Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2260(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0019/2013

Predložena besedila :

A7-0019/2013

Razprave :

PV 05/02/2013 - 11
CRE 05/02/2013 - 11

Glasovanja :

PV 07/02/2013 - 5.4

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0054

Sprejeta besedila
PDF 186kWORD 44k
Četrtek, 7. februar 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Upravljanje enotnega trga
P7_TA(2013)0054A7-0019/2013
Resolucija
 Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisiji o upravljanju enotnega trga (2012/2260(INL))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 26(3) PDEU,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 z naslovom „Boljše upravljanje enotnega trga“ (COM(2012)0259),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Letni pregled rasti 2013“ (COM(2012)0750) in poročila Komisije z naslovom „Stanje na področju integracije notranjega trga 2013 – prispevek k letnemu pregledu rasti“ 2013 (COM(2012)0752),

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti predloga o boljšem upravljanju enotnega trga kot prispevka k izvajanju evropskega semestra, ki jo je opravil oddelek Evropskega parlamenta za evropsko dodano vrednost in je bila predložena Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov z dne 7. februarja 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (COM(2010)0608),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj v novo rast“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 z naslovom „O izvajanju direktive o storitvah – Partnerstvo za novo rast na področju storitev 2012–2015“ (COM(2012)0261),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija predsedniku Evropske komisije z dne 9. maja 2010 z naslovom Nova strategija za enotni trg – v službi evropskega gospodarstva in družbe,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju poročila predsednika Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ ter vmesnega poročila z dne 12. oktobra 2012 in končnega poročila z dne 5. decembra 2012 na to temo,

–  ob upoštevanju 23. pregleda stanja notranjega trga (september 2011) in resolucije Parlamenta na to temo z dne 22. maja 2012(1) ,

–  ob upoštevanju 25. pregleda stanja notranjega trga (oktober 2012),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2012 z naslovom Zagotavljanje uspešnega delovanja enotnega trga – letni pregled upravljanja za leto 2011 (SWD(2012)0025),

–  ob upoštevanju Sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 30. in 31. maja 2012 o enotnem digitalnem trgu in upravljanju enotnega trga,

–  ob upoštevanju razprav Sveta za konkurenčnost dne 10. in 11. oktobra 2012 o aktu za enotni trg,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. oktobra 2012,

–  ob upoštevanju prispevka in sklepov z XLVIII. zasedanja Konference specializiranih parlamentarnih organov za zadeve Unije (COSAC) od 14. do 16. oktobra 2012,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane(2) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 z naslovom Akt za enotni trg – naslednji koraki za gospodarsko rast(4) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o bolj učinkovitem in poštenem maloprodajnem trgu(5) ,

–  ob upoštevanju členov 42 in 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A7-0019/2013),

A.  ker je dobro delujoč in učinkovit enotni trg, ki bo temeljil na visokokonkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu, potreben bolj kot kdajkoli prej, da bi spodbujali rast in konkurenčnost ter ustvarjali delovna mesta in tako oživili evropsko gospodarstvo; ker bi si moral enotni trg prizadevati za dosego tega cilja, tako da bi zagotovil konkreten odziv na krizo in varstvo potrošnikov ter spodbujal socialno kohezijo;

B.  ker ima enotni trg nepogrešljivo vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

C.  ker enotni trg 20 let po uradni vzpostavitvi še vedno ni dokončan, zlasti zato, ker države članice še vedno niso v celoti prenesle ali izvedle približno 1500 direktiv in okrog 1000 uredb;

D.  ker je treba nujno izboljšati upravljanje enotnega trga ter bolje prenašati, izvajati in izvrševati predpise, ki ga urejajo;

E.  ker bi bilo treba enotni trg dokončati z največjo mero odločnosti in čim hitreje, pri tem pa ohraniti potrebno ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi razsežnostmi;

F.  ker enotnega trga ne bi smeli obravnavati ločeno od drugih horizontalnih politik, kot so varstvo potrošnikov in delavcev, socialne pravice, varstvo okolja in trajnostni razvoj;

G.  ker bo dokončna vzpostavitev enotnega trga podlaga za dokončanje procesa političnega in gospodarskega povezovanja Unije in bo zagotovila potrebno povezavo med državami članicami in nečlanicami euroobmočja;

H.  ker se dobro upravljanje enotnega trga in nadaljnji razvoj regij dopolnjujeta in bi lahko pomembno izboljšala možnosti za lokalno in regionalno rast ter skupaj ustvarila močno Evropo, za katero bosta značilna kohezija in konkurenčnost; ker zlasti evropsko teritorialno sodelovanje temelji na podobni idejni zasnovi kot enotni trg, saj spodbuja čezmejno povezanost in vzajemno izkoriščanje regionalne in lokalne infrastrukture, naložb in trgov; ker bi lahko enotni trg še okrepili, tako da bi odpravili tržne pomanjkljivosti, utrdili čezmejno teritorialno sodelovanje in v okviru teritorialnih paktov spodbujali dejavnosti in financiranje lokalnih in regionalnih organov;

I.  ker se je povprečni zaostanek pri prenosu zakonodaje kljub političnim zavezam na najvišji ravni in prizadevanjem Komisije in držav članic dvignil z 0,7 % v letu 2009 na 1,2 % v februarju 2012 in je po majhnem napredku v zadnjih mesecih zdaj dosegel 0,9 %; ker so v zvezi s tem potrebna nadaljnja prizadevanja, saj ta zaostanek povzroča nezaupanje v Unijo, zlasti v enotni trg;

J.  ker sta enotni trg kot ogrodje Unije in njegovo dobro delovanje kot podlaga in okvir za gospodarsko in socialno obnovo v Evropi izjemnega pomena; ker je pri tem nujno spoštovanje socialnih pravic v skladu z nacionalnim pravom in prakso, ki spoštuje pravo Unije;

K.  ker je večja konkurenca, ki je rezultat procesa povezovanja, močna spodbuda za širšo paleto cenejših in bolj kakovostnih proizvodov za evropske potrošnike, kar kažejo pregledi stanja potrošniških trgov in pregledi povezanosti enotnega trga za štiri svoboščine;

L.  ker je mogoče s polnim in ustreznim izvajanjem Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(6) ustvariti potencialne gospodarske koristi, ki bi lahko zagotovile prispevek k rasti v višini med 0,8 % in 2,6 % bruto domačega proizvoda (BDP), kar bi lahko uresničili v petih do desetih letih po uveljavitvi te direktive;

