Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2312(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0421/2012

Predložena besedila :

A7-0421/2012

Razprave :

PV 14/01/2013 - 22
CRE 14/01/2013 - 22

Glasovanja :

PV 15/01/2013 - 9.2

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0002

Sprejeta besedila
PDF 228kWORD 36k
Torek, 15. januar 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Vloga teritorialnega razvoja v kohezijski politiki
P7_TA(2013)0002A7-0421/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2013 o optimizaciji vloge teritorialnega razvoja v kohezijski politiki (2011/2312(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega naslova XVIII,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999(1) ,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES s 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(2) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o petem kohezijskem poročilu Komisije in strategiji za kohezijsko politiko po letu 2013(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o trenutnem stanju in prihodnji sinergiji ESRR in drugih strukturnih skladov za večjo učinkovitost(4) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(5) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki(6) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o cilju 3: izziv za teritorialno sodelovanje – prihodnji načrt čezmejnega, medregijskega in sosedskega sodelovanja(7) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o kohezijski in regionalni politiki Evropske unije po letu 2013(8) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o prispevku kohezijske politike k doseganju lizbonskih ciljev in ciljev strategije EU 2020(9) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničevanju sinergij med sredstvi za raziskave in inovacije iz Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj v mestih in regijah ter državah članicah in Uniji(10) ,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je objavil Parlament, z naslovom „Kohezijska politika po letu 2013: kritična ocena zakonodajnih predlogov“,

–  ob upoštevanju sklepov poljskega predsedstva 24. in 25. novembra 2011 o ozemeljski razsežnosti politik EU in prihodnji kohezijski politiki(11) ,

–  ob upoštevanju predloga uredbe z dne 6. oktobra 2011 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (COM(2011)0615),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. oktobra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj in cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (COM(2011)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2010 z naslovom „Sklepi petega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: prihodnost kohezijske politike“ (COM(2010)0642),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 o pregledu proračuna EU (COM(2010)0700) in njegovih tehničnih prilog (SEC(2010)7000),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020“ (COM(2010)0553),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2010 z naslovom „Kohezijska politika: strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010“ (COM(2010)0110);

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju neodvisnega poročila z naslovom „An agenda for a reformed cohesion policy – A place-based approach to meeting European Union challenges and expectations“ (Program za reformirano kohezijsko politiko – lokalni pristop v odziv na izzive in pričakovanja Evropske unije), ki ga je aprila 2009 pripravil Fabrizio Barca po naročilu komisarke za regionalni razvoj Danute Hübner,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0421/2012),

A.  ker je namen kohezijske politike zmanjšati razlike med regijami EU s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in ker je bila učinkovita pri spodbujanju evropskega povezovanja prek družbenega in gospodarskega razvoja;

B.  ker uredba o skupnih določbah določa skupna pravila, ki jih je mogoče uporabljati za vseh pet evropskih programov financiranja (Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)), ki so oblikovani za izvajanje kohezijskih politik, politik za podeželje in ribiških politik;

C.  ker skupni strateški okvir išče mehanizme, s katerimi bi bilo mogoče doseči večjo usklajenost med skladi, zajetimi v uredbi o skupnih določbah (ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EKSRP, ESPR), in boljše povezovanje skladov, zajetih v uredbi o skupnih določbah, z drugimi področji politik EU;

D.  ker je ozemeljska razsežnost prečen vidik kohezijske politike in daje evropskim regijam možnost, da uporabijo posamezne ozemeljske potenciale, da bi delovale v smeri uresničevanja ciljev kohezijske politike;

E.  ker je sedaj z Lizbonsko pogodbo teritorialna kohezija priznana kot temeljni cilj EU;

Vseobsegajoči pomisleki: krepitev ozemeljskega cilja

1.  prepoznava poenostavljen sistem upravljanja na več ravneh kot sestavni del procesa odločanja v okviru kohezijske politike, pri katerem je sodelovanje potrebno na vseh ravneh na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni pri načrtovanju, razvoju in izvedbi evropskih programov financiranja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se to odraža v razvijanju jasnih in dobro opredeljenih pogodb o partnerstvu;

