Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2134(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0001/2013

Predložena besedila :

A7-0001/2013

Razprave :

PV 04/02/2013 - 18
CRE 04/02/2013 - 18

Glasovanja :

PV 05/02/2013 - 7.3

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0036

Sprejeta besedila
PDF 124kWORD 102k
Torek, 5. februar 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Boljši dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja
P7_TA(2013)0036A7-0001/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja (2012/2134(INI))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij“ (COM(2011)0803),

–  ob upoštevanju programa Komisije za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja, programa „COSME“ (COM(2011)0834),

–  ob upoštevanju „Akta za mala podjetja“ (COM(2008)0394), ki priznava osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij v gospodarstvu EU in je usmerjen v krepitev vloge malih in srednjih podjetij ter spodbujanje njihovega potenciala za rast in ustvarjanje delovnih mest z lajšanjem številnih težav, za katere se sodi, da ovirajo razvoj malih in srednjih podjetij,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom „Pregled Akta za mala podjetja za Evropo“ (COM(2011)0078) ter svoje resolucije z dne 12. maja 2011 na to temo(1) ,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala (COM(2011)0860),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo (COM(2011)0862),

–  ob upoštevanju študije Komisije in Evropske centralne banke iz leta 2011 o raziskavi o dostopu MSP do financiranja,

–  ob upoštevanju Posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2012 o finančnih instrumentih za mala in srednja podjetja, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvoju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(2) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0001/2013),

A.  ker lahko slabo zasnovana ureditev finančne industrije, v povezavi s hudimi in razširjenimi posledicami finančne, gospodarske in dolžniške krize, otežuje dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev;

B.  ker je treba ustvariti in razviti potrebna orodja in določiti prave pogoje, ki bodo Uniji omogočili krepitev rasti v evroobmočju in Uniji kot celoti;

C.  ker so bančna posojila za mala in srednja podjetja glavni vir financiranja v Evropski uniji;

D.  ker se po podatkih Evropske centralne banke posojilne obrestne mere za mala in srednja podjetja med državami članicami zelo razlikujejo in ker v nekaterih državah obstajajo neravnovesja pri dostopu do likvidnosti ter visoka stopnja zavrnitev na področju posojil za poslovne projekte;

E.  ker mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 98 % evropskih podjetij in zagotavljajo več kot 67 % delovnih mest v Uniji; ker so tako mala in srednja podjetja osrednji steber gospodarstva EU ter pomembna gonilna sila dolgoročne evropske gospodarske rasti in trajnostnega ustvarjanja delovnih mest v 27 državah članicah;

F.  ker so med letoma 2002 in 2010 85 % novih delovnih mest v EU ustvarila mala in srednja podjetja, zlasti novoustanovljena; ker je v EU 32,5 milijona oseb samozaposlenih;

G.  ker obstajajo različna mala in srednja podjetja, ki imajo zelo različne potrebe;

H.  ker ukrepe, ki podpirajo mala in srednja podjetja ter podjetništvo, ureja „Akt za mala podjetja“, države članice pa so se skupaj s Komisijo zavezale, da bodo ta akt izvajale;

Splošna vprašanja

1.  pozdravlja akcijski načrt Komisije ter obsežen niz predlogov in priporočil v zvezi z malimi in srednjimi podjetji;

2.  se strinja s Komisijo, da so gospodarski uspeh Evropske unije, odličnost in kohezija močno odvisni od trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest, ki temeljita na zavezanosti malih in srednjih podjetjih za zagotavljanje kakovostnih izdelkov in storitev; opozarja na pomen spodbujanja gospodarske rasti v celotnem spektru podjetij; poudarja, da so mala in srednja podjetja del širšega ekosistema podjetij; ugotavlja tudi, da je treba v tem ekosistemu enako pozornost zagotoviti izboljšanju dostopa do finančnih sredstev za mikropodjetja in samostojne podjetnike; ugotavlja, da so večja podjetja močno odvisna od velike mreže manjših malih in srednjih podjetij;

