Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2143(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0130/2013

Predložena besedila :

A7-0130/2013

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/04/2013 - 5.4

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0180

Sprejeta besedila
PDF 242kWORD 36k
Četrtek, 18. april 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Načelo Združenih narodov "odgovornost zaščititi"
P7_TA(2013)0180A7-0130/2013

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 18. aprila 2013 s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o načelu Združenih narodov "odgovornost zaščititi" (R2P) (2012/2143(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vrednot, ciljev, načel in politik Evropske unije, kot so med drugim določeni v členih 2, 3 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. A/RES/63/308 z dne 7. oktobra 2009 o odgovornosti zaščititi,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1674 iz aprila 2006 in št. 1894 iz novembra 2009 o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih(1) ,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 (2000) in 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti, resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1888 (2009) o spolnem nasilju nad ženskami in otroki v oboroženih spopadih, resolucije varnostnega sveta Združenih narodov 1889 (2009) za krepitev izvajanja in spremljanja, resolucije varnostnega sveta Združenih narodov 1325 (2000) ter resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1960 (2010), s katero je bil oblikovan mehanizem za zbiranje podatkov o storilcih spolnega nasilja v oboroženih spopadih ter objavo njihovih imen;

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970 z dne 26. februarja 2011 o Libiji, ki se je sklicevala na odgovornost zaščititi in odobrila več neprisilnih ukrepov, da bi preprečili stopnjevanje grozodejstev, in resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1973 z dne 17. marca 2011 o razmerah v Libiji, ki je pooblastila države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito civilnega prebivalstva in območij, poseljenih s civilnim prebivalstvom, in prvič v zgodovini vsebovala izrecno navedbo prvega stebra odgovornosti zaščititi, podobne navedbe pa so sledile v resolucijah št. 1975 o Slonokoščeni obali, št. 1996 o Sudanu in št. 2014 o Jemnu,

–  ob upoštevanju odstavkov 138 in 139 zaključnega dokumenta svetovnega vrha Združenih narodov iz leta 2005(2) ,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodne komisije o intervencijah in državni suverenosti z naslovom "Odgovornost zaščititi" (2001), poročila "Varnejši svet – naša skupna odgovornost"(3) Visokega odbora za preučitev groženj, izzivov in sprememb (2004) in poročila generalnega sekretarja ZN "V večji svobodi: na poti k razvoju, varnosti in človekovim pravicam za vse"(4) (2005),

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja ZN, zlasti poročil "Implementing the Responsibility to Protect" (Izvajanje odgovornosti zaščititi) iz leta 2009(5) , "Early warning, assessment and the responsibility to protect" (Zgodnje opozarjanje, ocena in odgovornost zaščititi) iz leta 2010(6) , "The role of regional and subregional arrangements in implementing the responsibility to protect" (Vloga regionalnih in podregionalnih ureditev pri izvajanju odgovornosti zaščititi) iz leta 2011(7) in "Responsibility to protect: timely and decisive response" (Odgovornost zaščititi: pravočasen in odločen odziv) iz leta 2012(8) "

–  ob upoštevanju odbora za notranji pregled generalnega sekretarja ZN o delovanju ZN na Šrilanki iz novembra 2012, ki je razpravljal o neuspehu mednarodne skupnosti pri zaščiti civilistov pred obsežnimi kršitvami humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah ter podal priporočila glede prihodnjega delovanja ZN za učinkovit odziv na podobne primere, ki vključujejo množična grozodejstva,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja ZN z naslovom "Strengthening the role of mediation in the peaceful settlement of disputes, conflict prevention and resolution" (Krepitev vloge mediacije pri miroljubnem reševanju sporov ter preprečevanju in reševanju konfliktov) z dne 25. julija 2012,

–  ob upoštevanju predloga z naslovom "Odgovornost zaščiti: elementi razvoja in spodbujanje koncepta", ki ga je 9. septembra 2011 v Združenih narodih vložila Brazilija,

