Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti preambule ter členov 3 in 6,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 6, 9, 151, 153, 156 in 168,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 3, 6, 31, 37 in 35,

–  ob upoštevanju resolucije Mednarodne organizacije dela z dne 1. junija 2006 o azbestu,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela z dne 16. junija 1989 o varnosti pri uporabi azbesta,

–  ob upoštevanju deklaracij Svetovne zdravstvene organizacije o azbestu,

–  ob upoštevanju deklaracije o zaščiti delavcev pred azbestom s konference o azbestu, ki je potekala v Dresdnu (2003),

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 29. junija 1978 o akcijskem programu Evropskih skupnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, zlasti odstavka 4(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (okvirna direktiva)(2),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu(4),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 90/326/EGS državam članicam z dne 22. maja 1990 glede sprejetja evropskega seznama poklicnih bolezni(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu“ (COM(2007)0062),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Evropske komisije z dne 24. aprila 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu (SEC(2011)0547),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2008 o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o osnutku Uredbe Komisije o spremembah Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), kar zadeva Prilogo XVII(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu(8),

–  ob upoštevanju poročila Odbora višjih inšpektorjev za delo (SLIC) o evropski kampanji proti azbestu (2006),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom „Preventing Disease Through Healthy Environments: Action is needed on Chemicals of Major Public Health Concern“ (Preprečevanje bolezni z zdravim okoljem: potrebni so ukrepi za kemikalije, ki so pomembna težava na področju javnega zdravja, ni na voljo v slovenščini)(9),

–  ob upoštevanju monografije 100C Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) z naslovom „Arsenic, Metals, Fibres, and Dusts: A Review of Human Carcinogens“ (Arzen, kovine, vlakna in prah: pregled za človeka rakotvornih snovi) (2012)(10),

–  ob upoštevanju izjave Mednarodne komisije za zdravje pri delu (ICOH) o svetovni prepovedi azbesta in izkoreninjenju bolezni, povezanih z azbestom(11),

–  ob upoštevanju informativnih obvestil Komisije o poklicnih boleznih – priročnik za diagnostiko (2009)(12),

–  ob upoštevanju preiskovalnega poročila Eurogip 24/E (iz aprila 2006) z naslovom „Asbestos-related Occupational Diseases in Europe: Recognition - Figures - Specific systems“ (Poklicne bolezni, povezane z azbestom, v Evropi: priznavanje – številke – posebni sistemi, ni na voljo v slovenščini)(13),

–  ob upoštevanju poročila Eurogip 08-E (avgust 2004) z naslovom „Stroški in financiranje poklicnih bolezni v Evropi“(14),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0025/2013),

A.  ker so vse vrste azbesta nevarne in ker so bili njegovi nevarni učinki dokumentirani in zakonsko urejeni; ker se najbolj škodljivi učinki vdihovanja azbestnih vlaken na zdravje pojavijo desetletja po izpostavljenosti azbestu;

B.  ker je skupina strokovnjakov, ki jih je za to področje pooblastila Komisija, že leta 1977 ugotovila, da: „Ni nikakršnih teoretičnih dokazov za določitev praga izpostavljenosti, pod katerim se rakava obolenja ne bodo pojavila. Varna raven izpostavljenosti azbestu ni bila določena,“ ker so to mnenje v preteklosti potrdili vsi pomembni svetovalni znanstveni organi in ker tudi sodišča običajno priznavajo, da ni nobenega znanega praga izpostavljenosti azbestu, pod katerim tveganje ne bi obstajalo;

C.  ker Direktiva 1999/77/ES določa, da „do sedaj še ni bila določena pragovna vrednost izpostavitve, pod katero krizotilni azbest ne predstavlja tveganja za nastanek raka“ in da „je učinkovit način za varovanje zdravja ljudi prepoved uporabe krizotilnih azbestnih vlaken in izdelkov, ki jih vsebujejo“;

D.  ker so se večja tveganja za nastanek rakavih obolenj pokazala pri skupinah prebivalstva, izpostavljenih zelo nizkim ravnem azbestnih vlaken, vključno s krizotilnimi vlakni;

E.  ker dostava azbestnih odpadkov na odlagališča verjetno ni najbolj varen način za dokončno odpravo sproščanja azbestnih vlaken v okolje (zlasti v zrak in podtalnico) in ker bi se bilo zato veliko bolje odločiti za obrate za inertizacijo azbestnih odpadkov;