M.  ker Komisija ocenjuje, da bi lahko Unija v naslednjih desetih letih s spodbujanjem hitrega razvoja enotnega trga ustvarila dodatne 4 % BDP;

N.  ker bi bilo treba strategijo enotnega trga uskladiti in osnovati na pragmatičnem, celovitem in obsežnem dogovoru, ki ga bodo podprle vse države članice in evropske institucije; ker je še vedno potrebno močno vodstvo na strani vseh evropskih institucij in jasna politična zavezanost na strani držav članic, da bi v celoti izvajali in uveljavili direktive in uredbe, povezane z enotnim trgom, ter povečali verodostojnost enotnega trga in zaupanje vanj;

O.  ker je predsednik Evropskega sveta v svojem zgoraj navedenem poročilu z dne 26. junija 2012 poudaril pomen popolne združljivosti z enotnim trgom ter odprtosti in preglednosti na poti k močnejši ekonomski in monetarni uniji; ker je v končnem poročilu z dne 5. decembra 2012 še dodatno poudaril, kako pomembno je dokončanje enotnega trga v bližnji prihodnosti, saj bo učinkovito orodje za spodbujanje rasti;

P.  ker so konkretni ukrepi na ravni držav članic in Unije še vedno potrebni, da bi v celoti uresničili svobodo gibanja ljudi ter pretoka blaga, storitev in kapitala v Evropski uniji; ker bi ustvarjanje novih poslovnih priložnosti za podjetja, zlasti mala in srednja, tudi z dosledno uporabo testov za mala in srednja podjetja pri ocenah učinka, ki jih izvajata Komisija in Parlament, ter hiter napredek, ki ga zagotavljata program o pametni pravni ureditvi in zakonodaja, prilagojena različnim vrstam podjetij, kjer je to primerno, tudi lahko prispevala k oživitvi evropskega gospodarstva, ne da bi bili ogroženi splošni cilji, na primer zdravje in varnost pri delu;

Q.  ker bi bilo treba priznati dragoceno vlogo enotnih kontaktnih točk za enotni trg, tudi elektronskih in fizičnih, ki zmanjšujejo upravno obremenitev in stroške transakcij, izboljšujejo učinkovitost, odprtost trga, preglednost in konkurenco, zaradi česar je javna poraba manjša, podjetja, tudi mala, srednja in mikropodjetja, pa imajo več priložnosti za dostop na trg ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest;

Boljša zakonodaja

R.  ker bi si morala Komisija prizadevati za več horizontalnega usklajevanja in skladnosti pri pripravi zakonodajnih predlogov, ki vplivajo na enotni trg; ker bi morala pred sprejetjem zakonodajnih predlogov izvesti temeljite ocene učinka, tudi teritorialnega, in predstaviti prepričljive razloge za potrebo po zakonodaji o enotnem trgu;

S.  ker bi morala Komisija po potrebi in v skladu z načelom subsidiarnosti, predvsem kadar ni več potrebe po dodatni diskreciji pri izvajanju zakonodaje Unije, kot prednostni pravni instrument za urejanje enotnega trga izbrati uredbe in ne direktive;

T.  ker bi morale države članice in Komisija na nacionalni ravni uvesti „preizkus enotnega trga“, s katerim bi ocenile, ali bi utegnila nova nacionalna zakonodaja negativno vplivati na učinkovito delovanje enotnega trga; ker bi morala Komisija razmisliti o izvedljivosti sistema obveščanja za osnutke nacionalne zakonodaje, ki bi utegnila negativno vplivati na delovanje enotnega trga, in dopolniti postopek iz Direktive 98/34/ES ter ustvariti horizontalen instrument, okrepiti njegovo preprečevalno naravo, ko bo predložila podrobno mnenje o osnutku zakonodajnega akta, in zagotoviti njegovo uporabo ter tako odpraviti nezadovoljivo izvajanje zakonodaje Unije na lokalni ravni;

U.  ker je bistveno, da upravno sodelovanje med državami članicami poteka učinkovito, uspešno in stroškovno učinkovito, tako kot v primeru informacijskega sistema za notranji trg (IMI); ker bi se moral ta sistem vedno uporabljati tudi na ostalih področjih, da bi okrepili njegovo funkcionalnost in zmanjšali birokratske postopke, povečali preglednost in vsem akterjem na enotnem trgu omogočili, da bi v celoti izkoristili vse njegove prednosti;

Boljši prenos, izvajanje in uporaba

V.  ker bi morala vsaka država članica dosledno prenesti vsako direktivo v nacionalno zakonodajo ter skupaj in istočasno sprejeti vse ukrepe za prenos, povezane s celotnim zakonodajnim aktom Unije, da bo prenos tega akta v nacionalno zakonodajo v skladu s kompromisom, doseženim na ravni Unije, saj neustrezen in prepozen prenos izkrivlja konkurenco na enotnem trgu ter državljanom in podjetjem preprečuje, da bi v celoti izkoristili vse prednosti enotnega trga;

W.  ker je treba zagotoviti več preglednosti pri izvajanju in enotni uporabi prava Unije v državah članicah; ker bodo korelacijske tabele postale vse koristnejše orodje na povezanem enotnem trgu za prikaz nacionalnega prenosa predpisov Unije in ker bi morala Unija zato pogosteje zahtevati take tabele;

Spremljanje izvajanja

X.  ker je izmenjava izkušenj in najboljše prakse med državami članicami ključna za razumevanje nacionalnih mehanizmov uporabe prava Unije in preostalih ovir na enotnem trgu; ker bi morale države članice pred prenosom zakonodajnih aktov izmenjavati informacije med seboj in s Komisijo, da bi zagotovile njihov ustrezen prenos in preprečile razdrobljenost; ker je spremljanje izvajanja prava Unije ena od osrednjih pristojnosti Komisije in njenih javnih uslužbencev; ker bi lahko Komisija, da bi izpolnila svoje zaveze glede nudenja pomoči državam članicam pri prenosu in izvajanju zakonodaje Unije, uvedla in usklajevala mrežo javnih uslužbencev, zadolženih za izvajanje vse nove zakonodaje Unije zunaj okvira mreže SOLVIT, s čimer bi zagotovila platformo za izmenjavo in medsebojno strokovno ocenjevanje v tesnem sodelovanju z državami članicami ter tako izboljšala splošno kakovost izvajanja in razrešila težave, s katerimi se pri izvajanju soočajo države članice; ker bi morali omogočati izmenjavo nacionalnih javnih uslužbencev, zadolženih za izvajanje zakonodaje Unije, med državami članicami, da bi spodbujali boljši pretok informacij in najboljše prakse;