2.  poudarja pomen evropskega kodeksa ravnanja za države članice, regije in lokalne organe med pripravo, izvajanjem in spremljanjem programov financiranja; priznava, da je za dosego takšnega sodelovanja pomembno zagotoviti, da se odločitve sprejemajo na ravni, ki je državljanom najbližja;

3.  poudarja, da kljub pomembnemu napredku pri doseganju konvergence v EU še vedno obstajajo neenakosti (na primer glede dostopnosti) med regijami EU in se celo poglabljajo; poudarja dejstvo, da je treba proračun za kohezijsko politiko po letu 2013 vsaj ohraniti na njegovi sedanji ravni, da se zagotovi, da bo podpora še naprej dosegala območja v vseh regijah EU, ki potrebujejo gospodarsko in socialno oživitev;

4.  pozdravlja predloge Komisije za osredotočenje na merljive rezultate, ki jih doseže kohezijska politika, da se poveča trajnost naložb in zagotovi učinkovitost programov financiranja; poudarja, da mora osredotočenost na sistem, ki je usmerjen v rezultate, vključevati prožnost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer se upoštevajo poenostavitev, prednostne naloge načrtovanja in partnerstvo, tako da so sistemi, ki so usmerjeni v rezultate, specifični za regije;

5.  podpira celostne predloge Komisije iz uredbe o skupnih določbah za zmanjšanje upravnega bremena; zato poudarja, da morajo biti pravila, preverjanje in upravičenost jasni od začetka in da je uspešno poenostavitev upravnih postopkov mogoče doseči z integriranim pristopom k zagotavljanju sredstev;

6.  poudarja pomen zagotavljanja pravičnega ravnotežja med potrebnimi preverjanji porabe sredstev in učinkovitostjo porabe teh sredstev pri oblikovanju in izvajanju kohezijske politike;

7.  poudarja potrebo po zagotavljanju prožnega pristopa k določanju lokalnih in regionalnih ciljev, pri čemer morajo biti zainteresirane strani na regionalni ravni vključene v vseh fazah, da se zagotovi, da evropski programi financiranja zadovoljujejo potrebe po odpravljanju socialnih in gospodarskih neenakosti;

8.  poudarja, da bi bilo treba prožnost razširiti na pripravo projektov, ki bi v večji meri delovali v okviru različnih skladov, zajetih v uredbi o skupnih določbah, ter da bi ta večja prožnost pomagala poenostaviti uresničevanje projektov ter povečati dopolnjevanje in večsektorske vidike evropskega financiranja;

9.  poudarja, da so cilji teritorialne kohezije neločljivo povezani z gospodarskimi in družbenimi izzivi, ter priznava, da lahko kohezijska politika pomembno prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine, in sicer z uvedbo ozemeljske razsežnosti v strategijo za rast Evrope;

10.  poudarja, da bi pri prizadevanjih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 veljalo razmisliti tudi o uporabi drugih programov financiranja (npr. Obzorje 2020), nemara skladno s financiranjem iz naslova kohezijske politike;

11.  opaža večjo osredotočenost na mesta in mestna območja kot gonila gospodarske rasti;

12.  poudarja, da je pomembno okrepiti obstoječe podeželsko-mestne povezave in spodbujati nove; poudarja, da to zahteva močno osredotočenost na vseh ravneh in sodelovanje med podeželskimi in mestnimi zainteresiranimi stranmi ter da je treba ustvariti ustrezne pogoje s spodbujanjem partnerstev in omrežij, da bi pripomogli k udeležbi podeželja v povezanih dejavnostih zadevne funkcionalne geografske enote;

13.  poudarja potrebo po učinkovitejši povezavi programov teritorialnega sodelovanja s teritorialnimi strategijami in potencialno vlogo evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) pri doseganju le-te;

14.  poudarja, da se zaradi različne velikosti, virov ter družbenih in gospodarskih vidikov mest in mestnih območij v EU o opredelitvi teh območij odloča na ravni držav članic;