3.  poudarja, da imajo zaradi posledic finančne in gospodarske krize, ki se še poslabšujejo, mnoga mala in srednja podjetja težave pri dostopu do finančnih sredstev, ter da morajo upoštevati nova in včasih strožja zakonska merila kakor v preteklosti; poudarja, da bi za bančne ustanove, ki so izkoristile državno pomoč in druge posredne oblike zagotavljanja subvencij v času krize, na primer državna jamstva in likvidnostno podporo centralnih bank in Evropske centralne banke, morali veljati cilji glede zneskov financiranja in pogojev za mala in srednja podjetja; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za spodbujanje izvajanja načela „najprej pomisli na male“ na nacionalni ravni, kar terja nadaljnjo poenostavitev regulativnega in upravnega okolja za mala in srednja podjetja;

4.  poudarja, da je treba pri poenostavitvi regulativnega in upravnega okolja za mala in srednja podjetja zagotoviti ustrezno zaščito za zaposlene na področjih socialne varnosti ter zdravja in varnosti pri delu; poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo morebitno diskriminacijo pri dostopu do finančnih sredstev v primeru malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo prikrajšane osebe ali družbene skupine;

5.  ugotavlja, da je bilo v zadnjih letih vloženih veliko prizadevanj za zmanjšanje pretirane birokracije;

6.  opozarja, da je treba okrepiti lokalni bančni sistem; poudarja, da so banke, tako na evropski kot na lokalni ravni, odgovorne in zadolžene za pametne naložbe v gospodarstvo, zlasti v mala in srednja podjetja; ugotavlja, da obstajajo razlike med državami članicami pri stroških posojil za mala in srednja podjetja ter pri njihovemu dostopu do finančnih sredstev, izhajajo pa iz neugodnih makroekonomskih razmer, kar lahko ima negativne posledice za konkurenco na širših področjih; poudarja, da rezultati raziskave Evropske centralne banke iz oktobra 2011 o posojilih med bankami kažejo na občutno splošno zaostrovanje kreditnih pogojev za posojila malim in srednjim podjetjem, čeprav se težave teh podjetij pri dostopu do posojil med državami članicami še vedno razlikujejo; poleg tega priznava, da je v EU prisotno znatno povpraševanje po mikrokreditih;

7.  ponovno poudarja, da spremenjena pravila na področju javnih naročil in koncesijskih pogodb ne bi smela ovirati dostopa malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij do trga javnih naročil;

8.  opozarja, da je v Evropi glavni vir financiranja malih in srednjih podjetij bančni sektor; meni, da je zaradi razdrobljenosti bančnega sektorja in posledično velikih razlik v obrestnih merah za posojila in v ponudbi posojil med državami članicami potreben diferenciran pristop k izboljšanju dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja, ob upoštevanju okoliščin v vsaki posamezni državi;

Raznolikost malih in srednjih podjetij

9.  opominja Komisijo, da so mala in srednja podjetja po vsej Evropi izredno raznolika, od zelo tradicionalnih družinskih podjetij do hitro rastočih družb, visokotehnoloških podjetij, mikropodjetij, socialnih podjetij in novoustanovljenih podjetij, in da morajo biti pristopi pomoči enako raznoliki;

10.  poudarja, da v trenutnih razmerah, ko je nezadostni dostop do ustreznih virov tveganega kapitala, zlasti v začetnih fazah, še vedno ena najpomembnejših ovir za oblikovanje in razvoj v rast usmerjenih podjetij, akcijski načrt Komisije namenja velik poudarek tveganemu kapitalu kot možnemu načinu financiranja rasti; poudarja, da je tako financiranje ustrezno samo za majhno število malih in srednjih podjetij in da ostajajo bančna posojila glavni vir financiranja;