Y.  ker s popolnoma kvantitativnimi statističnimi podatki o izvajanju zakonodaje o enotnem trgu ni mogoče meriti kakovosti izvajanja in konkretnega učinka specifičnih ključnih instrumentov na enotni trg; ker je zato potrebna politična in kvalitativna ocena izvajanja in napredka enotnega trga, zlasti kar zadeva ekonomski pomen nove zakonodaje o enotnem trgu in uporabo obstoječe zakonodaje;

Z.  ker bi bilo treba pri taki oceni razlikovati med neizvršitvijo prenosa, kar je jasno opredeljiv neuspeh države članice, in med možnostjo neskladnosti, ki lahko temelji na drugačnem tolmačenju in razumevanju prava Unije; ker ustanovni pogodbi določata, da lahko le Sodišče Evropske unije dokončno in javno ugotovi neskladnost nacionalne zakonodaje s pravom Unije; ker zato takšne neskladnosti ne sme razglasiti nobena druga institucija; ker bi bilo treba Evropskemu parlamentu vsako leto predložiti seznam neprenesenih ali nepravilno prenesenih zakonodajnih aktov Unije v državah članicah;

AA.  ker v zakonodajnem postopku za sprejetje novih uredb še vedno potekajo pogajanja o nekaterih zahtevah pri strukturnih skladih, povezanih s prenosom direktiv o enotnem trgu v državah članicah; ker bi bilo treba tovrstne ukrepe uporabiti le v skrajni sili in ker bi morala biti uporaba finančnih vzvodov pomoči Unije za spodbujanje pravočasnega prenosa pravil o enotnem trgu ustrezno uravnotežena;

Boljše izvrševanje

AB.  ker zavoljo boljšega upravljanja enotnega trga ne bi smeli popuščati državam članicam, ki predpisov enotnega trga ne izvajajo ustrezno;

AC.  ker postopki za ugotavljanje kršitev, kakor so določeni v členu 258 PDEU in jih izvaja Komisija, ne dopuščajo hitre obravnave in odprave pomanjkljivosti pri izvajanju in uporabi določb o enotnem trgu v državah članicah;

AD.  ker so postopki za ugotavljanje kršitev pogosto razkrili celo vrsto omejitev, povezanih z zmožnostjo za izpolnjevanje pričakovanj posameznih potrošnikov in podjetij, in ker bi bilo treba vzpostaviti enoten instrument za učinkovita in cenovno dostopna pravna sredstva;

AE.  ker bi morale države članice in Evropski svet v okviru prihodnjih revizij PDEU še naprej razvijati postopke za ugotavljanje kršitev; ker bi se morali medtem na vso moč prizadevati za doslednejšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev določb prava Unije na področju enotnega trga; ker bi bilo treba v zvezi s tem dejavneje izvajati hitrejše postopke znotraj Komisije in v skladu s členom 279 PDEU po potrebi uporabljati postopke za izdajo začasnih odredb pred Sodiščem Evropske unije; ker nekateri pravni akti Unije zagotavljajo začasne ukrepe, ki jih lahko sprejmejo nacionalna sodišča, da bi preprečila neposredne kršitve, kot so sodne odredbe; ker bi lahko po tem vzorcu izvajali učinkovitejše postopke in ker bi bilo treba razmisliti o tem, da bi se ti začasni ukrepi uporabljali na vseh ustreznih področjih;

AF.  ker je uporaba sistema EU Pilot prinesla pozitivne rezultate pri zagotavljanju pravilne uporabe prava EU in prinaša hitrejše rešitve za težave, s katerimi se soočajo državljani in podjetja; ker bi morala Komisija zato spodbujati uporabo tega sistema in še izboljšati njegovo učinkovitost, da bi bolje ugotavljala in odpravljala kršitve pravil o enotnem trgu, ne da bi se pri tem morala posluževati zamudnih postopkov za ugotavljanje kršitev;

AG.  ker je potencial mreže SOLVIT kljub njeni pomembni vlogi kot ključnega orodja za reševanje težav na nacionalni ravni in zagotavljanje večje skladnosti s pravom Unije v zvezi z enotnim trgom še vedno nezadostno izkoriščen; ker bi bilo treba spodbujati konkretne ukrepe za večjo prepoznavnost mreže SOLVIT in intenzivnejše komuniciranje z evropskimi državljani prek nje, da bi v okviru sedanjega proračuna bolje izkoristili njen potencial; ker bi si bilo treba bolj prizadevati za večjo povezanost mreže SOLVIT z vrsto storitev pomoči in orodij za izvrševanje prava, ki so na voljo na nacionalni ravni in ravni Unije; ker je treba prav tako izboljšati informacije, ki jih zagotavljajo enotne kontaktne točke v državah članicah, da bi bile jasnejše in prijaznejše za uporabnike;

AH.  ker mora Komisija okrepiti svoje delovanje za zagotavljanje pravilnega izvajanja in izvrševanja vseh sprejetih predpisov v državah članicah in hitrejše odzivanje na obvestila in pritožbe glede nepravilnega izvajanja prava Unije ter narediti vse potrebno, da odpravi obstoječe nedoslednosti;

AI.  ker mora Komisija – po politični oceni – odločno in v celoti uporabiti vse svoje pristojnosti in izkoristiti vse mehanizme za sankcije, ki so ji na voljo;

AJ.  ker so se usmerjene preiskave EU („EU sweeps“), ki pomenijo dejavnosti spremljanja, ki jih usklajuje Komisija in jih istočasno izvajajo ustrezni nacionalni organi v državah članicah, izkazale za koristno orodje, ki Komisiji in državam članicam omogoča, da s skupnimi ukrepi spremljajo uporabo obstoječe zakonodaje o enotnem trgu v državah članicah; ker so pri nedavno izvedenih usmerjenih preiskavah ugotovili nezadostno skladnost s pravili o varstvu potrošnikov v bančnem sektorju po vsej Uniji; ker bi morala Komisija zato državam članicam ponuditi širšo uporabo usmerjenih preiskav EU, da bi olajšali nadzor zlasti za manj opremljene in manj pripravljene nacionalne organe; ker bi bilo treba razmisliti o usklajevanju usmerjenih preiskav EU na drugih področjih in ker bi jih bilo treba razširiti tudi na druge proizvode in storitve, ki niso na voljo na spletu;