15.  poudarja, da velja teritorialna kohezija tudi za kohezijo znotraj ozemelj, tj. zagotavlja, da ekonomsko prispeva celotno območje in ne le večja mesta, ter poudarja, da ne smemo spregledati potenciala majhnih in srednje velikih mest na podeželju, da pomembno prispevajo k regiji;

16.  poudarja, da so za obravnavo medsektorskih vidikov teritorialne kohezije, kar naj bi privedlo do oprijemljivih rezultatov na regionalni ravni in omogočilo izkoriščanje celotnega potenciala posameznih regij, potrebne jasne in dobro opredeljene pogodbe o partnerstvu; poudarja, da je to mogoče doseči le z vključitvijo akterjev na lokalni in regionalni ravni, da bi lahko vse strani prispevale k pripravi in izvajanju programov; poudarja, da je to še zlasti pomembno pri podpiranju ozemelj, ki se soočajo s posebnimi izzivi, kot so čezmejne, gorske, otoške in najbolj oddaljene regije;

Večje povezovanje evropskih skladov v obdobju 2014–2020

17.  pozdravlja predloge iz uredbe o skupnih določbah, ki spodbujajo boljše usklajevanje in povezovanje programov financiranja, da se zagotovi večji učinek sredstev, ter močnejšo prisotnost ozemeljske razsežnosti kohezijske politike v okviru za obdobje 2014–2020;

18.  poudarja, da je trdnejši in celovitejši teritorialni pristop k evropskemu financiranju z zagotavljanjem primerne zmogljivosti in vključevanjem socialnih partnerjev in partnerjev iz civilne družbe na lokalni in regionalni ravni tako v mestnih kot v podeželskih okoljih pozitiven način zagotavljanja, da se denar usmeri k obravnavanju dolgoročnih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope;

19.  poudarja, da bo boljše usklajevanje med kohezijsko politiko in drugimi področji politik, ki jih izpostavlja uredba o skupnih določbah, omogočilo evropskim regijam nadaljevati gospodarski razvoj z uporabo svojih prednosti;

20.  kot primer navaja valižanski urad za evropsko financiranje (Wales European Funding Office – WEFO) in njegovo namero o povezovanju evropskih skladov v Walesu z oblikovanjem enotnega portala, ki bo omogočal dostop do informacij o vseh skladih, zajetih v uredbi o skupnih določbah; poudarja potencial, da bo portal tega urada vključeval skupno platformo z enotnim postopkom za prijave, plačila, spremljanje in ocenjevanje za vse sklade, zajete v uredbi o skupnih določbah; poudarja, da bi ta pristop omogočil enostavnejše prepoznavanje potencialnih sinergij med tokovi financiranja in njihovo povezovanje ter tako uskladil in poenostavil proces zaprošanja za evropska sredstva;

21.  poudarja, da bi bilo mogoče, glede na značilnosti, ki so skupne skladom, zajetim v uredbi o skupnih določbah, in drugim programom financiranja (npr. Obzorje 2020, LIFE+), izboljšati učinkovitost evropskega financiranja z iskanjem morebitnih skladnosti med temi skladi;

Mehanizmi za povezovanje evropskih skladov

22.  pozdravlja predloge za regulativni okvir, ki bi bil osredotočen na lokalni in celostni razvoj prek „lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost“, „skupnih akcijskih načrtov“ in „celostnih ozemeljskih naložb“;

23.  poudarja, da morajo po predlogih Komisije vse naložbe dopolnjevati lokalne potrebe in se ne smejo prekrivati z drugimi projekti;

24.  poziva k celovitemu pristopu k povezanim instrumentom izvrševanja („lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“, „celostne ozemeljske naložbe“, „skupni akcijski načrti“), da se lokalnim partnerstvom omogoči izbiranje – glede na njihove posamične potrebe – med različnimi kombinacijami teh instrumentov, kot je primerno, ter k obravnavanju možnosti uporabe prožnih ureditev za namen zbiranja sredstev ob upoštevanju posebnih potreb držav članic in regij;