11.  poudarja, da ne obstaja en način financiranja, ki bi ustrezal vsem, in poziva Komisijo, naj podpre razvoj obsežnega niza prilagojenih programov, instrumentov in pobud v obliki lastniškega kapitala (npr. poslovni angeli, skupinsko financiranje in večstranski sistemi trgovanja), navideznega lastniškega kapitala (kot so lastniško-dolžniška finančna sredstva) in dolžniških instrumentov (npr. majhne izdaje podjetniških obveznic, jamstveni instrumenti in platforme) ter partnerstev med bankami in drugimi subjekti, vključenimi v financiranje malih in srednjih podjetij (računovodski strokovnjaki, poslovna združenja ali združenja malih in srednjih podjetij ali gospodarske zbornice), da bi tako podprli podjetja v obdobju ustanavljanja, rasti in prenosa, pri čemer je treba upoštevati njihovo velikost, promet in finančne potrebe;

12.  poudarja, da bi morala Komisija poudariti pomembno vlogo, ki jo lahko ima trg vrednostnih papirjev pri tem, kako mala in srednja podjetja ter vlagatelji pridobivajo finančna sredstva v različnih fazah; opozarja, da v evroobmočju že obstajajo trgi vrednostnih papirjev, ki so bili zasnovani posebej za mala in srednja podjetja, in da so bili zasnovani kot odziv na posebne zahteve trga in financiranja;

Ranljivost malih in srednjih podjetij

13.  poziva Komisijo, naj za nove uredbe, ki so pomembne za mala in srednja podjetja, izvede splošno in vključujočo oceno učinka, vključno s celovitim testom, pri čemer bo upoštevala potrebe in izzive, s katerimi se morajo ta podjetja soočiti;

14.  poudarja, da so mala in srednja podjetja pogosto prav na koncu dolge dobavne verige in jih zato najbolj prizadenejo zamude pri plačilih in kratki plačilni roki; zato pozdravlja pobudo Komisije za močno spodbujanje držav članic za hitrejše izvajanje direktive o zamudah pri plačilih;

15.  poudarja, da raziskave Komisije kažejo, da za dostop malih in srednjih podjetij do sredstev ter njihovo inovativnost, konkurenčnost in rast ni pomemben le dostop do finančnih sredstev, temveč tudi dostop do znanj in veščin, vključno z upravljavskimi znanji in veščinami ter finančnim in računovodskim znanjem; meni, da bi izvajanje finančnih instrumentov EU zato morali spremljati ustrezno mentorstvo, programi inštruiranja in na znanju temelječe poslovne storitve;

16.  meni, da je treba mala in srednja podjetja podpirati na lokalni ravni, da bi tako razvili politike za spodbujanje podjetništva, izboljšali razmere za mala in srednja podjetja v celotnem času njihovega obstoja in jim pomagali pri dostopanju do novih trgov; meni, da sta priznavanje dobrih praks in njihova izmenjava ključna elementa te politike;

Profesionalizacija podjetništva

17.  ugotavlja, da pomanjkanje osnovnega finančnega znanja med podjetniki znižuje kakovost poslovnih načrtov in posledično zmanjšuje uspešnost vlog za kredite; zato poziva države članice, naj zagotovijo strokovno usposabljanje potencialnih podjetnikov, in podpirajo partnerstva med bankami, gospodarskimi zbornicami, poslovnimi združenji in računovodskimi strokovnjaki;

18.  meni, da je žensko podjetništvo neizkoriščen vir za rast in konkurenčnost EU, ki bi ga morali spodbujati, ter da bi bilo treba odstraniti vse ovire, s katerimi se soočajo ženske;

19.  meni, da bi moralo biti v sisteme osnovnega izobraževanja vključeno razvijanje podjetniških veščin in programov za spoznavanje, kako delujejo in se medsebojno povezujejo trg, gospodarstvo in finančni sistem; meni, da je dobro pripravljen poslovni načrt prvi korak k boljšemu dostopu do finančnih sredstev in uspešnosti; poziva Komisijo in države članice, naj finančno izobraževanje nemudoma vključijo v izobraževalne programe; v zvezi s tem podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva in razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