Akti za enotni trg

AK.  ker so akti za enotni trg sestavni del prizadevanj za krepitev upravljanja enotnega trga z izboljšanjem in boljšim usklajevanjem zlasti predzakonodajne faze;

AL.  ker bi bilo treba na metodo ciklične predstavitve aktov za enotni trg gledati pozitivno, saj omogoča redno določanje in obravnavo prednostnih nalog za razvoj enotnega trga;

AM.  ker je akt za enotni trg predstavljal pomembno medsektorsko strategijo za odpravo pomembnih preostalih pomanjkljivosti enotnega trga; ker so bili v tej strategiji horizontalno določeni konkretni zakonodajni in nezakonodajni ukrepi, ki so omogočili sprostitev neizkoriščenih možnosti za rast in odpravo ovir na enotnem trgu; ker je v predlogih, ki jih je predložila Komisija, mogoče v zvezi s tem zaslediti napredek, čeprav bodo tudi v prihodnje potrebna nadaljnja prizadevanja, ki bodo začrtala daljnosežne perspektive; ker bi morala Komisija prednostno obravnavati predloge, ki so že vključeni v akt za enotni trg, zlasti horizontalni instrument za nadzor trga, preglednost bančnih provizij in nefinančne informacije, ki jih posredujejo podjetja;

AN.  ker se ta pristop uporablja tudi v aktu za enotni trg II, ki povezana omrežja, mobilnost državljanov in podjetij, digitalno gospodarstvo in socialno podjetništvo skupaj z zaupanjem potrošnikov opredeljuje kot štiri osi za prihodnjo rast; ker bi lahko zakonodajni predlogi za zagotovitev dostopa do osnovnih bančnih računov, revizija Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu(7) in omogočanje dolgoročnih naložb v realno gospodarstvo pomembno prispevali k temu; ker bi morali Komisija, ko predlaga ukrepe, ter Evropski parlament in Svet, ko o njih razpravljata, podrobno oceniti vsakega izmed predvidenih ukrepov in njihove potenciale za doseganje visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva in si prizadevati, da bi bili čim prej sprejeti;

AO.  ker bi moral akt za enotni trg reševati tudi družbeno-ekonomske težave Evropske unije in si prizadevati za trg, ki služi državljanom;

AP.  ker bi z bodočimi horizontalnimi pristopi morali preučiti možnosti za dokončanje enotnega digitalnega trga, ki bo državljanom omogočil, da bodo v celoti izkoristili digitalne rešitve, in zagotovil konkurenčnost podjetij v Uniji;

Ključna področja

AQ.  ker Komisija predlaga, da bi se pri svojih dejavnostih osredotočila na specifična ključna področja in instrumente; ker se je treba vendarle bolj osredotočiti na omejeno število instrumentov in ukrepov, da bi pri uporabi pravil o enotnem trgu dosegli oprijemljive izboljšave; ker so digitalni enotni trg, storitveni in energetski sektor, javna naročila, raziskave in inovacije, varstvo potrošnikov in krepitev mobilnosti državljanov, zlasti delavcev in strokovnjakov, med najpomembnejšimi ključnimi področji za rast;

AR.  ker bi lahko ta ključna področja in instrumente pregledovali na letni ravni, tako da bodo v postopkih odločanja institucij Unije na podlagi utemeljenih ocen ustrezno upoštevani sedanji premiki v državah članicah, zlasti na področjih, ki so za enotni trg gospodarsko najbolj pomembni; ker bi bilo treba metodologijo za opredelitev ključnih področij za izboljšanje delovanja enotnega trga redno pregledovati, da bo upoštevala cilje in možnosti za rast;

AS.  ker bi se morale države članice in institucije Unije osredotočiti na sprejetje in takojšnje izvajanje zakonodajnih ukrepov, povezanih s ključnimi področji, ki so nujni za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest in na katere opozarja Pakt za rast in delovna mesta;

AT.  ker bi bilo treba storiti nadaljnje korake za pravno ureditev finančnih storitev, ki bi zagotavljala ustrezno obveščanje in varstvo potrošnikov, omogočala pregledno ocenjevanje finančnih produktov, zlasti tveganih, in nudila možnosti za alternativno reševanje sporov in pravna sredstva, ki bodo potrošnikom zagotavljala resnična povračila stroškov in odškodnine;

AU.  ker ustrezno delujoč in dokončan enotni trg ne more biti učinkovit brez enotnega, medsebojno povezanega in učinkovitega evropskega prometnega sistema, ki je ključen za nemoten pretok blaga, ljudi in storitev, torej za bistvene in temeljne svoboščine enotnega trga;

AV.  ker bi moral enotni evropski prometni prostor olajšati gibanje državljanov in pretok tovora, znižati stroške in povečati trajnost evropskega prometa na podlagi dokončanja interoperabilnih in trajnostnih evropskih prometnih omrežij, z odpravo vseh preostalih ovir med načini prevoza in nacionalnimi sistemi ter z omogočanjem razvoja večnacionalnih in večmodalnih operaterjev; ker imajo železniške storitve, pomorski promet, cestni tovorni promet, pa tudi enotno evropsko nebo in enotna razlaga pravic potnikov ključno vlogo pri dokončanju enotnega evropskega prometnega prostora;

Enotni trg za vse akterje

AW.  ker bi morali državljane Unije, zlasti študente, poslovneže in podjetnike, pa tudi mala in srednja podjetja v vseh državah članicah pozvati, naj predlagajo, kako bi najbolje v celoti vzpostavili enotni trg, in ker bi morali vse institucije spodbuditi, naj organizirajo javna posvetovanja in vzpostavijo dialog s civilno družbo, s čimer bi zagotovile, da bi se potrebe državljanov, potrošnikov in podjetij ustrezno upoštevale in da bi predlagane politike nudile dodano vrednost za vse akterje; ker so potrebna prava orodja za obveščanje državljanov o pravu Unije;

AX.  ker se mora enotni trg osredotočiti na pravice vseh zainteresiranih strani; ker je za povrnitev zaupanja v enotni trg bistveno močnejše in zgodnejše vključevanje socialnih partnerjev, civilne družbe in vseh zainteresiranih strani v oblikovanje, sprejemanje, izvajanje in spremljanje ukrepov, potrebnih za krepitev rasti in pravic državljanov na enotnem trgu, to vključevanje pa bi moralo temeljiti tudi na spletnih oblikah sodelovanja in na praksah e-demokracije;

