Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2004(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0305/2012

Predložena besedila :

A7-0305/2012

Razprave :

PV 19/11/2012 - 26
CRE 19/11/2012 - 26

Glasovanja :

PV 20/11/2012 - 6.18
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0429

Sprejeta besedila
PDF 122kWORD 84k
Torek, 20. november 2012 - Strasbourg Končna izdaja
Pobuda za socialno podjetništvo
P7_TA(2012)0429A7-0305/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2012 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (2012/2004(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 18. aprila 2012 z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij, INT/606 z dne 22. februarja 2012,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 8. februarja 2012 za uredbo Sveta o statutu evropske fundacije (COM(2012)0035),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 20. decembra 2011 za direktivo o javnih naročilih (COM(2011)0896),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. decembra 2011 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (COM(2011)0862),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (COM(2011)0682),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“ (COM(2011)0681),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja: Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“ (COM(2010)0608),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2011 o Programu Evropske unije za socialne spremembe in inovacije (COM(2011)0609),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za inteligentno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2011 za uredbo Sveta o evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006 (COM(2011)0607),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758),

–  ob upoštevanju publikacije Programa Združenih narodov za razvoj in Evropske raziskovalne mreže EMES iz leta 2008 z naslovom „Social Enterprise: A new model for poverty reduction and employment generation(1) (Socialno podjetništvo: nov model za zmanjševanje revščine in ustvarjanje delovnih mest),

–  ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. oktobra 2011 „Socialno podjetništvo in socialna podjetja“ IN/589,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(2) ,

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 10. marca 2011(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o statutu evropske zadruge glede udeležbe delavcev(4) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A7–0305/2012),

A.  ker socialna podjetja, ki predstavljajo 10 % vseh evropskih podjetij, kar je 2 milijona podjetij, in zaposlujejo več kot 11 milijonov ljudi v EU, kar je 6 % skupne delovne sile v Uniji, veliko prispevajo k evropskemu socialnemu modelu in k strategiji Evropa 2020;

B.  ker je zgodovinski razvoj privedel do različnih pravnih okvirov za podjetja vseh vrst, tudi za podjetja socialnega gospodarstva in socialna podjetja, ki razkrivajo pomembne razlike med državami članicami;

C.  ker podjetja socialnega gospodarstva niso priznana v nobenem pravnem okviru na evropski ravni, priznana so le na nacionalni ravni v nekaterih državah članicah;

D.  ker so posledice trenutne socialne, gospodarske in finančne krize ter demografske spremembe, zlasti starajoče se prebivalstvo, izziv za sisteme zdravstvenega in socialnega varstva, vključno s shemami obveznega in prostovoljnega socialnega zavarovanja, zato bi bilo treba spodbujati inovativne sisteme socialne pomoči, da bi z njimi zagotovili ustrezno in dostojno socialno varnosti;

E.  ker sta Akt za enotni trg in strategija Evropa 2020, ki sta namenjena ustvarjanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti, s tem pa povečanju števila in izboljšanju kakovosti delovnih mest ter boju proti revščini, močno povezana med seboj, in ker je lahko prispevek socialnih podjetij precejšen, saj imajo velik potencial za inovacije in se lahko ustrezno odzivajo na socialne potrebe;

F.  ker Komisija priznava, da so akterji socialne ekonomije in socialna podjetja pomembno gibalo rasti in socialnih inovacij s potencialom za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in za vključevanje ranljivih skupin na trg dela;

G.  ker bi morali pozdraviti predloga Komisije za uredbo o evropskih skladih za socialno podjetništvo in za program EU za socialne spremembe in socialne inovacije;

H.  ker lahko socialna podjetja pomagajo pri zagotavljanju socialnih storitev, ki so ključne sestavine socialne države, s tem pa prispevajo k doseganju skupnih ciljev Evropske unije;

