrbe, in v mejnih regijah s pomočjo okrepljenega čezmejnega sodelovanja med klinikami in zainteresiranimi stranmi, ter naj preučijo možnost, da bi s strukturnimi sredstvi spodbudile dopolnilne ukrepe na področju telemedicine in nege ter podprle aktivno staranje; poziva Komisijo, naj poišče inovativne rešitve za finančno podporo tem ukrepom;

24.  opozarja na posebne regionalne težave, ki vplivajo na zagotavljanje storitev splošnega pomena, zlasti na pomanjkanje strokovno usposobljenega osebja na področju nege v nekaterih regijah; meni, da bi morale te regije oblikovati posebne regionalne rešitve za potrebe in težave pri zagotavljanju storitev ter sredstva Evropskega socialnega sklada uporabiti za izobraževanje in usposabljanje negovalcev, da bi zagotovili visoko raven kakovosti na področju nege in ustvarjanje novih delovnih mest, tudi s programi prekvalificiranja za brezposelne; poudarja, da bi s tem neposredno prispevali k cilju strategije Evropa 2020 za ustvarjanje več delovnih mest;

25.  poudarja, da je treba ustvariti razmere, ki bodo ljudem omogočale usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, na primer z zagotavljanjem, kjer je to izvedljivo, zanesljive in visoko kakovostne splošno dostopne ponudbe celodnevnega varstva za otroke vseh starosti, vključno z zmogljivostmi in možnostmi za predšolsko vzgojo, da bi preprečili izseljevanje; hkrati priznava pomembno vlogo širše družine pri skrbi za otroke;

26.  meni, da mora biti družinam na voljo dovolj cenovno dostopnih stanovanj, da bo mogoče učinkoviteje uskladiti družinsko in poklicno življenje, saj bi s podporo mladim družinam pomagali povečati rodnost v državah članicah;

Preseljevanje/vključevanje

27.  poudarja, da lahko preseljevanje povzroči določene težave v zvezi z vključevanjem;

28.  poudarja, da je preseljevanje kvalificirane delovne sile iz novih držav članic v stare ena največjih demografskih težav novih držav članic in negativno vpliva na starostno sestavo njihovega prebivalstva; poudarja tudi, da se preseljujejo tudi zdravstveni delavci, kar ogroža trajnost zdravstvenih sistemov v manj razvitih regijah;

29.  se kljub temu zaveda, da preseljevanje zlasti regijam, ki se soočajo z neto izseljevanjem, omogoča zajezitev negativnega učinka demografskih sprememb, in zato poziva države članice, naj prepoznajo vključevanje migrantov kot strateško pomemben ukrep;

30.  poziva države članice, naj sprejmejo skupno strategijo za zakonito preseljevanje, saj je Evropa, zlasti v določenih sektorjih, zaradi demografskih razlogov odvisna od preseljevanja kvalificirane delovne sile (tako med državami članicami EU kot tudi od zunaj, zlasti iz držav ob meji z Unijo); meni, da si morajo države članice prizadevati za ohranitev kvalificirane delovne sile, da bi prispevale k uravnoteženemu razvoju regij in omilile posledice demografskih sprememb;

31.  priporoča, naj se za vključevanje priseljencev nameni več sredstev, da bi odpravili predsodke in da bi lahko spodbujali usposabljanje in skupne prireditve za izmenjavo;

Zaposlovanje

32.  poziva Komisijo, naj Evropski socialni sklad prilagodi tako, da bo upošteval ljudi v vseh življenjskih obdobjih, ter naj zagotovi večje izkoriščanje poklicnega potenciala in potenciala prostovoljstva pri soočanju z izzivi demografskih sprememb; opozarja, da bi morali izkoristiti izkušnje in znanje starejših, na primer pri projektih inštruiranja, s čimer bi olajšali prehod med generacijami, ter da so zato potrebne ustrezne rešitve; meni, da je izmenjava med generacijami priložnost, ki jo je treba izkoristiti;

33.  je prepričan, da bi morale regije odločno uporabiti sredstva Evropskega socialnega sklada za odpravljanje brezposelnosti mladih, da bi jim omogočili socialno vključevanje in izbiro ustrezne poklicne poti; poudarja, da bi to lahko dosegli med drugim s podporo ukrepom usposabljanja mladih in spodbujanjem podjetništva med mladimi;

34.  meni, da je treba poskrbeti za stalnost ukrepov za povečanje stopnje zaposlenosti žensk; zato poziva, naj se več ženskam omogoči dostop do kvalificiranih delovnih mest in programov za vseživljenjsko učenje, pri čemer mora pridobljena kvalifikacija ustrezati zahtevam trga dela; priporoča državam članicam, naj razvijejo sisteme, s katerimi bi delojemalce spodbudili k udeležbi v konkretnih projektih za pomoč pri usklajevanju njihovega poklicnega in zasebnega življenja;

35.  poudarja, da je za evropske regije, ki se srečujejo z demografskimi izzivi, vzpostavitev spodbudnega okolja za konkurenčen in inovativen zasebni sektor bistvena za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti za vse generacije;

Analiza/najboljša praksa

36.  je prepričan, da je treba statistično obravnavati demografski razvoj v regijah; poziva Komisijo, naj poda predloge, s katerimi bo omogočila primerljivost lokalnih, regionalnih in nacionalnih podatkovnih zbirk o demografskem razvoju, da bo mogoče ovrednotiti podatke na evropski ravni, ter spodbudila izmenjavo najboljših praks med državami, regijami in občinami;

37.  poziva Komisijo, naj izboljša indeks ranljivosti za demografske spremembe in naj ga vsakih pet let pretehta, da se pokaže, katere regije v Evropi so še posebej izpostavljene demografskim spremembam; poziva Komisijo, naj oblikuje pilotne prakse, da bi opredelila prakse, ki se obnesejo v najzahtevnejših regijah;

38.  poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj na področjih, povezanih z demografskimi spremembami, izboljšajo sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi akterji; meni, da je treba pri tem sodelovanju v obmejnih regijah upoštevati tudi želje in možnosti za čezmejne pobude; priporoča razvoj programov, ki bi zagotavljali informacije o teh vprašanjih, da bi dosegli boljše razumevanje te problematike v javnosti in ozaveščenost o njej; poziva regije, naj si izmenjujejo najboljše prakse, povezane z izzivi staranja prebivalstva;

39.  predlaga Komisiji, naj v okviru ozemeljskega sodelovanja spodbuja vseevropska omrežja, v katerih se bodo lahko regionalni in lokalni organi ter civilni akterji pri reševanju težav, povezanih z demografskimi spremembami, lahko učili drug od drugega.

40.  poziva Komisijo, naj razišče možnosti za ustrezno preoblikovanje zasnove programa Erasmus za izvoljene lokalne in regionalne predstavnike in naj natančneje pojasni zamisel za poletno ali zimsko univerzo, da bi si lahko predstavniki evropskih regij izmenjavali dobre izkušnje in rešitve na področju demografskih vprašanj;

41.  poziva Komisijo, naj zbere najboljše prakse, jih analizira ter jih uporablja skupaj z državami članicami in regijami, da bi lahko te prakse služile kot zgled pri oblikovanju ukrepov za obvladovanje demografskih izzivov;

42.  poziva države članice in regije, naj izmenjujejo izkušnje, najboljše prakse in nove pristope za preprečevanje negativnih posledic demografskih sprememb;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0400. (2) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 75. (3) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 131.