AY.  ker lokalni in regionalni akterji prek lokalne in regionalne samouprave opravljajo veliko nalog, ki jih določa zakonodaja Unije o enotnem trgu, zlasti na področju javnega naročanja, državne pomoči, storitev splošnega gospodarskega pomena ali koncesij; ker bi bilo treba te politike ustrezno izvajati, med drugim zato da bi zmanjšali stopnje napak v kohezijski politiki; ker je zagotavljanje visokokakovostnih javnih storitev za ljudi, ki živijo v posameznih regijah Unije, osnovni pogoj za dinamičen in močan enotni trg in ker bi zato moralo učinkovito upravljanje enotnega trga upoštevati interese lokalnih in regionalnih zainteresiranih strani;

AZ.  ker bi morala strategija enotnega trga okrepiti socialno blaginjo, konvergenco in pravice delavcev, preprečevati socialni damping in zagotoviti pravične delovne pogoje za vse Evropejce;

BA.  ker je potrebna enotna, lahko dostopna služba za prvo posvetovanje na nacionalni ravni , na katero bi se lahko obrnila podjetja in državljani, tudi invalidi, ko bi se srečali z ovirami pri uveljavljanju svojih pravic in izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja enotni trg; ker bi bilo treba pozornost posvetiti zmanjševanju ovir za dostop v že vzpostavljenem okolju in storitvah, da bi lahko državljani imeli korist od enotnega trga;

Evropski semester

BB.  ker je evropski semester okvir za usklajevanje gospodarskih politik in povzema proračunske in gospodarske razmere v državah članicah, vendar ne upošteva stanja enotnega trga, čeprav je ključnega pomena za gospodarstva vseh držav članic;

BC.  ker lahko enotni trg igra pomembno vlogo pri vzpodbujanju socialne kohezije v Uniji; ker bi izboljšanje okvira za gospodarsko upravljanje moralo temeljiti na sklopu medsebojno povezanih in usklajenih politik, ki bi spodbudile gospodarsko rast in delovna mesta, in ker je za doseganje teh ciljev potreben celovit razvoj enotnega trga;

BD.  ker bi morala Komisija v okviru letnega postopka evropskega semestra nadzorovati dokončanje enotnega trga in učinkovito izvajanje ustreznih ukrepov, pri čemer bi morala upoštevati letni pregled upravljanja in mehanizme obveščanja v okviru pregleda stanja; ker je treba z vsakoletnim spremljanjem oceniti, v kakšnem obsegu tako potrošniki kot podjetja izkoriščajo prednosti enotnega trga, in poročati o ovirah za delovanje tega;

BE.  ker bi moralo biti vsako spomladansko zasedanje Evropskega sveta posvečeno tudi oceni stanja na enotnem trgu, ki bi temeljila na postopku spremljanja;

BF.  ker je ustrezno obravnavati vsako državo članico posebej na podlagi vse tesnejšega sodelovanja z nacionalnimi parlamenti, da bi se ugotovile pomanjkljivosti pri prenosu, izvajanju in uporabi zakonodaje ter se obravnavale v priporočilih za posamezne države;

BG.  ker letni pregled rasti 2013 začenja tretji cikel evropskega semestra in zdaj prvič vključuje letno poročilo o stanju na področju integracije enotnega trga; ker je večja osredotočenost na enotni trg v okviru evropskega semestra potrebna, da bi bolje izkoristili potenciale za rast in zaposlovanje na enotnem trgu ter omogočili državljanom in podjetjem, da ga v celoti izkoristijo;

BH.  ker zgoraj navedeno poročilo o stanju na področju integracije enotnega trga kljub temu ne omogoča novega vpogleda v stanje v državah članicah niti ne ponuja dovolj poglobljenih zaključkov o konkretnih možnostih za rast, ki jih ustvarja enotni trg; ker bi morali izbiro prednostnih področij v poročilu o integraciji podkrepiti s celovitimi podatki;

BI.  ker bi morala biti zato prihodnja poročila o stanju na področju integracije enotnega trga jasnejša glede trenutnih pomanjkljivosti na enotnem trgu ter zagotavljati konkretnejše smernice glede možnih popravnih ukrepov in pričakovanih koristi, da bi se lahko države članice smiselno odzvale;

BJ.  ker se letošnje poročilo o stanju na področju integracije enotnega trga osredotoča predvsem na storitveni sektor in med drugim poziva k polnemu spoštovanju Direktive 2006/123/ES; ker je to upravičen poziv, ki pa ne bo učinkovit, če ga ne bodo spremljali podporni in strogi ukrepi za pravilen prenos, razlago in polno izvajanje te direktive;

BK.  ker je v poročilu navedeno več prednostnih nalog za energetski in prometni trg ter ker mnoge od teh prednostnih nalog kažejo na pomanjkanje nacionalnih in evropskih naložb ter konkurence na nekaterih področjih; ker so potrebne nadaljnje raziskave in informacije na podlagi dokazov, da bi lahko utemeljili posamezne ukrepe in pozive za države članice; ker sta za zagotavljanje pravilnega delovanja enotnega trga izjemnega pomena povezana, interoperabilna in dostopna evropska prometna infrastruktura in vzpostavitev notranjega energetskega trga ob hkratnem zagotavljanju celovite konkurence in krepitvi varstva potrošnikov;

BL.  ker tudi digitalno gospodarstvo velja za prednostno področje; ker digitalni enotni trg zahteva posodobljene in izvedljive mehanizme za preglednost in varstvo potrošnikov; ker sta pravočasen in pravilen prenos in izvajanje Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov(8) med ključnimi dejavniki za razvoj digitalnega gospodarstva;

BM.   ker državljani Unije še niso v celoti izkoristili vseh možnosti enotnega trga na številnih področjih, zlasti pa na področju svobode gibanja ljudi in delavcev; ker je mobilnost delavcev v Evropi še vedno premajhna, za odpravljanje preostalih ovir in zagotavljanje načela enake obravnave za vse delavce pa so potrebni odločnejši ukrepi v okviru področja uporabe ustanovnih pogodb in v skladu z nacionalnim pravom in praksami;

BN.  ker je Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih(9) bistven instrument za zmanjšanje ogromnega dolga javnih uprav do številnih podjetij, zlasti srednjih in malih podjetij, in ker jo je treba čim prej in pravilno prenesti v nacionalno zakonodajo, da bi se zmanjšalo število primerov plačilne nesposobnosti;