25.  poudarja, da je treba uporabo predlaganih instrumentov ohraniti čim bolj enostavno, da se prepreči povečevanje upravnega bremena lokalnih organov in deluje v skladu s cilji poenostavitve;

26.  meni, da je institucionalna zmogljivost na različnih ravneh ukrepanja pomemben element za zagotavljanje uspešne uporabe teritorialnega pristopa;

27.  poudarja primer poddelegiranja svetom na Nizozemskem, ki vključuje dele programov financiranja (npr. ESRR), ki se z ravni regionalne oblasti delegirajo lokalnim oblastem, ukrepi pa se izvajajo na lokalni ravni za zadovoljevanje lokalnih potreb; poudarja, da daje nalaganje upravne odgovornosti lokalnim organom večji potencial za združevanje najboljših kombinacij skladov, ki bodo prilagojene lokalnim potrebam; poudarja, da bi z upravnimi strukturami, ki so na lokalni ravni že vzpostavljene, ta pristop utegnil koristiti uresničevanju „celostnih ozemeljskih naložb“ na lokalni ali podlokalni ravni;

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

28.  podpira predloge Komisije za „lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“ kot pomembno določbo iz uredbe o skupnih določbah, ki bo osredotočena na razvoj sinergij med vsemi skladi, zajetimi v uredbi o skupnih določbah;

29.  meni, da je ta instrument izvrsten način za spodbujanje udeležbe od spodaj navzgor s strani preseka subjektov v lokalnih skupnostih, ki delujejo za uresničevanje trajnostnih ozemeljskih ciljev; s tem v zvezi pozdravlja nadaljnjo krepitev upravne zmogljivosti na regionalni in lokalni ravni za ukrepe za krepitev zmogljivosti, usmerjene v izboljšanje sodelovanja lokalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev;

30.  prepoznava dosedanjo uspešnost programa Leader kot pomembnega orodja za izvajanje politike razvoja podeželja in meni, da je lahko prek „lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost“ ta mehanizem izvajanja ključen za odziv na lokalne in regionalne izzive; prav tako podpira uporabo „lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost“ pri razvoju mest;

31.  poziva Komisijo, naj pojasni svoje predloge o „lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost“ v fazi izvajanja, da se morebitnim udeležencem omogoči celovita opredelitev verjetnega namena, obsega in učinka tega instrumenta; pričakuje objavo smernic o „lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost“ za organe upravljanja;

32.  v napredku, doseženem po letu 2007 z lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, ki so sodelovale z lokalnimi akcijskimi skupinami Leader, prepoznava primer, kako bi lahko „lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“ združeval sredstva na lokalni ravni iz skladov, zajetih v uredbi o skupnih določbah; izpostavlja primer 11 lokalnih partnerstev na Danskem, ki uporabljajo tako EKSRP (Leader) kot ESR (os 4) za financiranje projektov z uporabo istega sistema izvrševanja in uprave;

33.  poudarja, da se je treba v naslednjem programskem obdobju zgledovati po primerih, kot je povezana uporaba skladov EKSRP in ESPR prek „lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost“, in sicer kot načinu razvijanja sinergij med vsemi skladi, zajetimi v uredbi o skupnih določbah;

Skupni akcijski načrti

34.  podpira predlog iz uredbe o skupnih določbah, da se uvedejo „skupni akcijski načrti“, s katerimi se skupinam projektov omogoči financiranje iz več kot enega operativnega programa;

35.  prepoznava skupne akcijske načrte kot pozitiven korak v smeri upravljanja na podlagi rezultatov, skladno z enim od vseobsegajočih ciljev kohezijske politike po letu 2013;

36.  poudarja, da je pomembno zagotoviti, da se ti instrumenti razvijajo vzporedno z „lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost“, da se zagotovi, da bo slednji prerasel vlogo zgolj strateškega orodja za razvoj lokalnih zmogljivosti namesto naložbenega cilja samega po sebi, pri tem pa spodbujati, med drugim, socialno vključenost in boj proti revščini;