20.  meni, da so potrebni posebna strategija za novoustanovljena podjetja in finančna orodja za izvajanje inovativnih projektov ter razvoj ustvarjalnosti mladih podjetnikov;

21.  poudarja, da v nekaterih državah članicah že obstajajo zgledi najboljše prakse na področju izboljševanja pripravljenosti podjetnikov; poziva Komisijo, naj podpre njihovo izvajanje v drugih državah članicah;

22.  poudarja, da je nujno treba na enostaven način in redno obveščati podjetnike in potencialne podjetnike ter banke o pobudah za usposabljanje ter finančnih sredstvih in programih EU za mala in srednja podjetja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj morajo izkoristiti vse razpoložljive možnosti in ukrepe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalne organizacije malih in srednjih podjetij ustrezno obveščene o pobudah EU in predlogih politike;

23.  poziva k večjim komunikacijskim prizadevanjem skupine Evropske investicijske banke za promocijo finančnih shem v skupnosti malih in srednjih podjetij v sodelovanju z organizacijami malih in srednjih podjetij;

24.  poudarja, da je nujno potrebno usmerjanje podjetnikov, ki so bankrotirali, saj 15 % podjetij preneha z dejavnostmi zaradi stečaja; podpira poenostavitev in skrajšanje stečajnih postopkov ter spodbuja zamisel o tem, da bi zadevnim podjetnikom dali še eno možnost;

Preglednost

25.  ugotavlja, da je znanje posojilodajalcev na področju kreditnih instrumentov v splošnem boljše od znanja podjetnikov in da bi morali podjetniki s posojilodajalci bolje komunicirati glede svojega poslovnega načrta in dolgoročne strategije; poudarja, da ta informacijska vrzel privede do težav pri razpravi o vlogi za kredit; ugotavlja, da med malimi in srednjimi podjetji obstaja potreba po posebej prilagojenem svetovanju o možnostih kreditiranja; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljše prakse za specifične rešitve glede dialoga, sodelovanja in izmenjave informacij med posojilodajalci in podjetniki; poziva Komisijo, naj okrepi dialog in sodelovanje med podjetniki in posojilodajalci;

26.  poudarja, da bi morali posojilodajalci določiti jasna in specifična merila za pregledno vlogo za finančna sredstva; poudarja, da mora posojilodajalec v primeru, ko v celoti ali deloma zavrne vlogo za kredit, podjetnika ustrezno in konstruktivno obvestiti o razlogih za zavrnitev; poziva Komisijo, naj določi jasne smernice o tem konstruktivnem pristopu do preglednosti;

27.  ugotavlja, da morajo mala in srednja podjetja v primeru predčasnega odplačila kredita upniku povrniti izgubo dobička in pogosto plačati tudi dodatno kazen, kar pomeni, da stroški postanejo nevzdržno visoki; poziva Komisijo, naj predlaga večjo preglednost v vseh pogodbah o predčasnem odplačilu za mala in srednja podjetja ter preuči možnost določitve zgornje meje za omejitev stroškov take transakcije;

28.  ugotavlja, da se mala in srednja podjetja pri pridobivanju finančnih sredstev od kreditnih institucij soočajo z vedno strožjimi zahtevami, vključno z osebnimi jamstvi; ugotavlja, da bi lahko zvišane obrestne mere povzročile zvišanje necenovnih pogojev, vključno z osebnimi jamstvi; zato meni, da bi morala zakonodaja za regulacijo finančne industrije izrecno ščititi in spodbujati učinkovito posojanje realnemu gospodarstvu, zlasti malim in srednjim podjetjem;