F.  ker vzpostavljanje odlagališč za azbestne odpadke predstavlja le začasno rešitev te težave, s katero se bodo morale zato spopadati bodoče generacije, saj so azbestna vlakna praktično neuničljiva;

G.  ker je azbest kljub prepovedi njegove uporabe še vedno mogoče najti v številnih ladjah, vlakih, strojih, bunkerjih, predorih, galerijah, ceveh v javnih in zasebnih vodovodnih omrežjih, zlasti pa v stavbah, vključno z mnogimi javnimi in zasebnimi stavbami;

H.  ker z obstoječim tržnim nadzorom kljub prepovedi ni mogoče zagotoviti, da se azbest na evropske trge ne bi več uvažal;

I.  ker so številne države članice zagotovile tečaje usposabljanja za delavce, zaposlene na področju rušenja stavb, gradbeništva in vzdrževalnih del, ter za ostale osebe, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem materialov, ki vsebujejo azbest;

J.  ker so številni delavci azbestu izpostavljeni med opravljanjem svojih delovnih nalog, zlasti v sektorjih vzdrževanja in dekontaminacije;

K.  ker bi si morali prizadevati za ustvarjanje delovnih mest in za zagotavljanje takšnih delovnih pogojev, ki spodbujajo zdravje ter dobro počutje posameznikov in ki zaradi rezultatov njihovega dela prispevajo k družbenemu napredku;

L.  ker ima ta težava poleg človeške razsežnosti, povezane z neustreznim zagotavljanjem zdravja in varnosti pri delu, škodljive posledice tudi za gospodarstvo; težave, povezane z zdravjem in varnostjo pri delu, namreč ovirajo rast in konkurenčnost, obenem pa povzročajo nesorazmerno povečanje stroškov socialnega varstva;

M.  ker mlajši delavci in delavci v gradbeništvu pri izvajanju obnovitvenih del ali rušenju stavb azbesta v stavbah ne prepoznajo nujno, predvsem to velja v številnih državah članicah, kjer že dolgo velja prepoved uporabe azbesta;

N.  ker so bili številni materiali, ki vsebujejo azbest, že odstranjeni, zapečateni v neprepustno embalažo ali inkapsulirani, mnoga podjetja in lastniki stavb pa imajo dokumentacijo, ki natančno določajo lokacije odlagalnih polj za azbest;

O.  ker odstranjevanje materialov, ki vsebujejo azbest, iz stavb, zlasti v gospodarsko manj razvitih državah članicah in na podeželskih območjih, predstavlja finančno breme za lastnike stavb, zaradi česar bi moralo biti tudi v prihodnje deležno dejavne podpore na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije;

P.  ker običajni življenjski cikel materialov, ki vsebujejo azbest, traja od 30 do 50 let; ker bo to privedlo do povečanja števila obnovitvenih in gradbenih projektov, zaradi česar se bo povečalo tudi število izpostavljenih delavcev;

Q.  ker je uspešnost izvajanja predpisov, ki v državah članicah urejajo vprašanje azbesta, omejena zaradi pomanjkanja znanja v zvezi z obstojem materialov, ki vsebujejo azbest, in s tem povezanih nevarnosti, ter zaradi pomanjkanja poklicnega usposabljanja in izobraževanja delavcev na področju gradbeništva in vzdrževalnih del, vključno s strokovnjaki v gradbeništvu, ki z azbestom delajo občasno;

R.  ker lokalne skupnosti nimajo dovolj strokovnega znanja in izkušenj in se izjemno pomanjkljivo spopadajo z nalogami na področju preprečevanja, spremljanja in izvrševanja, ki so pogosto preveč razdrobljene;

S.  ker so mesta, kjer se nahajajo materiali, ki vsebujejo azbest, pogosto skrita in/ali neznana, védenje o takšnih mestih pa se s časom vse hitreje zmanjšuje;

T.  ker bi bil obvezen pregled prisotnosti azbesta v stavbah, ladjah, vlakih, skladiščih, predorih, galerijah, ceveh v javnih in zasebnih vodovodnih omrežjih in odlagališčih odpadkov trdna in utemeljena podlaga za nacionalne, regionalne in evropske programe odstranjevanja azbesta;