37.  poziva, da se pojasni področje uporabe in povezovanje skupnih akcijskih načrtov ter odgovori na vprašanje, ali jih bo mogoče uporabljati za uresničevanje celotnih programov ali samo njihovih delov;

38.  priznava, da lahko skupni akcijski načrti ponudijo učinkovito pomoč pri doseganju uravnoteženega vključevanja mladih na trg dela; kljub temu opozarja, da bi se morali izogibati pretirano dolgim procesom odločanja in upravnim postopkom;

Celostne ozemeljske naložbe

39.  pozdravlja predlog celostnih ozemeljskih naložb, ki bi mestom lahko zagotovile možnost zadovoljevanja njihovih posebnih potreb s črpanjem sredstev iz več prednostnih osi za izvajanje operativnih programov na celosten način;

40.  pozdravlja dodatna pojasnila glede področja uporabe celostnih ozemeljskih naložb in možnosti, da bi se ta instrument, če bi ustrezal lokalnim potrebam, uporabljal tudi v nemestnih in primestnih območjih z uporabo vseh skladov, zajetih v uredbi o skupnih določbah; poudarja, da je treba zagotoviti skladnost celostnih ozemeljskih naložb s strategijami regionalnega trajnostnega razvoja, da bi se izboljšala ekonomska in socialna kohezija ne le med regijami, ampak tudi med mestnimi in nemestnimi območji v regijah;

41.  izpostavlja primer predlaganega modela „celostnih ozemeljskih naložb“ iz širšega območja Manchestra, ki združuje financiranje iz kar največ mogočih ustreznih virov za doseganje boljše vrednosti naložbe; poudarja dejstvo, da se ta model še razvija in da bi ga bilo nemara mogoče uporabiti za podporo strategiji, ki bo mestni regiji prinesla številne gospodarske in socialne koristi; poudarja, da bi predlagana celotna ozemeljska naložba povezovala prednostne naloge iz ESRR z ukrepi ESS ter da – glede na vedno večje osredotočanje ESRR na MSP in inovacije – obstajajo možnosti, da bi celostne ozemeljske naložbe v prihodnosti vzpostavile povezave s projekti Obzorja 2020;

Finančni instrumenti

42.  pozdravlja predlog Komisije za večjo uporabo in razširitev področja uporabe finančnih instrumentov z oblikovanjem enostavnejših in jasnejših pravil za zagotavljanje večje učinkovitosti vseh petih skladov, zajetih v uredbi o skupnih določbah;

43.  opozarja na potencial finančnih instrumentov, vključno z mikrokrediti, pri odpiranju alternativnih virov financiranja za širok spekter subjektov, s čimer se dopolnjujejo tradicionalne metode financiranja; poudarja, da bi morali biti finančni instrumenti v prihodnjem okviru financiranja sposobni pritegniti zasebno financiranje ter državam članicam in regijam zagotoviti prožnost za prilagajanje ciljnih sektorjev in metod izvajanja njihovim posebnim potrebam;

44.  poudarja, da bi bilo treba spodbujati tudi finančne instrumente – v smislu mehanizmov, ki omogočajo sodelovanje med podjetji, organizacijami javnega sektorja in izobraževalnimi ustanovami – kot sredstvo za razvoj celotnega pristopa k financiranju;

Povezovanje skladov, zajetih v uredbi o skupnih določbah, z drugimi politikami in instrumenti EU

45.  pozdravlja predloge iz skupnega strateškega okvira za pogodbe o partnerstvu za oris možne uskladitve skladov, zajetih v uredbi o skupnih določbah, in drugih programov financiranja, kot so okvirni program EU za raziskave in inovacije (prej sedmi okvirni program, zdaj Obzorje 2020), LIFE + in instrument za povezovanje Evrope;

46.  ugotavlja, da so bili strukturni skladi v preteklosti uspešni pri krepitvi zmogljivosti z zagotavljanjem sredstev za razvoj podjetij ali organizacij, ki so nato postala partnerji v projektih sedmega okvirnega programa ali programa za konkurenčnost in inovacije, medtem ko so programi financiranja, kot je Obzorje 2020, prvenstveno osredotočeni na odličnost;