–  ob upoštevanju programa EU za preprečevanje nasilnih konfliktov (Göteborškega programa) iz leta 2001 in letnih poročil o njegovem izvajanju,

–  ob upoštevanju prednostnih nalog EU za 65. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov dne 25. maja 2010(9) ,

–  ob upoštevanju Nobelove nagrade za mir za leto 2012, ki ne le priznava zgodovinski prispevek EU k miru v Evropi in po svetu, temveč tudi zbuja pričakovanja glede njenih nadaljnjih prizadevanj za mirnejšo svetovno ureditev, ki bo temeljila na pravilih mednarodnega prava,

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju(10) ter Evropskega soglasja o humanitarni pomoči(11) ,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 8. junija 2011 o 66. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(12) in z dne 13. junija 2012 o 67. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(13) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o 19. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice(14) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 z naslovom "EU kot globalni akter: njena vloga v mednarodnih organizacijah"(15) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o evropski varnostni strategiji ter evropski varnostni in obrambni politiki(16) ,

–  ob upoštevanju členov 121(3) in 97 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za razvoj (A7-0130/2013),

A.  ker je zaključni dokument svetovnega vrha Združenih narodov iz leta 2005 prvič navedel splošno opredelitev načela odgovornosti zaščititi; ker načelo odgovornosti zaščititi iz odstavkov 138 in 139 zaključnega dokumenta svetovnega vrha Združenih narodov iz leta 2005 predstavlja pomemben korak naprej za mirnejši svet, saj vzpostavlja obveznost, da morajo države svoje državljane zaščititi pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človečnosti, in obveznost, da mora mednarodna skupnost primerno ukrepati, če države svojih državljanov ne zaščitijo pred navedenimi štirimi vrstami zločinov in kršitev;

B.  ker pojem odgovornosti zaščititi temelji na treh stebrih: (i) država nosi temeljno odgovornost za zaščito svojega prebivalstva pred genocidom, vojnimi zločini, zločini zoper človečnost in etničnim čiščenjem; (ii) mednarodna skupnost mora državam pomagati pri izpolnjevanju njihovih obveznosti glede zaščite; (iii) kadar država očitno ne zmore zaščititi svojega prebivalstva ali je celo storilec teh zločinov, ima mednarodna skupnost odgovornost kolektivnega ukrepanja;

C.  ker je bilo načelo odgovornost zaščititi glede na delo v zvezi z odgovornostjo zaščititi, ki je bilo opravljeno pred dogovorom o zaključnem dokumentu svetovnega vrha iz leta 2005 in še posebej v poročilu Mednarodne komisije o intervencijah in državni suverenosti o odgovornosti zaščititi iz leta 2001, še nekoliko natančneje opredeljeno, da zajema elemente odgovornosti preprečiti, odgovornosti ukrepati in odgovornosti obnoviti, uvedene s poročilom Mednarodne komisije o intervencijah in državni suverenosti;

D.  ker je razvoj koncepta "odgovornost zaščititi", ki pojasnjuje in krepi obstoječe obveznosti držav, da zaščitijo civiliste, dobrodošel; ker je ta koncept, ki je izšel iz neuspehov mednarodne skupnosti v Ruandi leta 1994, nujen za ohranitev skupnosti narodov;

E.  ker je treba v takih primerih upravičeno silo uporabljati zgolj previdno, sorazmerno in v omejenem obsegu;

F.  ker je razvoj načela odgovornosti zaščititi pomemben korak k predvidevanju in preprečevanju genocida, vojnih zločinov, etničnega čiščenja ter zločinov zoper človečnost, k odzivanju nanje ter spoštovanju temeljnih načel mednarodnega prava, zlasti mednarodnega humanitarnega prava, prava o beguncih in prava človekovih pravic; ker je treba ta načela uporabljati čim bolj dosledno in enotno, za kar pa je nujno, da je zgodnje opozarjanje in ocenjevanje ustrezno, smiselno in strokovno ter da je uporaba sile zgolj skrajna možnost;