U.  ker je Evropska unija oblikovala ambiciozno politiko na področju energetske učinkovitosti, revidirana direktiva o energetski učinkovitosti pa bo po pričakovanjih pripomogla k dolgoročni strategiji prenove stavb v posameznih državah članicah, vendar ta politika ni povezana s strategijami odstranjevanja azbesta;

V.  ker dvomi glede tega, ali je azbest prisoten oziroma ali je bil inkapsuliran ali odstranjen iz posameznih stavb, povzročajo morebitne spore med delodajalci in delavci in ker bodo vnaprejšnje informacije o azbestu omogočile veliko varnejše delovne razmere, zlasti med obnovitvenimi deli;

W.  ker morajo imeti delavci v skladu z Direktivo 92/57/EGS(15) v nevarnih razmerah na voljo prostore, kjer hranijo delovno obleko ločeno od lastnih oblačil in osebnih predmetov;

X.  ker bi bilo treba inkapsulacijo ali zatesnitev materialov, ki vsebujejo azbest, dovoliti le, če so ustrezno označeni z opozorili;

Y.  ker tri države članice še vedno dovoljujejo uporabo azbestnih vlaken v elektroliznih celicah, čeprav obstajajo tudi druge tehnične možnosti, ki se uspešno uporabljajo v drugih državah;

Z.  ker med časovnimi načrti držav članic za priznavanje poklicnih bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, še vedno obstajajo nesprejemljivo velike razlike;

AA.  ker je ena od glavnih ovir za zdravljenje žrtev nezadostno poročanje o boleznih, povezanih z izpostavljenostjo azbestu;

AB.  ker se nacionalni programi zdravstvenega nadzora delavcev, izpostavljenih azbestu, v Evropski uniji močno razlikujejo, zlasti glede zdravniških pregledov po prenehanju opravljanja dela;

AC.  ker izpostavljenost azbestu ogroža splošno javnost in povzroča bolezni v prepoznavnem obsegu(16);

AD.  ker naj bi bilo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji vsako leto med 20.000 in 30.000 pojavov bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, to število pa še ni vrhunec;

AE.  ker žrtve zaradi zelo dolgega obdobja latence in zaradi pomanjkanja znanja med zdravstvenimi osebjem niso deležne pravočasne in ustrezne podpore izvajalcev zdravstvenih storitev;

AF.  ker je Poljska edina država članica, ki je sprejela akcijski načrt za državo brez azbesta;

AG.  ker se število delovnih inšpekcij v številnih državah članicah zmanjšuje in ker se zaradi potez, usmerjenih k večji deregulaciji, povečujejo tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu;

AH.  ker so številni delavci v gradbeništvu in uporabniki stavb še vedno nezaščiteni pred visokimi ravnmi izpostavljenosti azbestu;

AI.  ker bo tudi z uvedbo prepovedi v stavbah ostalo na milijone ton azbesta in ni nikakršne evidence glede tega, kje je in koliko ga je treba še odstraniti;

AJ.  ker morajo vsi novi zakonodajni predlogi upoštevati veljavno zakonodajo na nacionalni in evropski ravni, pred tem pa mora biti opravljena podrobna ocena njihovih morebitnih učinkov in analiza stroškov in koristi, ki bi jih prinesli;

Preverjanje in evidentiranje prisotnosti azbesta

1.  poziva Evropsko unijo, naj razmisli o razvoju modela za preverjanje in evidentiranje prisotnosti azbesta v skladu s členom 11 Direktive 2009/148/ES in od lastnikov javnih ali poslovnih stavb zahteva, da:

Zagotavljanje kvalifikacij in usposabljanja

15.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami ustanovi delovno skupino za oblikovanje minimalnih posebnih strokovnih znanj na področju azbesta za gradbene inženirje, arhitekte in zaposlene v podjetjih, ki so registrirana za odstranjevanje azbesta, in naj zagotovi, da bodo posebnega strokovnega usposabljanja na področju azbesta deležni tudi ostali delavci, na primer zaposleni v ladjedelništvu ali kmetje, pri čemer naj se posebej osredotoči na osebe, ki so odgovorne za odstranjevanje azbesta na terenu, in okrepi njihovo usposabljanje, uporabo zaščitne opreme in nadzor pristojnih organov držav članic nad njihovo dejavnostjo;