BO.  ker so za podporo enotnemu trgu na podlagi socialnega tržnega gospodarstva potrebni bolj inovativni ukrepi; ker je v letnem pregledu rasti 2013 zanimiv predlog o uvedbi ureditve za plačilno nesposobnost potrošnikov in ker bi morali ta predlog dodatno preučiti, saj imajo lahko tovrstni ukrepi ključno vlogo pri varstvu potrošnikov in preprečevanju morebitnih sistemskih tveganj za finančni sektor;

BP.  ker je pomembno, da se oblikuje ambiciozen program za potrošnike, ki bi vseboval zakonodajne in programske ukrepe in ki bi bil namenjen spodbujanju odgovornosti povprečnih potrošnikov ter povečanju varstva ranljivih skupin potrošnikov;

BQ.  ker je doseganje ciljev strategije Evropa 2020, čemur mora biti posvečen evropski semester, odvisno od celovitega razvoja potencialov enotnega trga, prizadevanj celotne Unije in učinkovite soudeležbe vseh držav članic;

BR.  ker bi moral biti evropski semester še bolj sistematično povezan s pobudami Unije, ki trenutno potekajo, in upoštevati dokončanje enotnega trga, da bi zagotovil doslednost gospodarske politike Unije, zlasti pa ustrezno zbliževanje držav v euroobmočju in zunaj njega;

BS.  ker je kakovost nacionalnih programov reform v okviru evropskega semestra z vidika njihove konkretnosti, preglednosti, izvedljivosti in celovitosti precej različna in ker bi bilo treba te programe temeljito pregledati, izboljšati ter jih oblikovati dovolj ambiciozno, da bi lahko dosegli cilje na področju gospodarske integracije in dokončanja enotnega trga;

BT.  ker bi morale države članice zagotavljati čim podrobnejše informacije o načinih izvajanja in izvrševanja zakonodaje na ključnih področjih enotnega trga;

BU.  ker je treba v okviru evropskega semestra uporabiti novo metodologijo, po kateri se bodo prednostne naloge na področju enotnega trga obravnavale hkrati s prednostnimi nalogami gospodarstva in proračuna ter bodo skupaj s prednostnimi nalogami na področju zaposlovanja in sociale združene v enoten in povezan okvir, ki bo omogočal usklajevanje;

BV.  ker bi priporočila za posamezne države morala upoštevati dosežen napredek in načine izvajanja zakonodaje o enotnem trgu, pri čemer bi bilo treba poseben poudarek nameniti letno opredeljenim ključnim področjem in prednostnim nalogam;

BW.  ker bi priporočila za posamezne države morala državam članicam hkrati omogočati več praktičnih rešitev za izboljšanje delovanja enotnega trga, da bi dosegli večjo podporo javnosti in politično zavzetost in tako spodbudili dokončanje enotnega trga;

BX.  ker bi morala ocena stanja enotnega trga postati sestavni del evropskega semestra, pri čemer bi steber upravljanja enotnega trga postavili ob steber gospodarskega upravljanja; ker bi lahko bil predlog Komisije, da pripravi letno poročilo o integraciji enotnega trga – ki bi prispevalo k osnovnim podatkom, na katerih bi temeljila priporočila za posamezne države – podlaga za prihodnji letni cikel enotnega trga v okviru evropskega semestra;

BY.  ker bi bilo treba v uvedbo evropskega semestra polno vključiti nacionalne parlamente, evropski semester pa bi moral potekati brez poseganja v posebne pravice Evropskega parlamenta;

1.  poziva Komisijo, naj na podlagi podrobnih priporočil iz Priloge k temu dokumentu čim prej pripravi predlog akta, s katerim bi izboljšali upravljanje enotnega trga, pri čemer naj kot možno pravno podlago upošteva vse ustrezne določbe PDEU v zvezi z notranjim trgom, vključno s členom 26(3) PDEU;

2.  potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti;

3.  meni, da je treba finančne posledice zahtevanega predloga kriti z dodelitvijo obstoječih proračunskih sredstev;

o
o   o

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0211.
(2) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 84.
(3) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 51.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0258.
(5) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 9.
(6) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(7) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.
(8) UL L 304, 22.11.2011, str. 64.
(9) UL L 48, 23.2.2011, str. 1.


PRILOGA

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Priporočilo št. 1: Vzpostaviti usklajen okvir za upravljanje enotnega trga

Evropski parlament meni, da bi se moral predlog, ki bo predložen, osredotočiti na naslednje :

–  Predlog zakonodajnega akta za okrepljeno upravljanje enotnega trga bi bilo treba predložiti z namenom, da bi prispevali k zagotavljanju delovanja enotnega trga Unije in spodbujanju vključujoče gospodarske rasti v Evropi. Predlog bi moral temeljiti na ustreznih določbah PDEU v zvezi z notranjim trgom. Komisija bi morala razmisliti tudi o tem, da bi predlog predložila na podlagi člena 26(3) PDEU.

   Ta postopek bi moral zagotoviti ustrezno sodelovanje Evropskega parlamenta pri vzpostavljanju okvira za upravljanje enotnega trga. Poleg tega bi moral ta akt omogočiti, da bi Evropski parlament in Svet lahko sprejela tudi druge ukrepe, ki so potrebni za boljše upravljanje enotnega trga, zlasti ukrepe na tistih področjih, kjer je bil regulativni okvir Unije vzpostavljen v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 294 PDEU.

–  Akt ne bi smel posegati v regulativni okvir enotnega trga, ki že velja, ali v predpise, ki bodo uvedeni v različnih sektorjih. Prav tako ne bi smel posegati v posebne pravice institucij, zlasti Komisije, ki jih določata ustanovni pogodbi, ali v obveznosti držav članic na podlagi teh pogodb ali pravnega reda o enotnem trgu.

–  Akt bi moral dopolnjevati regulativni okvir enotnega trga ter spodbujati prenos, izvajanje, uporabo in izvrševanje predpisov in svoboščin enotnega trga.

–  Akt bi moral omogočiti sprejetje smernic Unije za enotni trg. V teh smernicah bi morali biti navedeni tudi cilji, ki bi jim bilo treba slediti, prednostne naloge in pogoji, ki bi jih bilo treba zagotoviti, ob smernicah pa bi morali biti navedeni tudi metode dela in postopki, ki bi jih bilo treba določiti za boljše upravljanje enotnega trga.