G.  ker so več kot desetletje po nastanku pojma "odgovornost zaščititi" in osem let po tem, ko ga je mednarodna skupnost potrdila na svetovnem vrhu ZN leta 2005, nedavni dogodki znova postavili v ospredje pomen in izzive pravočasnega in odločnega odziva na štiri ključne zločine, ki jih zajema ta pojem, ter potrebo po nadaljnji operacionalizaciji tega načela, da se ga bo učinkovito uporabljalo in preprečevalo množična grozodejstva;

H.  ker lahko razvoj načela odgovornosti zaščititi – zlasti njegove preventivne sestavine – prinese napredek v svetovnih prizadevanjih za več miru v svetu, saj se veliko množičnih grozodejstev zgodi med nasilnimi spori in so nujne učinkovite zmogljivosti za strukturno in operativno preprečevanje sporov, s tem pa se zmanjša potreba po uporabi sile kot skrajnem ukrepu;

I.  ker je uporaba vseh sredstev, ki so na voljo po VI., VII. in VIII. členu ustanovne listine, vse od neprisilnega odziva do kolektivnih ukrepov, temeljnega pomena za nadaljnji razvoj in legitimnost načela odgovornosti zaščititi;

J.  ker je najučinkovitejša oblika preprečevanja konflikta, nasilja in človeškega trpljenja spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanje pravne države, dobrega upravljanja, varnosti ljudi, gospodarskega razvoja, izkoreninjenja revščine, vključevanja, socialnih in ekonomskih pravic, enakosti med spoloma in demokratičnih vrednot ter praks in tudi zmanjšanja ekonomskih neenakosti;

K.  ker je vojaški poseg v Libiji leta 2011 opozoril na potrebo po razjasnitvi vloge regionalnih in podregionalnih organizacij pri uporabi načela odgovornosti zaščititi; ker te organizacije lahko poskrbijo, da je uporaba načela odgovornosti zaščititi legitimna, in so hkrati akterji pri njegovem uresničevanju, vendar jim pogosto primanjkuje človeških in materialnih virov;

L.  ker so človekove pravice v mednarodnih odnosih izjemnega pomena;

M.  ker je treba spremeniti način pristopa do načela odgovornost zaščititi, saj bi ga morali vključiti v vse naše modele razvojnega sodelovanja, pomoči in kriznega upravljanja, nadgraditi pa bi morali tudi vse programe, ki ga že vsebujejo;

N.  ker bi se z doslednejšim izvajanjem razsežnosti preprečevanja (odgovornost preprečiti) znotraj odgovornosti zaščititi, vključno z ukrepi mediacije in preventivne diplomacije v zgodnji fazi, preprečile ali omejile možnosti za konflikte in nasilje ter bi lažje preprečili njihovo zaostrovanje ter bi na ta način lahko pripomogli k preprečevanju mednarodnih intervencij v skladu z odgovornostjo ukrepati, ki je del odgovornosti zaščititi; ker je dvotirna diplomacija pomembno sredstvo preventivne diplomacije, ki temelji na človeški razsežnosti prizadevanj za spravo;

O.  ker je odgovornost zaščititi prvenstveno preventivna doktrina in bi moralo biti vojaško posredovanje zadnja možnost v razmerah odgovornosti zaščititi; poziva, naj se odgovornost zaščititi, kadar je le mogoče, izvaja najprej in predvsem z diplomatskimi in dolgoročnimi razvojnimi dejavnostmi, osredotočenimi na razvoj zmogljivosti na področju človekovih pravic, dobrega upravljanja, pravne države, zmanjševanja revščine ter poudarka na izobraževanju in zdravju, preprečevanja spopadov s pomočjo izobraževanja in širjenja trgovine, učinkovitega nadzora nad oboroževanjem in preprečevanja nezakonitega trgovanja z orožjem ter krepitve sistemov zgodnjega opozarjanja; ker obstaja veliko nevojaških prisilnih alternativ, kot so preventivna diplomacija, sankcije, mehanizmi odgovornosti in mediacija; poudarja, da mora EU na področju preprečevanja spopadov ohraniti glavno vlogo;