16.  poziva Evropsko unijo, naj skupaj s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi vzpostavi programe in dejavnosti ozaveščanja o tveganjih, povezanih z azbestom, ter o ustreznem usposabljanju za vse osebje, ki bi ga utegnili prizadeti materiali, ki vsebujejo azbest, in sicer v skladu s členom 14(1) Direktive 2009/148/ES, ter naj izboljša informacije o veljavni zakonodaji s področja azbesta in poskrbi za praktične smernice, kako jo izvajati;

17.  poudarja, da bi moralo usposabljanje vseh oseb (delodajalcev, nadzornikov in delavcev), udeleženih v dejavnostih, ki so (lahko) povezane z azbestom, zajemati: lastnosti azbesta in njegove vplive na zdravje, vključno s sinergičnim učinkom kajenja; vrste materialov ali proizvodov, ki utegnejo vsebovati azbest, in mesta, kjer se bi se mogli pojaviti; kako stanje teh materialov ali proizvodov vpliva na sproščanje vlaken in kaj storiti ob stiku z materiali, za katere sumimo, da vsebujejo azbest;

18.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami predlaga posebno direktivo, ki bo vsebovala minimalne zahteve za poklicno usposabljanje delavcev na področju gradbeništva in vzdrževalnih del, vključno z vodstvenimi delavci in strokovnjaki v gradbeništvu, ki z azbestom delajo občasno, in zaposlenimi na odlagališčih, kjer se odlagajo odpadki, ki vsebujejo azbest, ali v centrih, specializiranih za obdelavo, varno odstranjevanje in odlaganje azbestnih odpadkov, poziva jo tudi, naj sodeluje s socialnimi partnerji in ostalimi zainteresiranimi stranmi za boljše izvajanje člena 14(2) Direktive 2009/148/ES ter jih podpira z ozaveščanjem glede potrebe po ustreznem usposabljanju, ter naj v ta namen pripravi informacije in gradiva; tovrstno usposabljanje je treba izvajati v rednih časovnih presledkih in ne na stroške delavcev;

19.  poziva Evropsko unijo, naj prek Odbora višjih inšpektorjev za delo in nacionalnih inšpektoratov za delo zagotovi, da bodo inšpektorji za delo deležni usposabljanja na področju materialov, ki vsebujejo azbest, in da bodo za svoje dejavnosti na terenu prejeli ustrezno zaščitno opremo;

20.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo zdravniki medicine dela ustrezno usposobljeni, ter tako zagotovijo, da bodo seznanjeni s posledicami azbesta in bodo delavcem pod njihovim nadzorom zmožni zagotoviti potrebne informacije;

Razvoj programov za odstranjevanje azbesta

21.  poziva Evropsko unijo, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi na evropski, nacionalni in regionalni ravni oblikuje akcijske načrte za ravnanje z azbestom in njegovo odstranjevanje in zagotovi njihovo izmenjavo. Ti načrti bi morali vključevati: zakonodajne predloge, izobraževanje in obveščanje, usposabljanje javnih uslužbencev, nacionalno in mednarodno usposabljanje, programe za financiranje odstranjevanja azbesta, dejavnosti ozaveščanja v zvezi z odstranjevanjem azbesta in proizvodov, ki ga vsebujejo (tudi med odstranjevanjem iz stavb), iz javnih objektov in območij, kjer so bile nekdaj tovarne azbesta, čiščenje obratov, izgradnjo obratov za uničevanje azbesta in odpadkov, ki ga vsebujejo, spremljanje učinkovitosti veljavnih pravnih zahtev, ocene izpostavljenosti tveganju za osebje in varovanje zdravja;

22.  poziva države članice, naj si prizadevajo za postopno opustitev azbesta v čim krajšem času;

23.  poudarja, da je treba za delavce, ki utegnejo delati v bližini materialov, ki vsebujejo azbest, razviti varne delovne postopke, vključno s pravilno uporabo osebne zaščitne opreme;

24.  poziva Komisijo, naj izvede raziskave za pregled obstoječe mejne vrednosti za azbestna vlakna; morebitno znižanje in dejansko določena vrednost pa mora temeljiti na trednih znanstvenih dokazih;

25.  poziva Evropsko unijo, naj metodo fazno kontrastne optične mikroskopije (PCOM – Phase-Contrast Optical Microscopy) nadomesti z analitično transmisijsko elektronsko mikroskopijo (ATEM – Analytical Transmission Electron Microscopy), ki je natančnejša in zagotavlja boljše odkrivanje drobnih delcev;

26.  poziva Evropsko unijo, naj na podlagi načel, ki jih je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija, oblikuje načrt za delovna mesta brez azbesta in okolje brez azbesta(17);