–  Določiti bi bilo treba postopke za predložitev, oceno in spremljanje nacionalnih akcijskih načrtov in za opredelitev priporočil za posamezne države v zvezi z enotnim trgom.

–  Opredeliti bi bilo treba dopolnilne ukrepe, ki so potrebni za boljše izvajanje in izvrševanje regulativnega okvira enotnega trga.

–  Pojasniti bi bilo treba povezavo med ciklom upravljanja enotnega trga in letnim ciklom politik evropskega semestra.

Priporočilo št. 2: Določiti cilje in prednostne naloge Unije za boljše delovanje enotnega trga

Evropski parlament meni, da bi se moral predlog, ki bo predložen, osredotočiti na naslednje :

–  Da bi zagotovili, da se bo z enotnim trgom dejansko ustvarila rast in delovna mesta ter povečalo zaupanje potrošnikov in podjetij, bi bilo treba določiti smernice Unije za boljše delovanje enotnega trga. Te smernice bi morale vključevati:

   (a) cilje in prednostne naloge Unije in držav članic;
   (b) pogoje, ki jih je treba zagotoviti za še boljše upravljanje enotnega trga.

–  Treba bi bilo določiti omejen sklop ciljev in prednostnih nalog na področjih, kjer bi bolje delujoč enotni trg verjetno prinesel največje koristi z vidika rasti in delovnih mest po vsej Uniji.

–  Izbira ciljev in prednostnih nalog bi morala temeljiti na naslednjih merilih:

   (a) primerjalni analizi proizvodnje ob uporabi določenih ključnih količinskih kazalnikov, ki zajemajo vložke v proizvodnjo blaga in storitev, da bi odkrili, kateri sektorji kažejo največji neizkoriščen potencial za ustvarjanje rasti;
   (b) gospodarskem pomenu na podlagi analize, ali je sektor dovolj pomemben po gospodarskem obsegu, da bi lahko imel znaten vpliv na rast, če se temeljni vzroki za njegov neizkoriščen potencial odpravijo;
   (c) dinamičnih dejavnikih, pri čemer bi proučili, ali določen sektor morda že obravnava svoj neizkoriščeni potencial, in sicer na podlagi dejavnikov, kot sta zmožnost sektorja za ustvarjanje rasti zaposlovanja in njegovo morebitno približevanje primerjalnim vrednostim produktivnosti dela;
   (d) dejavnikih enotnega trga, da bi ugotovili, ali obstajajo dokazi, da bi izboljšave enotnega trga lahko omogočile izkoriščanje potenciala, ki je še neizkoriščen.
   (e) dejavnikih v zvezi z dodatnimi elementi za varstvo in zaščito potrošnikov, delavcev in državljanov.

Priporočilo št. 3: Določiti pogoje, ki jih je treba zagotoviti za boljše upravljanje enotnega trga

Evropski parlament meni, da bi se moral predlog, ki bo predložen, osredotočiti na naslednje :

–  Pogoji, ki jih je treba zagotoviti za še boljše upravljanje enotnega trga, bi morali vključevati:

   (a) uporabo načel pametne pravne ureditve pri določanju in izvajanju predpisov enotnega trga, tako da se zagotovi, da so ti predpisi oblikovani, preneseni in izvajani tako, da učinkujejo za tiste, ki so jim namenjeni;
   (b) zmanjšanje upravnih bremen, zlasti za mala in srednja podjetja, na najnižjo možno raven;
   (c) omogočanje podjetjem in državljanom, kadar morajo delovati v skladu s postopki, da to storijo hitro po elektronski poti;
   (d) zagotavljanje, da podjetja in državljani dobijo informacije in pomoč ter imajo dostop do hitrih in učinkovitih ter cenovno dostopnih pravnih sredstev, kadar je to potrebno;
   (e) pametnejšo uporabo informacijske tehnologije za obveščanje podjetij in državljanov, da bi lahko uveljavljali svoje pravice in izkoriščali priložnosti, ter za boljše povezovanje pobud na nacionalni ravni in na ravni Unije;
   (f) večjo uporabo spletnih orodij, kot je informacijski sistem za notranji trg, v čezmejnem sodelovanju med upravami;
   (g) nadaljnji razvoj enotnih kontaktnih točk;
   (h) učinkovito uporabo hitrih in učinkovitih mehanizmov za reševanje težav in pravnih sredstev, vključno z vzpostavitvijo enotne, lahko dostopne službe za prvo posvetovanje na nacionalni ravni, na katero bi se lahko obrnila podjetja in državljani, ko bi se srečali s težavami pri uveljavljanju svojih pravic in izkoriščanju priložnosti, ki jim jih ponuja enotni trg.

Priporočilo št. 4: Določiti dodatne ukrepe, ki so potrebni za boljše izvajanje in izvrševanje regulativnega okvira enotnega trga

Evropski parlament meni, da bi se moral predlog, ki bo predložen, osredotočiti na naslednje :

–  Da bi se regulativni okvir enotnega trga bolje izvajal in izvrševal, bi Komisija morala:

   (a) bolj pomagati državam članicam pri prenosu direktiv, ki jih bo treba šele prenesti;
   (b) izvajati sistematična preverjanja skladnosti in sprejeti podporne ukrepe, da bodo v vseh državah članicah predpisi delovali v praksi;
   (c) za zakonodajo, ki je že nekaj časa prenesena in se že tudi izvaja, opraviti poglobljene preglede, da bo ugotovila, kako se predpisi izvajajo in kako delujejo v praktičnem in ekonomskem smislu;
   (d) izboljšati naknadno poročanje o izvajanju s poudarkom na skladnosti držav članic in ocene uspešnosti s poudarkom na učinkovitosti sprejetih ukrepov politik;
   (e) organizirati medsebojne strokovne preglede z državami članicami.