P.  ker je sodelovanje z regionalnimi organizacijami pomembna razsežnost dela na področju odgovornosti zaščititi; ker je zato nujno pozvati h krepitvi regionalnih zmogljivosti za preprečevanje in k opredelitvi učinkovitih politik za preprečevanje zgoraj navedenih štirih vrst kaznivih dejanj; ker je prihodnji vrh EU-Afrika leta 2014 lepa priložnost, da se izkaže naša podpora vodstvu Afriške unije in spodbudi prevzemanje vodilne vloge Afrike v zvezi z odgovornostjo zaščititi;

Q.  ker Smernice OZN za učinkovito mediacijo opozarjajo na dilemo, da nalogi za prijetje, ki jih izda Mednarodno kazensko sodišče, režimi sankcij ter nacionalne in mednarodne protiteroristične politike vplivajo tudi na način, kako nekatere sprte strani sodelujejo v postopku mediacije; ker je bila v mednarodnem pravu opredelitev zločinov, pri katerih je nujen takojšnji odziv mednarodne skupnosti, že močno dopolnjena, odkar jo je izoblikovalo Mednarodno kazensko sodišče, čeprav še vedno manjkajo neodvisni ocenjevalni mehanizmi o tem, kdaj se te opredelitve uporabljajo, ki so ključni element; ker bi izvajanje Rimskega statuta okrepilo učinkovitost Mednarodnega kazenskega sodišča; ker Rimskega statuta niso ratificirale vse države mednarodne skupnosti;

R.  ker sta Mednarodno kazensko sodišče in odgovornost zaščititi povezana, saj je namen obeh preprečevati genocid, zločine zoper človeštvo in vojne zločine; ker po eni strani odgovornost zaščititi podpira poslanstvo Mednarodnega kazenskega sodišča za boj proti nekaznovanosti, saj se zavzema, da bi države spoštovale svojo sodno odgovornost, po drugi strani pa krepi načelo dopolnjevanja Mednarodnega kazenskega sodišča, pri katerem glavno odgovornost za pregon nosijo države;

S.  ker ima Mednarodno kazensko sodišče temeljno vlogo ne samo pri preprečevanju zločinov, temveč tudi pri obnovi držav in v procesih mediacije;

T.  ker EU že od nekdaj dejavno podpira odgovornost zaščititi na mednarodni ravni; ker mora EU okrepiti svojo vlogo svetovnega političnega akterja ter zagovarjati človekove pravice in humanitarno pravo, da bi se ta politična podpora zrcalila v njenih lastnih politikah;

U.  ker tudi države članice EU podpirajo načelo odgovornosti zaščititi; ker jih je le peščica ta pojem vključila v svoja nacionalna besedila;

V.  ker so nedavne izkušnje s specifičnimi kriznimi razmerami, denimo na Šrilanki, Slonokoščeni obali, v Libiji in Siriji, pokazale na nenehne izzive pri doseganju enotnega stališča glede vprašanja, kako pravočasno in učinkovito izvajati načelo odgovornosti zaščititi, ter hkrati oblikovati skupno politično voljo in učinkovito zmogljivost za preprečitev ali odpravo genocida, vojnih zločinov, etničnega čiščenja in zločinov proti človeštvu, ki jih zakrivijo nacionalni in lokalni organi ali nevladni akterji, in posledično velikega števila civilnih žrtev;