29.  poziva države članice, naj zmanjšajo upravno breme ob ustanovitvi malega ali srednjega podjetja in med njegovim delovanjem, glede na razlike med državami na tem področju, ki ovirajo dokončno izoblikovanje enotnega trga; poudarja, da je treba zmanjšati število dni, potrebnih za ustanovitev novega podjetja; poziva Komisijo, naj preuči zglede najboljših možnih praks, ki bi se izvajale v državah članicah; poziva Komisijo, naj oceni možnost uvedbe enotne identifikacijske številke za mala in srednja podjetja, ki bo vključno z vsemi finančnimi podatki shranjena v enotni evropski zbirki podatkov za mala in srednja podjetja, kar jim bo olajšalo vlaganje prošenj za programe in finančna sredstva EU ter nacionalne programe in finančna sredstva; opozarja, da je treba v primeru uvedbe takšne identifikacijske številke za mala in srednja podjetja pozornost nameniti načelom varstva podatkov;

30.  pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje uporabe kvalitativnih bonitetnih ocen kot dopolnila k standardni kvantitativni oceni kreditne sposobnosti malih in srednjih podjetij;

Novi načini financiranja

31.  pozdravlja nove programe Komisije za financiranje, ki upoštevajo posebnosti malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj še naprej razvija financiranje EU, prilagojeno za ta podjetja; poudarja, da bi bilo treba preprečiti drobljenje financiranja in da je financiranje lahko učinkovito le, če lahko pokrije znaten del potreb zadevnih malih in srednjih podjetij;

32.  trdno verjame, da bi bilo treba finančna sredstva za dolžniške in lastniške finančne instrumente v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) ter programa Obzorje 2020 močno zvišati ter občutno izboljšati dostop do njih za mala in srednja podjetja;

33.  meni, da mora Komisija preučiti možnosti za izboljšanje evropskega trga nepravega lastniškega kapitala, zlasti dolžniško-lastniških finančnih sredstev; priporoča Komisiji, naj ugotovi, kako bi lahko okrepili dolžniško-lastniški instrument za rast Evropskega investicijskega sklada in preučili nove dolžniško-lastniške produkte, kot je jamstvo za dolžniško-lastniška posojila; poleg tega priporoča zagotovitev podatkov in analize v zvezi s finančnimi instrumenti, da bi zmanjšali ovire za finančne posrednike, ki želijo raziskati posojilni trg za dolžniško-lastniški kapital v EU;

34.  poziva, naj se najmanj 20 % proračuna programa Obzorje 2020 dodeli za mala in srednja podjetja;

35.  ugotavlja, da mala in srednja podjetja ter kreditne institucije kapitalska jamstva sprejemajo z odobravanjem in jih uporabljajo; pozdravlja prizadevanja Komisije na tem področju; poziva države članice, naj uvedejo ustrezen okvir za kapitalska jamstva;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen in prilagojen regulativni okvir za izdajatelje finančnih sredstev malim in srednjim podjetjem, ki se ne bo izkazal za obremenjujočega zanje in ki bo tudi pridobil zaupanje vlagateljev (v okviru evropske zakonodaje o računovodskih standardih, direktive o prospektu, direktive o preglednosti ter direktive o zlorabi trga in direktive o trgih finančnih instrumentov);

37.  pozdravlja sporazum, ki ga je Evropski svet na zasedanju 28. in 29. junija 2012 dosegel o povečanju kapitala EIB za 10 milijard EUR, kar bo skupini EIB omogočilo, da svojo posojilno zmogljivost znotraj Unije za obdobje 2012–2015 poveča za približno 60 milijard EUR, spodbudi naložbe v skupni višini približno 180 milijard EUR in tako odigra dobrodošlo vlogo v okviru prizadevanja za usklajeno spodbuditev evropskega gospodarstva; pozdravlja, da je EIB v okviru svojih prednostnih nalog pri kreditiranju posebej priznala potrebo po razširitvi obsega bančnih partnerjev za kreditiranje malih in srednjih podjetij, tako da bo vključeval nove finančne in nekonvencionalne posrednike; poudarja, da ta nova zaveza ne sme spodkopavati vzporednih prizadevanj za okrepitev in izboljšanje skupnih instrumentov EIB-proračun Unije na področju delitve tveganja ali soudeležbe v kapitalu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi in optimizira instrumente Evropske investicijske banke za delitev tveganja ter programe Evropskega investicijskega sklada za portfelje lastniškega kapitala ali dolžniško-lastniških finančnih sredstev, ki jih malim in srednjim podjetjem odobrijo finančne institucije (posredniki); priznava, da je kohezijska politika eden od glavnih virov finančne podpore malim in srednjim podjetjem ter da so programi financiranja v okviru strukturnih skladov, zmanjševanje pretirane birokracije in večja hitrost in učinkovitost bistveni za spodbujanje oživljanja gospodarstva EU in njegove konkurenčnosti;