27.  poziva Evropsko unijo, naj prek Odbora višjih inšpektorjev za delo in nacionalnih inšpektoratov za delo zagotovi popolno izvrševanje uredb Evropske unije in nacionalnih predpisov, ki urejajo vprašanje azbesta;

28.  poziva Komisijo, naj usklajeno strategijo o azbestu vključi v prihodnjo strategijo Skupnosti za zdravje in varnost 2014–2020 ter naj Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu zagotovi učinkovita orodja za izboljšanje zbiranja in razširjanja tehničnih, znanstvenih in ekonomskih informacij v državah članicah in za enostavnejše oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik, namenjenih varovanju zdravja in varnosti delavcev;

29.  poziva Komisijo, naj pregleda napredek pri razvoju diafragem brez krizotila za uporabo pri elektrolizi, in sicer v skladu z delom 6 Priloge XVII k uredbi REACH, ter naj zagotovi, da bodo nadomeščene pred iztekom desetletnega obdobja izvzetja, sprejetega leta 2009;

30.  poziva Komisijo, naj okrepi predhodne ocene nadomestnih proizvodov za azbest;

31.  poziva Komisijo, naj spodbuja raziskave in dejavnosti za sanacijo okolja, namenjene onemogočanju resuspenzije posameznih vlaken in/ali uničenju vlaknaste kristalne mreže azbesta;

32.  poudarja, da je treba v zvezi z ravnanjem z azbestnimi odpadki v soglasju s prebivalci zadevnih območij sprejeti ukrepe v spodbudo in podporo raziskavam in tehnologijam, zasnovanim na okolju neškodljivih alternativah, in za zagotovitev postopkov za deaktivacijo aktivnih azbestnih vlaken in njihovo pretvorbo v snovi, ki ne ogrožajo javnega zdravja, kot je na primer inertizacija odpadkov, ki vsebujeo azbest;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo nadzor, ki je potreben, da bi se vse zadevne zainteresirane strani, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z obdelavo azbestnih odpadkov na odlagališčih, obvezale k spoštovanju vseh določb o varovanju zdravja iz Direktive 2009/148/ES, in naj zagotovijo, da bodo vsi odpadki, ki vsebujejo azbest, ne glede na vsebnost azbestnih vlaken, uvrščeni med nevarne odpadke v skladu s posodobljeno različico Odločbe 2000/532/ES; poudarja, da se morajo ti odpadki odlagati le na namenskih odlagališčih, kot je določeno v Direktivi 1999/31/ES, ali po pridobitvi dovoljenja obdelati v namenskih, preizkušenih in varnih obratih za obdelavo in inertizacijo, o čemer mora biti lokalno prebivalstvo obveščeno;

Priznavanje bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu

34.  priznava, da priporočili o poklicnih boleznih nista privedli do harmoniziranih nacionalnih standardov in postopkov za ugotavljanje, prijavljanje in priznavanje bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, in za določanje odškodnin, zaradi česar se nacionalni sistemi še vedno močno razlikujejo;

35.  poziva Komisijo, naj spremeni Priporočilo 2003/670/ES, da bo odražalo napredek v medicinskih raziskavah ter da bosta zajeta tudi rak na grlu in jajčnikih kot obolenji, povezani z izpostavljenostjo azbestu;

36.  obžaluje pomanjkanje informacij iz več držav članic, kar onemogoča zanesljive napovedi v zvezi z umrljivostjo zaradi mezotelioma v Evropi, saj po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije samo v Evropski uniji glede vsako leto zabeležimo med 20.000 in 30.000 primerov bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in bo v EU do leta 2030 zaradi mezotelioma po pričakovanjih umrlo več kot 300.000 državljanov; pri tem pripisuje izjemen pomen obveščanju in usposabljanju državljanov ter izmenjavi najboljše prakse med državami članicami za diagnosticiranje bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu;

37.  poudarja, da so vse vrste bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, kot sta rak na pljučih in plevralni mezoteliom, ki jih povzroča vdihovanje prosto lebdečih azbestnih vlaken, ki so dovolj tanka, da lahko dosežejo pljučne mešičke, in dovolj dolga, da presežejo velikost makrofagov, pa tudi različne vrste raka, ki jih poleg vdihovanja vlaken v zraku povzroča tudi uživanje vode iz azbestnih cevi, ki ta vlakna vsebuje, priznane kot nevarne za zdravje in se lahko pokažejo šele po več desetletjih, v nekaterih primerih celo po več kot 40 letih;