W.  ker je v razmerah, kjer se uveljavlja odgovornost zaščititi, izredno pomembno ohraniti razlikovanje med pooblastili vojaških in humanitarnih akterjev, da se ohrani dojemanje nevtralnosti in nepristranskosti vseh humanitarnih akterjev in se ne ogrozi učinkovita dostava pomoči ter zdravstvene ali kakršne koli druge podpore, dostop do prejemnikov in osebna varnost humanitarnega osebja na terenu;

X.  ker je predlog Brazilije o odgovornosti med zaščito dobrodošel prispevek k potrebnemu oblikovanju meril pri izvajanju načela odgovornosti zaščititi, vključno s sorazmernostjo obsega in trajanja vsake intervencije, popolne uravnoteženosti posledic, vnaprejšnje jasnosti političnih ciljev in preglednosti pri utemeljevanju intervencije; ker bi bilo treba okrepiti mehanizme spremljanja in pregleda potrjenih mandatov, tudi prek posebnih svetovalcev generalnega sekretarja OZN o preprečevanju genocida in odgovornosti zaščititi ter visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice, in jih izvajati "ustrezno, smiselno in strokovno, brez političnega vmešavanja ali dvojnih meril"(17) ;

Y.  ker je bila v mednarodnem pravu opredelitev zločinov, pri katerih je nujen takojšnji odziv mednarodne skupnosti, že močno dopolnjena, odkar jo je izoblikovalo Mednarodno kazensko sodišče, čeprav še vedno manjkajo neodvisni ocenjevalni mehanizmi o tem, kdaj se te opredelitve uporabljajo, ki so ključni element;

Z.  ker ima visoka komisarka ZN za človekove pravice pomembno vlogo pri ozaveščanju o trenutnih primerih množičnih grozodejstev; ker ima Svet za človekove pravice ZN čedalje večjo vlogo pri izvajanju odgovornosti zaščititi, tudi z odobravanjem misij za ugotavljanje dejstev in preiskovalnih komisij za zbiranje in presojo informacij v zvezi z navedenimi štirimi vrstami zločinov in kršitev ter z vse večjo pripravljenostjo za sklicevanje na odgovornost zaščititi v kriznih razmerah, tako kot v Libiji in Siriji;

AA.  ker bi moral ozek, toda poglobljen pristop k uresničevanju načela odgovornosti zaščititi omejiti njegovo uporabo na navedene štiri vrste zločinov in kršitev v zvezi z množičnimi grozodejstvi;

AB.  ker se načelo odgovornosti zaščititi ne bi smelo uporabljati v humanitarnih krizah in ob naravnih nesrečah; ker humanitarno delovanje ne bi smelo biti izgovor za politično delovanje in ker morajo vsi vpleteni spoštovati nemoteno humanitarno delovanje;

AC.  ker je treba v pokonfliktnih situacijah ponuditi celovito pomoč; ker so potrebna dodatna prizadevanja, da se zagotovi odgovornost za hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ter boj proti nekaznovanosti;

1.  naslavlja naslednja priporočila na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije, ESZD, Komisijo, države članice in Svet:

   a) naj potrdijo zavezo EU k odgovornosti zaščititi s sprejetjem mednarodnega soglasja o odgovornosti zaščititi, vključno z enotnim razumevanjem posledic, ki jo ima odgovornost zaščititi za zunanje delovanje EU, in vloge, ki jo lahko imajo ukrepi in instrumenti v razmerah, ki zbujajo skrb, ki naj bi jih skupaj pripravili Svet, ESZD, Komisija in Parlament, pri čemer naj upoštevajo tudi stališča interesnih skupin, civilne družbe in nevladnih organizacij;
   (b) naj se v letno poročilo visoke predstavnice/podpredsednice Parlamentu vključi poglavje o SZVP v zvezi z ukrepi EU pri preprečevanju in blažitvi konfliktov, kadar se uporablja načelo odgovornosti zaščititi; naj se v tem poglavju analizira koristnost zadevnih instrumentov in upravnih struktur pri izvajanju načela odgovornosti zaščititi, vključno z določitvijo nujnih revizij; naj se to poglavje pripravi v sodelovanju s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice in pri pripravi upošteva različna stališča, ki jih je sprejel Parlament v zvezi s specifičnimi vprašanji, povezanimi s preprečevanjem konfliktov ali zaščito človekovih pravic; ter naj se o ugotovitvah razpravlja s Parlamentom;
   (c) naj se vključi načelo odgovornosti zaščititi v razvojno pomoč EU; naj dodatno strokovno usposobijo in okrepijo zmogljivosti Unije na področju preventivne diplomacije, mediacije, preprečevanja kriz in odzivanja nanje, zlasti zbiranja in izmenjave informacij ter sistemov za zgodnje opozarjanje; naj izboljšajo usklajevanje med različnimi strukturami Komisije, Sveta in ESZD, ki se ukvarjajo z vsemi vidiki odgovornosti zaščititi, ter redno seznanjajo Parlament s pobudami v podporo odgovornosti zaščititi;
   (d) naj zagotovijo zadostno načrtovanje politik, operativne koncepte in ciljev na področju razvoja zmogljivosti znotraj skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), da bo Unija zmožna v celoti uresničevati načelo odgovornosti zaščititi, v tesnem sodelovanju z OZN in regionalnimi organizacijami;
   (e) naj nadalje razvijejo zmogljivosti EU za preprečevanje in blaženje sporov, skupaj z zmogljivostmi v pripravljenosti, ki bodo obsegale pravne strokovnjake, policiste in regionalne analitike, ter oblikovanjem neodvisnega evropskega mirovnega inštituta, ki bi EU ponujal nasvete in zmogljivosti za mediacijo, dvotirno diplomacijo in izmenjavo najboljše prakse o miru in umirjanju napetosti; naj okrepijo preventivne elemente zunanjih instrumentov EU, zlasti instrumenta za stabilnost;
   (f) naj okrepijo povezave med zgodnjim opozarjanjem, načrtovanjem politik in odločanjem na visoki ravni v ESZD in Svetu;
   (g) naj vključijo sistematično oceno dejavnikov tveganja genocida, vojnih zločinov, etničnega čiščenja in zločinov zoper človečnost v regionalne in državne strategije kakor tudi vključijo njihovo preprečevanje v dialog s tretjimi državami, v katerih obstaja tveganje navedenih vrst zločinov in kršitev;
   (h) naj razvijejo sodelovanje in usposabljanje osebja delegacij EU in veleposlaništev držav članic ter civilnih in vojaških misij iz mednarodnega prava človekovih pravic, humanitarnega prava ter kazenskega prava, vključno z zmožnostjo prepoznavanja potencialnih situacij, v katerih se utegnejo pojavljati navedene štiri vrste zločinov in kršitev, tudi prek rednih stikov s tamkajšnjo civilno družbo; naj zagotovijo, da posebni predstavniki EU podpirajo načelo odgovornosti zaščititi, kadarkoli je to potrebno, ter naj razširijo mandat posebnega predstavnika EU za človekove pravice, da bo ta vključeval tudi vidike načela odgovornosti zaščititi; naj opredelijo kontaktno točko EU za odgovornost zaščititi v ESZD v okviru obstoječih struktur in virov, katere naloga bosta zlasti osveščanje o vplivih odgovornosti zaščititi in zagotavljanje pravočasnega pretoka informacij o skrb zbujajočih situacijah med vsemi vpletenimi, medtem ko tudi spodbujajo vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk za odgovornost zaščititi v državah članicah; ter naj nadalje strokovno usposobijo in okrepijo področje preventivne diplomacije in mediacije;
   (i) naj začnejo in spodbujajo razpravo znotraj EU o reformi Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je edini zakonit mednarodni organ, ki lahko odobri intervencije na podlagi načela odgovornosti zaščititi brez soglasja ciljne države;
   (j) naj pritegnejo in usposobijo predstavnike civilne družbe in nevladnih organizacij, ki bi lahko prevzeli vlogo v neformalni, dvotirni diplomaciji, z namenom izmenjave dobre prakse na tem področju;
   (k) naj okrepijo sodelovanje z regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, tudi z izboljšanjem njihovih ukrepov za preprečevanje, krepitev zmogljivosti in odzivanje v zvezi z odgovornostjo zaščititi;
   (l) naj zagotovijo, da bodo vse države članice EU čim prej ratificirale spremembe Statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, v katerih je opredeljen zločin agresije, ker ima lahko sodišče osrednjo vlogo pri preprečevanju množičnih grozodejstev ter pri prizadevanjih za zagotovitev odgovornosti;
   (m) naj v sporazumih s tretjimi državi vztrajajo na spoštovanju določb o Mednarodnem kazenskem sodišču in pretehtajo možnosti revizije sporazumov z državami, ki ne spoštujejo njegovih nalogov za prijetje;
   (n) naj sprejmejo dvotirni pristop, ki zajema podporo splošnemu sprejemanju odgovornosti zaščititi, hkrati pa spodbujanje držav k podpori in pomoči Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