47.  poudarja, da obstoječe sinergije med skladi, zajetimi v uredbi o skupnih določbah, in Obzorjem 2020 pomenijo, da bi se lahko oba vira financiranja uporabila pri prizadevanjih za uresničevanje dopolnjujočih se tematskih ciljev;

Zaposlovanje in socialni vidiki

48.  poudarja, da imajo politike zaposlovanja in socialne politike pomembno vlogo pri trajnostnem in socialno uravnoteženem teritorialnem razvoju in lahko veliko prispevajo k zmanjševanju regionalnih razlik, povečanju blaginje vseh državljanov in zagotavljanju enakih možnosti za vse;

49.  poudarja, da boj proti revščini vključuje boj proti izključenosti in da se morajo podeželske regije z nizko gostoto prebivalstva ali starajočim se prebivalstvom spopadati z nezadostno ponudbo zdravstvenih storitev, kar bi lahko do neke mere uravnotežili z zagotavljanjem boljšega dostopa do širokopasovnih tehnologij in spodbujanjem medicine na daljavo;

50.  meni, da bi teritorialni pristop moral biti učinkovit mehanizem za podpiranje malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju novih trajnostnih delovnih mest ter uvajanju ali razvijanju programov poklicnega usposabljanja; meni, da lahko podjetništvo, ki zasleduje rast in zaposlovanje ter izkoriščanje potenciala, preseže upravne teritorialne meje, ter poziva države članice, naj izboljšajo obstoječe pogoje za nove podjetnike, da bodo lahko bolje izkoristili svoj velik potencial za odpiranje novih trajnostnih delovnih mest;

51.  poudarja pomen ustvarjanja močnih sinergij med kohezijsko politiko in drugimi politikami EU, da bi zagotovili, da bo kohezijska politika učinkovita pri soočanju s trenutnimi izzivi na področju zaposlovanja in socialnih zadev;

52.  poudarja, da bi teritorialno sodelovanje in makroregionalne strategije lahko bili koristni instrumenti za opredeljevanje in odpravljanje razlik med regijami, na primer pri dostopu do izobraževanja in zaposlitev, ter za spodbujanje zbliževanja med evropskimi regijami;

53.  meni, da bi prostovoljna mobilnost delavcev in mladih diplomantov v EU lahko bila rešitev za odpravo pomanjkanja delovne sile na regionalnih in lokalnih trgih dela, ter spodbuja države članice in regije, naj učinkoviteje posegajo po tej mobilnosti za spodbujanje teritorialnega razvoja in kohezije;

54.  meni, da je treba nujno usklajevati ukrepe, financirane iz ESS, na različnih ravneh politik, da bi omogočili učinkovit teritorialni pristop; zlasti meni, da je treba povezati izobraževalne storitve in zmogljivosti na lokalni ravni s potrebami na trgu dela;

55.  meni, da je izrednega pomena, da se spodbuja izmenjava najboljših praks med državami članicami v okviru smiselnega in učinkovitega dolgoročnega načrtovanja teritorialnega razvoja ter ob spodbujanju dostojnih in trajnostnih delovnih mest, da bi tako preprečevali revščino in brezposelnost ter se borili proti njima;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
(2) UL L 291, 21.10.2006, str. 11.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0316.
(4) UL C 390 E, 18.12.2012, str. 27.
(5) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
(6) UL C 390 E, 18.12.2012, str. 10.
(7) UL C 390 E, 18.12.2012, str. 18.
(8) UL C 371 E, 20.12.2011, str. 39.
(9) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 120.
(10) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 104.
(11) Sklepi poljskega predsedstva o ozemeljski razsežnosti politik EU in prihodnji kohezijski politiki z naslovom „Towards an integrated, territorially differentiated and institutionally smart response to EU challenges’ (“V smeri integriranega, ozemeljsko raznolikega in institucionalno pametnega odziva na izzive EU„), 24.–25. november 2011, Poznań.

Zadnja posodobitev: 7. september 2018Pravno obvestilo