38.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi primeri azbestoze, mezotelioma in sorodnih bolezni evidentirani s sistematičnim zbiranjem podatkov o poklicnih in nepoklicnih boleznih zaradi izpostavljenosti azbestu, naj razvrstijo in uradno registrirajo plevralne plake kot bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu in s pomočjo namenskih observatorijev omogočijo zanesljivo kartiranje prisotnosti azbesta; poudarja, da bi morale biti v tej evidenci in na zemljevidu prisotnosti azbesta na ravni EU natančno označene javne in zasebne lokacije, kjer je prisoten azbest, pa tudi podrobne podatke o odlagališčih, kjer se nahajajo azbestni odpadki, s čimer bi preprečili nenamerno odkopavanje tal, ki vsebujejo te snovi, in prispevali k izvajanju preprečevalnih in sanacijskih ukrepov;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo raziskavo za opredelitev obsega in resnosti klinično merljivih psiholoških učinkov v skupnostih po vsej Evropski uniji, prizadetih zaradi bolezni, ki jih je mogoče pripisati izključno izpostavljenosti azbestu(18);

40.  poziva zavarovalnice in odškodninske družbe, naj sprejmejo skupen pristop k priznavanju poklicnih bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, in določanju odškodnin zanje;

41.  poziva k poenostavitvi in olajšanju izvajanja postopkov priznavanja;

42.  poziva Komisijo, naj nemudoma poda predlog za spremembo Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, s čimer bo zagotovila zaščito in varovanje zdravja delavcev, pri katerih obstaja tveganje, da bodo izpostavljeni rakotvornim snovem, s spodbujanjem in izmenjavo najboljših praks na področju preprečevanja in diagnosticiranja;

43.  poziva Evropsko unijo, naj zagotovi, da bodo vse poklicne bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu, vključno s plevralnimi plaki, priznane kot poklicna bolezen;

44.  priznava, da žrtve azbesta zaradi zelo dolgih obdobij latence pogosto ne morejo dokazati vzročno-posledične povezave s svojo poklicno izpostavljenostjo azbestu;

45.  poziva države članice, naj dokaznega bremena ne nalagajo žrtvam azbesta, temveč naj vzpostavijo širše pravice do odškodnine, kot je predlagano v Priporočilu Komisije 2003/670/ES(19);

46.  poziva Evropsko unijo, naj državam članicam priporoči, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da se bodo vsi primeri poklicnih bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, ugotavljali, prijavljali pristojnemu organu in da jih bodo preučili strokovnjaki;

47.  poziva k preganjanju in kaznovanju kršiteljevev ter posledično k pregledu in odpravi vseh ovir za tovrstno ukrepanje, ki bi utegnile obstajati v nacionalnem kazenskem pravu;

48.  poziva Komisijo, naj širi najboljše prakse na področju nacionalnih smernic in praks za nacionalne postopke za priznavanje bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu;

49.  poziva Komisijo, naj podpre izmenjavo najboljših praks za usposabljanje zdravstvenega osebja na področju diagnosticiranja bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu;

50.  poziva ustrezne agencije EU, naj s pomočjo neodvisnih zdravstvenih in tehničnih strokovnjakov opredelijo znanstvene dokaze, potrebne za dokazovanje, da so bolezen, povezano z izpostavljenostjo azbestu, povzročili določeni delovni pogoji;

Podpora skupinam, ki združujejo žrtve azbesta

51.  poziva Komisijo, naj podpre konference skupin, ki združujejo žrtve azbesta in jim pomagajo s strokovnim svetovanjem ter svojim članom nudijo pomoč;

52.  poziva Komisijo, naj podpre mrežo žrtev azbesta na ravni Evropske unije;

Strategije za svetovno prepoved azbesta25

53.  poudarja, da imajo vse žrtve azbesta v Evropski uniji in njihovi svojci ne glede na vir izpostavljenosti ali zaposlitveni status izpostavljene osebe pravico do hitrega in primernega zdravljenja in ustrezne finančne podpore iz svojih nacionalnih zdravstvenih sistemov;

54.  poziva Evropsko unijo, naj sodeluje z mednarodnimi organizacijami in kot prva razvije instrumente, s katerimi bo trg z azbestom označila kot trgovino s strupenimi snovmi;