2.  spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico in Svet:

   (a) naj dejavno prispevata k razpravi o načelu odgovornosti zaščititi na podlagi obstoječega prava človekovih pravic in ženevskih konvencij, z namenom okrepiti osredotočenost mednarodne skupnosti na preventivno sestavino odgovornosti zaščititi ter splošne uporabe neprisilnih sredstev ter razviti konkretne ukrepe v ta namen, kar tudi vključuje vidike odgovornosti/potrebe po obnovi;
   (b) naj spodbujata načelo odgovornosti zaščititi v OZN in si prizadevata za univerzalnost tega načela kot bistvenega dela modela kolektivne varnosti, ki temelji na multilateralizmu in prednostni vlogi ZN ter je povezan s krepitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča; opozarja, da odgovornost zaščititi vključuje tudi odgovornost za boj proti nekaznovanosti;
   (c) naj podpreta prizadevanja generalnega sekretarja OZN za prilagoditev in okrepitev razumevanja posledic načela odgovornosti zaščititi ter za sodelovanje z drugimi članicami OZN, ki želijo povečati zmogljivost mednarodne skupnosti za preprečevanje množičnih grozodejstev in odzivanje nanje, kar je zajeto v načelu odgovornosti zaščititi;
   (d) naj pozoveta Varnostni svet Združenih narodov, naj sprejme brazilski predlog o odgovornosti med zaščito, da se zagotovi čim bolj učinkovita uporaba načela odgovornosti zaščititi, pri kateri bo povzročeno čim manj škode; naj prispevata k potrebnemu oblikovanju meril pri izvajanju zlasti tretjega stebra odgovornosti zaščititi, vključno s sorazmernostjo obsega in trajanja vsake intervencije, popolno uravnoteženostjo posledic, vnaprejšnjo jasnostjo političnih ciljev in preglednostjo pri utemeljitvi intervencije; glede na to, da razvoj takšnih meril lahko zagotovi jamstva, ki bi lahko države, ki so sedaj zadržane do zamisli odgovornosti zaščititi, prepričale o njeni uporabnosti, ker bi bilo treba okrepiti mehanizme spremljanja in pregleda potrjenih mandatov, tudi prek posebnih svetovalcev generalnega sekretarja OZN o preprečevanju genocida in odgovornosti zaščititi ter visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice, in jih izvajati "ustrezno, smiselno in strokovno, brez političnega vmešavanja ali dvojnih meril“(18) ;
   (e) naj v sodelovanju z državami članicami in našimi mednarodnimi partnerji gradita na izkušnjah, pridobljenih v zvezi z uporabo načela odgovornosti zaščititi v Libiji 2011 in sedanje nezmožnosti ukrepati v Siriji;
   (f) naj petim stalnim članicam Varnostnega sveta ZN priporočita, naj sprejmejo prostovoljen kodeks ravnanja, da se omeji uporaba pravice veta v primerih genocida, vojnih zločinov, etničnih čiščenj ali zločinov proti človeštvu;
   (g) naj v sodelovanju z regionalnimi partnerji EU natančneje pojasnita vlogo regionalnih in podregionalnih organizacij pri uporabi načela odgovornosti zaščititi;
   (h) naj si prizadevata, da se načelo odgovornosti zaščititi uveljavi kot nova norma mednarodnega prava v obsegu, za katerega so se članice OZN sporazumele na svetovnem vrhu leta 2005;
   (i) naj pojasnita Varnostnemu svetu, da kodifikacija načela odgovornosti zaščititi, ki je šele v nastajanju, kot norme mednarodnega prava ne bi omejila njegove sposobnosti odločanja;
   (j) naj na ravni OZN pomagata okrepiti omrežje in zmogljivosti za mediacijo, dvotirno diplomacijo ter izmenjavo najboljših praks glede mirnega reševanja nastajajočih konfliktov in omilitve konfliktov ter sistemov za zgodnje opozarjanje, kot jih ima na primer enota za podporo mediaciji znotraj Oddelka za politične zadeve; naj okrepita urad posebnega svetovalca za preprečevanje genocida in posebnega svetovalca o odgovornosti zaščititi; naj Svet za človekove pravice pozoveta k razpravi o odgovornosti zaščititi;
   (k) naj zagotovita v sodelovanju z državami članice EU, ki so stalne članice Varnostnega sveta ZN, in vse naše mednarodne partnerje, naj zagotovijo popolno skladnost morebitnih prihodnjih sprememb načela odgovornosti zaščititi z mednarodnim humanitarnim pravom ter naj se v prihodnjih primerih, ko se bo uporabljal pristop odgovornosti zaščititi, zavzamejo za popolno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter to tudi spremljajo;
   (l) naj obravnavata vprašanje enotnega sedeža EU v Varnostnem svetu Združenih narodov in skupnega proračuna za misije SZVP v okviru mandata OZN;
   (m) naj v vsa prizadevanja za preprečevanje, blažitev in reševanje konfliktov še bolj vključita ženske voditeljice in ženske skupine v skladu z resolucijama VS OZN št. 1325 in 1820;
   (n) naj si skupaj z OZN prizadevata za vzpostavitev jasne povezave med izvajanjem načela odgovornosti zaščititi in bojem proti nekaznovanosti za najhujše zločine, zajete s tem načelom;