I.  ker se številna socialna podjetja srečujejo s težavami pri dostopanju do finančnih sredstev za razširitev njihove dejavnosti, zaradi česar potrebujejo posebej prilagojeno podporo v obliki, na primer, socialnega bančništva, instrumentov za porazdelitev tveganja, dobrodelnih skladov ali (mikro) kreditov, zlasti v primeru mikro podjetij in malih in srednjih podjetij; ker imajo v tem pogledu strukturni skladi EU pomembno vlogo pri omogočanju lažjega dostopa do financiranja za socialna podjetja, tudi taka z visoko naložbeno intenzivnostjo;

J.  ker večina socialnih podjetij spodbuja politične reforme, saj spodbujajo dobro upravljanje, zlasti z vključevanjem delavcev, strank in zainteresiranih strani, in podpirajo vzajemno učenje in socialno inovativnost, s tem pa se odzivajo na vse pogostejše zahteve državljanov po etičnem, socialnem in okolju prijaznem podjetniškem ravnanju;

K.  ker socialna podjetja že po svoji naravi in s svojim načinom dela prispevajo k vzpostavljanju bolj povezane in dejavne družbe, pogosto ponujajo – in bi morala ponujati – ugodne delovne pogoje in enako plačilo za enako delo ter podpirajo enake možnosti za moške in ženske, s tem pa omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

L.  ker Komisija predlaga, naj se na področju pridržanih naročil doda nova kategorija prikrajšanih oseb;

Uvod

1.  pozdravlja sporočili Komisije o „pobudi za socialno podjetništvo“ in o „okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ s priporočili za nacionalne vlade za izboljšanje okvirnih pogojev za socialna podjetja, ki naj privedejo do novih priložnosti in delovnih mest, med drugim v hitro rastočem sektorju zdravstvenega in socialnega varstva (tako imenovani beli sektor) in okoljskem sektorju (tako imenovani zeleni sektor) – sektorja, ki socialnemu in širšemu gospodarstvu ponujata nove možnosti;

2.  ugotavlja, da je socialno gospodarstvo del ekosocialnega tržnega gospodarstva in enotnega trga EU, in opozarja na njegovo veliko odpornost na krize in na njegove zanesljive poslovne modele; poudarja, da si socialna podjetja pogosto prizadevajo, da bi izpolnila socialne in človeške potrebe, ki jih ne uspe izpolniti – ali vsaj ne ustrezno – komercialnim akterjem ali državi; poudarja, da je za delovna mesta v socialnem gospodarstvu značilno, da bodo verjetneje ostala na lokalni ravni;

3.  ugotavlja, da je socialno podjetje tisto podjetje, ki ne glede na svojo pravno obliko:

  (a) si v skladu s členi o združevanju, statuti ali katerimi koli drugimi statutarnimi dokumenti o ustanovitvi podjetja prizadeva za izpolnitev glavnega cilja doseganja merljivih pozitivnih socialnih vplivov, pri čemer podjetje:
   zagotavlja storitve ali izdelke občutljivim, marginaliziranim, prikrajšanim ali izključenim osebam in/ali
   zagotavlja storitve ali izdelke s proizvodno metodo, s katero izpolnjuje svoj socialni cilj;
   (b) svoje dobičke namesto za njihovo razdelitev uporablja zlasti za izpolnitev svojega glavnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za vse primere, ko se dobički razdelijo med delničarje in lastnike, kar zagotavlja, da razdeljevanje dobička ne ogroža izpolnitev glavnega cilja; ter
   (c) je upravljano odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in/ali zainteresiranih strani, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti;

Priporočeni ukrepi za različne vrste podjetij

4.  poudarja, da dejavnosti prostovoljcev v različnih sektorjih socialnega gospodarstva – vključno z mladimi, ki šele začenjajo poklicno pot ter prinašajo navdušenje in nove sposobnosti, ter starejšimi, ki imajo obsežne izkušnje in razvite sposobnosti – pomenijo pomemben prispevek k gospodarski rasti, solidarnosti in socialni koheziji, mnogim ljudem pa osmislijo življenje; poziva k priznanju in ustrezni finančni in strukturni podpori na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da socialna podjetja ne bi bila v slabšem položaju zaradi drugih vrst podjetij, ki „pobirajo“ pridobitna področja v socialnem gospodarstvu; poudarja, da so ta področja večinoma urbana, kar pomeni, da drugim, manj pridobitnim, večinoma podeželskim ali oddaljenim območjem, kjer je logistika povezana z višjimi stroški, ostajajo manj številčne in slabše storitve; poudarja, da bi morali imeti uporabniki možnost, da izbirajo med več ponudniki storitev;