55.  na splošno poziva, naj se pojem zdravja in varnosti zaposlenih upošteva v nacionalni zakonodaji in naj bodo delodajalci dolžni zagotoviti njegovo izvajanje v smislu Okvirne direktive 89/391/EGS;

56.  poziva Evropsko unijo, naj uvrstitev krizotila na seznam iz Priloge III k Rotterdamski konvenciji obravnava kot glavno prednostno nalogo;

57.  poziva Evropsko unijo, naj nesprejemljivo odlaganje azbesta v državah v razvoju obravnava na forumih, kjer se razpravlja o trgovinskih sporazumih, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji, in naj izvaja diplomatske in finančne pritiske na države, ki azbest izvažajo, da bi odpravile rudarjenje azbesta in končale nezakonito in neetično prakso izvažanja izrabljenih ladij, ki vsebujejo azbest;

58.  poziva Evropsko unijo, naj v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo, tretjimi državami in drugimi mednarodnimi organi spodbuja visoko raven zdravja in varnosti pri delu po vsem svetu, na primer z opredelitvijo težav, povezanih z azbestom, in s spodbujanjem rešitev, ki bodo ugodno vplivale na varovanje zdravja;

59.  poziva Evropsko unijo, naj razvije in podpira izvoz brezazbestnih tehnologij in znanja o azbestu v države v razvoju;

60.  obsoja evropske finančne naložbe v svetovno azbestno industrijo;

61.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da plovila, ki azbest prevažajo kot tovor v tranzitu, ne bodo smela niti vpluti v pristanišča niti uporabljati pristaniških zmogljivosti ali začasnega skladiščenja v Evropski uniji;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) „Razviti preprečevalne in varnostne ukrepe za snovi, ki so dokazano rakotvorne, z določitvijo mejnih vrednosti izpostavljenosti, zahtev glede vzorčenja, merilnih metod, zadovoljivih higienskih pogojev na delovnem mestu in z določitvijo prepovedi, kjer je to potrebno.“ (2) UL L 183, 29.6.1989, str. 1. (3) UL L 245, 26.8.1992, str. 6. (4) UL L 330, 16.12.2009, str. 28. (5) UL L 160, 26.6.1990, str. 39. (6) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 14. (7) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 106. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0589. (9) http://www.who.int/ipcs/features/10chemicals_en.pdf (10) http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol100C/mono100C.pdf (11) http://www.icohweb.org/site_new/multimedia/news/pdf/ICOH%20Statement%20on%20global%20asbestos%20ban.pdf (12) http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=4376&langId=en (13) http://www.eurogip.fr/en/docs/EUROGIP-24E-AsbestosOccDiseases.pdf (14) http://www.europeanforum.org/pdf/Eurogip-08_E-cost.pdf (15) Direktiva 92/57/EGS: Priloga IV, del A, Splošne minimalne zahteve za delovna mesta na gradbiščih,14.1.2: „Če okoliščine zahtevajo (na primer nevarne snovi, vlaga, umazanija), morajo delavci imeti na voljo prostore, kjer hranijo delovno obleko ločeno od lastnih oblačil in osebnih predmetov.“ (16) Parlamentarni odbor je leta 1978 po zaključku 18 mesecev trajajoče preiskave sklenil, da azbest predstavlja „nevarnost tako za delavce v azbestni industriji kot tudi za tiste delavce, ki so mu izpostavljeni v drugih primerih“ (Evropski parlament, 1978). (17) Svetovna zdravstvena organizacija – „Global Health Risks: Mortality and burden of disease attributable to selected major risks“ (Smrtnost in breme bolezni, ki jih je mogoče pripisati nekaterim glavnim tveganjem, ni na voljo v slovenščini), http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/GlobalHealthRisks_report_full.pdf in http://www.who.int/ipcs/assessment/public_health/asbestos/en/ (18) Soočanje z mezoteliomom je za obolele in njihove družine izjemno težavno, nenazadnje tudi s psihološkega vidika. Raziskava, ki jo je univerza v Torinu izvedla v kraju Casale Monferrato (profesor A. Granieri), je pokazala, da se pri obolelih za mezoteliomom in njihovih družinah kažejo različni psihološki simptomi, ki so značilni za znanstveno priznani pojem posttravmatske stresne motnje. (19) UL L 238, 25.9.2003, str. 28.