3.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico:

   a) naj odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve v treh mesecih po sprejetju tega priporočila predstavi konkreten akcijski načrt za izvajanje predlogov Parlamenta, zlasti nakaže korake za dosego "Soglasja o odgovornosti zaščititi“;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter visoki predstavnici/podpredsednici Komisije, ESZD in državam članicam.

(1) S/RES/1674.
(2) A/RES/60/1.
(3) http://www.un.org/secureworld/report3.pdf
(4) A/59/2005.
(5) A/63/677.
(6) A/64/864.
(7) A/65/877-S/2011/393.
(8) A/66/874/-S/2012/578.
(9) 10170/2010.
(10) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(11) UL C 25, 30.1.2008, str. 1.
(12) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 140.
(13) UL C Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0240.
(14) UL C Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0058.
(15) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 66
(16) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 61.
(17) Člen 51, ‘Responsibility to protect: timely and decisive response’ (Odgovornost zaščititi: pravočasen in odločen odziv) , poročilo generalnega sekretarja ZN , 25. julija 2012 (A/66/874-S/2012/578).
(18) Člen 51, ‘Responsibility to protect: timely and decisive response’ (Odgovornost zaščititi: pravočasen in odločen odziv) , poročilo generalnega sekretarja ZN , 25. julija 2012 (A/66/874-S/2012/578).

Zadnja posodobitev: 9. november 2015Pravno obvestilo