38.  poziva Komisijo, naj v okviru Evropskega investicijskega sklada vzpostavi stalno evropsko jamstveno platformo za lažji dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev, s čimer bi izboljšala razvoj jamstev ali posojilnih produktov na osnovi evropskih jamstev in zmanjšala zahteve po kapitalu bank ter izpostavljenost finančnih posrednikov tveganju;

39.  spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj nadgradi svojo pobudo za mikrofinanciranje projektov in tako krepi svoj prispevek k uresničevanju prednostnih nalog politike EU na področju socialne vključenosti;

40.  ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah na bančnih računih rekordni zneski prihrankov gospodinjstev, medtem ko se v drugih državah članicah depoziti zmanjšujejo zaradi učinkov krize; poudarja, da bi z oblikovanjem ustreznega okvira spodbud za sprostitev teh prihrankov olajšali dostop do finančnih sredstev malim in srednjim podjetjem tako v domači državi kot v tujini ter okrepili gospodarstvo EU; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za aktiviranje teh prihrankov, na primer z uvedbo spodbud na podlagi zgledov najboljših praks, ki že obstajajo v državah članicah;

41.  ugotavlja, da mala in srednja podjetja prispevajo k večji delovni aktivnosti prebivalcev v regijah z nizko ravnjo zaposlenosti, povečanju zaposlovanja in uresničevanju trenutnih potreb prebivalstva ter s tem pozitivno vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti; zato meni, da ustanavljanje malih in srednjih podjetij prispeva k zmanjševanju neenakosti na državni ravni;

42.  pozdravlja podporo malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem prek pobud, kot so Program EU za socialne spremembe in inovacije, program Ustvarjalna Evropa (vključno s posojilnimi jamstvi za kulturni in ustvarjalni sektor), Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) in Obzorje 2020, ki vsi ponujajo nove možnosti za izpopolnjevanje znanja in veščin, s čimer se omogoča dinamični razvoj malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja, ki želijo javnemu sektorju zagotavljati inovativne gradnje, blago in storitve; zlasti poziva k sprejetju ukrepov za izboljšanje pogojev financiranja, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo tvegani kapital in drugi pomembni tokovi financiranja v celoti priznavali možnosti za rast, ki jih prinašajo inovativna podjetja v sodelovanju s partnerji v javnem sektorju tako pri projektih predkomercialnih naročil kot v okviru partnerstev za inovacije;

44.  poudarja, da sta odprt in pregleden regulativni okvir EU za javna naročila ter sorazmerno, pregledno in nediskriminatorno izvrševanje Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(3) nujno potrebna za boljši dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil in njihovo zmožnost, da te pogodbe tudi dejansko izpolnijo;

45.  dodaja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bi zagotavljali, da poenostavitev čezmejne dejavnosti za mala in srednja podjetja ne bi olajšala tudi čezmejne dejavnosti, povezane z lažnim samozaposlovanjem, zlasti v gradbeništvu;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 102.
(2) UL C 308 E, 20.10.2011, str.6.
(3) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

Zadnja posodobitev: 30. oktober 2014Pravno obvestilo