–  Da bi se regulativni okvir enotnega trga bolje izvajal in izvrševal, bi države članice morale:

   (a) predložiti Komisiji osnutke ukrepov za prenos, kadar Komisija ali države članice same menijo, da je to ustrezno, da bi tako zagotovili tudi predhodno oceno pravilnega prenosa ter skladnost in hitro izvajanje;
   (b) v procesu prenosa in izvajanja zakonodaje redno organizirati posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in civilno družbo, vključno s potrošniki, podjetji ter lokalnimi in regionalnimi organi;
   (c) na spletu pojasniti, kako so prenesle predpise in kako ti predpisi delujejo v praksi;

Priporočilo št. 5: Zagotoviti predložitev, oceno in spremljanje nacionalnih akcijskih načrtov

Evropski parlament meni, da bi se moral predlog, ki bo predložen, osredotočiti na naslednje :

–  Države članice bi morale pripraviti in Komisiji predložiti nacionalne akcijske načrte za izvajanje ciljev in prednostnih nalog Unije, da bi izboljšali delovanje enotnega trga. Akcijski načrti bi morali vsebovati seznam podrobno opredeljenih ukrepov in časovni načrt za njihovo izvajanje.

–  Nacionalni akcijski načrti bi morali biti oblikovani ob posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki predstavljajo gospodarske in socialne, pa tudi potrošniške interese.

–  Komisija bi morala v sodelovanju s svetovalnim odborom za notranji trg oceniti nacionalne akcijske načrte in predložiti povzetek poročila Evropskemu parlamentu in Svetu.

–  Pri oceni nacionalnih akcijskih načrtov bi bilo treba upoštevati pregled stanja notranjega trga in poročilo o upravljanju enotnega trga.

–  Komisija bi morala spremljati napredek pri izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov. Za ta namen bi morale države članice Komisiji zagotoviti vse zadevne informacije, ki so potrebne za oceno doseženega napredka.

–  Predložitev in oceno nacionalnih akcijskih načrtov bi bilo treba obravnavati kot usklajena ukrepa, ki sta v združenem okviru sestavni del letnega cikla, namenjenega določitvi prednostnih nalog politike za popolno vzpostavitev enotnega trga, ki upošteva gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnost.

Priporočilo št. 6: Zagotoviti oblikovanje posebnih priporočil za posamezne države v zvezi z enotnim trgom

Evropski parlament meni, da bi se moral predlog, ki bo predložen, osredotočiti na naslednje :

–  Svet na podlagi ocene nacionalnih akcijskih načrtov in ob uporabi drugih ustreznih orodij enotnega trga na predlog Komisije in po potrebi po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter na podlagi prednostnih nalog politike na področjih, ki so po oceni ključna, oblikuje priporočila za države članice v zvezi z enotnim trgom, da bi izboljšali prenos, izvajanje in izvrševanje predpisov enotnega trga.

–  Pri pripravi priporočil za države članice bi moral Svet v celoti izkoristiti instrumente iz PDEU.

–  Kadar se oblikuje priporočilo v zvezi z enotnim trgom, bi moral imeti zadevni odbor Evropskega parlamenta možnost, da povabi predstavnike zadevne države članice k izmenjavi mnenj, predstavniki Komisije pa bi morali imeti možnost, da so povabljeni k izmenjavi mnenj s parlamentom te države članice.

Priporočilo št. 7: Opredeliti steber enotnega trga v okviru evropskega semestra

Evropski parlament meni, da bi se moral predlog, ki bo predložen, osredotočiti na naslednje :

–  Da bi zagotovili, da enotni trg prinese konkretne rezultate za državljane, potrošnike, delavce in podjetja, bi morali letni cikel evropskega semestra uporabiti kot platformo za politične smernice, poročanje, spremljanje napredka, ki ga dosežejo države članice in Unija pri doseganju ciljev enotnega trga, in opredeljevanje sanacijskih ukrepov.

–  Opredeliti bi bilo treba steber enotnega trga v okviru evropskega semestra.

–  Steber enotnega trga v okviru evropskega semestra bi moral vključevati:

   (a) pregled stanja notranjega trga, vključno s podrobnimi poročili za posamezne države članice glede izvajanja in uporabe zakonodaje v zvezi z enotnim trgom;
   (b) načine izvajanje zakonodaje o enotnem trgu, ki jih navedejo države članice, pri čemer je poseben poudarek namenjen letno opredeljenim ključnim sektorjem in prednostnim nalogam politik;
   (c) predloge Komisije glede prednostnih nalog politik za prihodnje leto na ravni Unije in na nacionalni ravni, ki bi bili predstavljeni v letnem pregledu rasti in letnem poročilu o integraciji enotnega trga. Letno poročilo bi moralo vsebovati tudi oceno delovanja enotnega trga v praksi. Ti predlogi o prednostnih nalogah politik bi morali temeljiti na ugotovitvah iz pregleda stanja notranjega trga in drugih instrumentih za spremljanje enotnega trga, da bi se izognili podvajanju in oblikovali učinkovita in jasna priporočila ter zagotovili doslednost evropske gospodarske politike;
   (d) oblikovanje prednostnih nalog politik in ciljev, ki jih je treba doseči, v obliki smernic za enotni trg, da bi premostili preostale ovire na ravni Unije in na nacionalni ravni;
   (e) predložitev nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje smernic za enotni trg s strani držav članic;
   (f) oceno nacionalnih akcijskih načrtov, ki jo pripravi Komisija v tesnem sodelovanju s svetovalnim odborom za notranji trg, ob upoštevanju pregleda stanja notranjega trga in letnega poročila o upravljanju enotnega trga;
   (g) sprejetje posebnih priporočil za države članice v zvezi z enotnim trgom s strani Sveta in Evropskega parlamenta na podlagi predloga Komisije.

Priporočilo št. 8: Okrepiti demokratično odgovornost in vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov

Evropski parlament meni, da bi se moral predlog, ki bo predložen, osredotočiti na naslednje :

–  Evropski parlament bi moral sodelovati v vzpostavljanju okvira za upravljanje enotnega trga v skladu s Pogodbama. Poleg tega bi moral Svet vključiti Evropski parlament v sprejemanje drugih ukrepov, ki so potrebni za okrepljeno upravljanje enotnega trga, tudi v povezavi s cilji, prednostnimi nalogami in načrtovanimi ukrepi politik Unije, ali se s Parlamentom o tem vsaj posvetovati.

–  Pred spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta bi moral Evropski parlament razpravljati o letnem pregledu rasti in glasovati o predlogih sprememb glede letnega poročila o integraciji enotnega trga, ki naj se predložijo Evropskemu svetu.

–  Predsednik Evropskega parlamenta bi moral na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta predstaviti stališča Evropskega parlamenta o integraciji enotnega trga.

–  Svet in Komisija bi morala biti prisotna na medparlamentarnih srečanjih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, kadar se razpravlja o integraciji enotnega trga.

Zadnja posodobitev: 6. november 2014Pravno obvestilo