6.  poudarja pomen strategije in ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva in inovativnih socialnih podjetij, zlasti kar zadeva mlade in prikrajšane osebe, da bi podjetniki in podjetnice lažje dostopali do programov in financiranja Unije in držav članic; poziva k ustrezni podpori programu Erasmus za mlade podjetnike, da se njegova privlačnost in prepoznavnost izboljšata tudi v socialnem gospodarstvu; opozarja pa, da morajo samozaposlovanje spremljati ustrezni napotki;

7.  ugotavlja, da socialno gospodarstvo zaznamuje velika raznolikost; poudarja, da bi moralo biti oblikovanje novih okvirov na ravni EU za podjetja neobvezno, pred tem pa bi bilo treba opraviti oceno učinka, da bi se upošteval obstoj različnih socialnih poslovnih modelov v državah članicah; poudarja, da bi se morali morebitni ukrepi ponašati z dodano vrednostjo za vso EU;

8.  podpira pobude na ravni EU za širjenje in krepitev že naprednega sektorja združenj v več državah članicah; poziva k pripravi evropskega statuta za združenja, ki naj dopolni obstoječe pravne statuse na ravni držav članic;

9.  pozdravlja namen Komisije, da predstavi predlog za poenostavitev Uredbe o statutu evropske zadruge;

10.  pozdravlja študijo Komisije o položaju vzajemnih družb v Evropi, pri kateri je tesno udeležen prizadeti sektor; poudarja, da bi morali z evropskim statutom vzajemne družbe priznati kot posebne in pomembne akterje v evropskem gospodarstvu in družbi; poudarja koristi evropskega statuta, ki bi omogočil čezmejne dejavnosti vzajemnih družb; spodbuja države članice, ki nacionalnega statuta za vzajemne družbe še niso sprejele, naj to storijo;

11.  pozdravlja predlog Komisije za uredbo o statutu evropske fundacije;

12.  opozarja, da se je Komisija v dokumentu COM(2004)0018 obvezala k dvanajstim konkretnim ukrepom v podporo razvoju zadrug, in obžaluje, da je napredek na tem področju zelo majhen; poziva Komisijo, naj – skladno s pobudo iz leta 2004 – ambiciozno predlaga nadaljnje ukrepe za ugodnejše pogoje delovanja za zadruge, vzajemne družbe, združenja ali fundacije, s tem pa podpre razvoj socialnega gospodarstva nasploh;

13.  pozdravlja sprejetje revidiranega paketa pravil EU o državni pomoči v zvezi s socialnimi in lokalnimi storitvami, hkrati pa poziva Komisijo, naj ta pravila – predvsem v zvezi s socialnimi podjetji – dodatno pojasni, da bi jih lokalni in regionalni organi lažje razumeli in uporabljali;

Podjetja, ki izpolnjujejo socialne cilje ali imajo socialne učinke

14.  poudarja, da so socialna podjetja pomembni ponudniki socialnih storitev splošnega pomena; opozarja, da ta podjetja pogosto bodisi izhajajo iz organizacij civilne družbe, prostovoljnih organizacij in/ali socialnih združenj bodisi so s temi organizacijami in/ali združenji tesno povezana, zagotavljajo pa storitve, ki so namenjene posameznikom in so zasnovane tako, da zadovoljijo življenjsko pomembne potrebe ljudi, zlasti uporabnikov v ranljivem položaju; opozarja, da se socialna podjetja pogosto znajdejo med tradicionalnim zasebnim in javnim sektorjem ter opravljajo javne storitve, tj. storitve v okviru javnih naročil;

15.  meni, da je treba pojem socialne odgovornosti podjetij obravnavati ločeno od pojma socialnega gospodarstva in socialnih podjetij, čeprav so nekatera komercialna podjetja s pomembnimi dejavnostmi v okviru socialne odgovornosti podjetij lahko močno povezana s socialnim podjetništvom;

Finančne perspektive – za boljše pravno in davčno okolje

16.  meni, da program za socialne spremembe in socialne inovacije za 2014–2020 – ki se osredotoča na mikrofinanciranje in socialno podjetništvo – prispeva k prizadevanjem za večjo dostopnost mikro kreditov za mikro podjetja v socialnem gospodarstvu, hkrati pa upošteva, da socialna podjetja sredstva potrebujejo iz zelo različnih razlogov;

17.  je prepričan, da so različni finančni instrumenti, denimo evropski skladi za socialna podjetja, evropski skladi tveganega kapitala in skladi poslovnih angelov, potrebni, da se socialnim podjetjem izboljša dostop do finančnih trgov;

18.  poudarja, da je treba socialna podjetja podpreti z zadostnimi finančnimi sredstvi na lokalni, regionalni, nacionalni ravni in ravni Unije, ter opozarja na ustrezna sredstva v okviru večletnega finančnega okvira 2014–2020 (evropski socialni sklad, evropski sklad za socialni razvoj, kmetijski sklad za razvoj podeželja, program za socialne spremembe in socialne inovacije, program za raziskave in razvoj, pa tudi Obzorje 2020); izrecno poziva k podpori inovativnim socialnim podjetjem, zlasti tistim, ki spodbujajo kakovostna delovna mesta, se borijo proti revščini in socialni izključenosti ter vlagajo v izobrazbo, usposabljanje in vseživljenjsko učenje;

19.  poudarja, da je treba dostop do financiranja Unije poenostaviti in omogočiti ustrezno prožnost na ravni držav članic; na voljo je treba dati možnosti financiranja, jih jasno oglaševati in poleg tega še poenostaviti zahteve glede organizacije, upravljanja in poročanja;

20.  poudarja, da bo pred uvedbo novih oblik finančne podpore izdelana analiza sedanjih instrumentov, da se preveri njihova učinkovitost, zato meni, da je treba pridobiti instrumente za merjenje in primerjanje socialnega donosa naložb, da se spodbudi razvoj preglednejšega naložbenega trga;

21.  meni, da je treba ustvariti pogoje, pod katerimi bi lahko socialna podjetja postala finančno neodvisna in bi se ukvarjala s komercialnimi dejavnostmi;

22.  meni, da je za ohranjanje osrednjih značilnosti socialnega podjetništva in socialnih podjetij nujno potrebno odgovorno upravljanje, podprto z ustreznim spremljanjem in preglednostjo mehanizmov financiranja;

Merila, podpora in spodbude

23.  se zavzema za pripravo primerjalne študije o različnih nacionalnih in regionalnih pravnih okvirih po Uniji, o pogojih in značilnostih poslovanja za socialna podjetja, vključno z njihovo velikostjo, številom in področjem delovanja, pa tudi o sistemih potrjevanja in označevanja; primerjalno študijo bi sprožila Komisija, izvajala pa bi se v sodelovanju s socialnimi podjetji;

24.  poudarja, da se socialna podjetja zelo razlikujejo po obliki, velikosti, poslovni dejavnosti, gospodarnosti in sodelovanju; ugotavlja, da obstajajo socialna podjetja, ki so vodilna pri razvoju na svojem področju in ki imajo zadostne zmogljivosti za lastni razvoj, obstajajo pa tudi taka, ki za svojo ustanovitev, razvoj in upravljanje potrebujejo znanje in izkušnje;

25.  meni, da je treba za večjo konkurenčnost socialnih podjetij po Uniji podpreti ustanavljanje socialnih inovacijskih grozdov, ki ne bodo imeli dodane vrednosti le na lokalni ravni; poleg tega meni, da bi lahko socialna podjetja z ustreznimi spodbudami pomembno prispevala k zaposlovanju kvalificiranih delavcev, starejših od 50 let, ki so zapustili trg dela;

26.  podpira predlog Komisije, da vzpostavi večjezično, dostopno in uporabniku prijazno spletno platformo za socialna podjetja, ki bi med drugim morala omogočati vzajemno učenje in izmenjavo najboljših praks, pospeševati razvoj partnerstev, olajšati izmenjavo informacij o dostopu do financiranja in o možnostih za usposabljanje ter služiti kot omrežje za čezmejno sodelovanje; poziva Komisijo in države članice, naj socialnim podjetjem namenijo pozornost v okviru odprte metode sodelovanja;

27.  podpira predlog Komisije, da ustanovi ekspertno skupino za razvoj socialnega podjetništva (GECES), ki bi spremljala in ocenjevala doseženi napredek pri izvajanju ukrepov, predvidenih v sporočilu (COM(2011)0682);

28.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, ali bi bilo možno in zaželeno razviti „evropsko socialno oznako“, ki bi jo podeljevali socialnim podjetjem, da bi ta lažje dostopala do javnih in socialno inovativnih naročil, ne da bi kršila pravila o konkurenci; predlaga, da bi bilo treba podjetja, ki bi prejela to oznako, redno spremljati glede njihovega spoštovanja določb, predvidenih z oznako;

29.  poziva k pripravi pravil EU o javnem naročanju, s katerimi bi se pri oddajanju naročil storitev zunanjim izvajalcem namesto načela najnižje cene uporabljalo načelo ekonomsko najugodnejše ponudbe;

30.  poziva Komisijo, naj zagotovi boljše razumevanje in poznavanje socialnih podjetij in socialnega gospodarstva, naj poskrbi za njuno večjo prepoznavnost, med drugim v kontekstu 8. okvirnega programa (Obzorje) ter naj uvede redno letno poročilo o dejavnostih socialnega gospodarstva; poziva države članice, naj se odzovejo na poziv Komisije po predlogih za to, da bi nacionalni statistični uradi pripravili zanesljive statistične podatke o socialnih podjetjih;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj socialna podjetja vključijo v akcijske načrte za zaposlovanje in socialno vključevanje, in podpira evropsko nagrado za socialno podjetništvo v priznanje socialnim učinkom tega podjetništva;

32.  opozarja, da socialna podjetja potrebujejo kar največ podpore in da je treba s kampanjami ozaveščanja in nenazadnje s poudarjanjem, da njihova koristnost presega zgolj ekonomsko, prispevati k njihovi sprejetosti, zato poziva k obsežni informacijski kampanji, ki bi jo sprožili Komisija, države članice in socialni partnerji in v ta namen postavili dostopno, večjezično spletno stran, ki bi državljanom zagotavljala hitro dostopne in razumljive informacije o socialnih dobrinah in storitvah;

33.  poziva države članice, naj pretehtajo, ali bi bilo koristno, da se v učne načrte šol, univerz in drugih izobraževalnih ustanov in v programe vseživljenjskega učenja vključijo načela socialnih podjetij/socialnega podjetništva in socialne odgovornosti, da bi na ta način prispevali k razvoju socialnih in državljanskih kompetenc ter podprli zaposlovanje v socialnih podjetjih; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo konvencionalno in spletno izobraževanje socialnih podjetnikov in spodbujajo tesnejše sodelovanje med socialnimi podjetji, komercialnimi podjetji in akademskim svetom, da bi se povečalo poznavanje in boljše razumevanje socialnih podjetij, pa tudi da bi se odpravili morebitni obstoječi stereotipi;

34.  meni, da bo uvedba skupnega evropskega okvira na področju objave podatkov zagotovila jasnejše in učinkovitejše informacije o naložbah v socialna podjetja;

35.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo preučila in predvidela možnost, da bi socialna podjetja za lažji razvoj lahko uporabljala neizkoriščene, „speče“ patente, in pričakuje konkretne ukrepe v bližnji prihodnosti;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://www.emes.net/fileadmin/emes/PDF_files/News/2008/11.08_EMES_UNDP_publication.pdf.
(2) UL C 76 E, 25.3.2010, str.16.
(3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 187.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0071.

Zadnja posodobitev: 13. februar 2014Pravno obvestilo