Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2 in 3,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 8, 45, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 21, 23 in 25,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. junija 2010 z naslovom Nova spodbuda za evropsko sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v podporo strategiji EU 2020 (COM(2010)0296),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o spodbujanju mobilnosti delavcev v Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0164/2013),

A.  ker je pravica do bivanja in dela v drugi državi Unije ena od temeljnih svoboščin, ki so evropskim državljanom zagotovljene s Pogodbo o Evropski uniji in ker je mobilnost delavcev pojav z več razsežnostmi, ki izvirajo iz ekonomskih, socialnih ali družinskih vidikov;

B.  ker mobilnost delavcev in mobilnost na področju izobraževanja prispevata k občutku pripadnosti evropskemu državljanstvu, hkrati pa predstavljata evropsko načelo za zagotavljanje kohezije in solidarnosti na ravni EU;

C.  ker lahko zlasti program Erasmus, ki je od leta 1987 omogočil študij v tujini več kot 2,2 milijonoma državljanov Evropske unije, tudi po izobraževanju in usposabljanju pozitivno prispeva k čezmejni mobilnosti delavcev in ker boljše izobraževanje in poklicno usposabljanje žensk spodbuja njihovo mobilnost;

D.  ker je gospodarska in finančna kriza negativno vplivala na trg dela v EU, zlasti na stopnjo zaposlenosti ter možnost prostega gibanja in izbire zaposlitve skladno z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo, kjer so ženske ena od najbolj prizadetih skupin;

E.  ker je po zadnjih razpoložljivih podatkih stopnja brezposelnosti med ženskami v Evropski uniji 10,7 % (22,7 % med ženskami, mlajšimi od 25 let);

F.  ker je mobilnost na področju zaposlovanja strateški cilj Evropske unije, saj povečuje učinkovitost enotnega trga ter prispeva k izboljšanju poklicne usposobljenosti in ravni zaposlenosti, kar so bistveni elementi za gospodarski in družbeni napredek;

G.  ker obstajajo očitne razlike med spoloma v mobilnosti delavcev znotraj EU – moški se zaradi zaposlitve ali selitve delovnega mesta selijo veliko pogosteje kot ženske (44 % v primerjavi s 27 %), ženske pa veliko pogosteje pristanejo na prekinitev svoje poklicne poti zaradi selitve v oddaljene kraje, ker sledijo svojemu partnerju;

H.  ker so spolna segregacija na trgu dela, neustrezne delovne razmere, razlike v plačilu med spoloma, neustrezni ukrepi za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, trdovratni stereotipi in tveganje diskriminacije na podlagi spola glavne ovire pri mobilnosti žensk na področju zaposlovanja; ker tudi dejavniki, povezani z družino, z občutnimi razlikami med državami članicami kar zadeva družinske dodatke, s socialno mrežo, ustanovami za varstvo otrok in drugih vzdrževanih oseb, zlasti s pomanjkanjem ali pomanjkljivostmi javnih mrež vrtcev, jaslic in javnih storitev prostočasnih dejavnosti za otroke, s stanovanji in lokalnimi razmerami, ki poleg drugih ovir (jezik, nepoznavanje pravic) ženskam preprečujejo uveljavljanje pravice do prostega gibanja, prebivanja in dela po vsej Evropi;

I.  ker so ženske pogosteje kot moški izpostavljene socialnim tveganjem skozi vse življenje, kar povzroča povečano feminizacijo revščine; ker zadnje razpoložljive ocene kažejo, da so plače žensk v EU v povprečju 16,4 % nižje od plač moških in da med posameznimi državami članicami razlike v plačilu variirajo od 1,9 % do 27,6 %(3),

J.  ker so za boljše vključevanje žensk na trg dela na željo žensk potrebne večdimenzionalne politične rešitve, ki vključujejo vseživljenjsko učenje, uskladitev poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, zlasti za matere samohranilke, boj proti negotovemu zaposlovanju in spodbujanje delovnih mest z vsemi pravicami, mrežo javne zdravstvene oskrbe, javni sistem socialne varnosti, različne načine na področju organizacije dela;

K.  ker kakovostno izobraževanje ženskam daje več možnosti za zaposlovanje, izboljša njihovo strokovno usposobljenost in pridobivanje ključnih spretnosti in znanj v zadevnem sektorju, omogoča pa tudi njihovo udeležbo v družbenih in kulturnih dejavnostih in jim zagotavlja boljše plačilo na trgu dela;

L.  ker mobilnost na področju izobraževanja prispeva k večji mobilnosti na področju zaposlovanja in odpira več priložnosti na trgu dela ter mora biti na voljo vsem, tudi nizkokvalificiranim ženskam;

1.  poudarja, da je treba izboljšati ozaveščenost o položaju žensk vseh starostnih skupin znotraj evropskih politik o izobraževanju, družbeni vključenosti, načinih usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, migracijah in zaposlovanju, revščini, zdravstveni oskrbi ter politike socialnega varstva in zaščito pravic žensk, spodbujati enakopravnost in enakovredne zaposlitvene možnosti moških in žensk, zagotavljati varne delovne pogoje, spodbujati enakopraven dostop do poklicnih priložnosti, vključno z uporabo enakih meril za izbiro pri zaposlovanju, se bolj osredotočiti na položaj žensk v postopku odločanja ter se boriti proti vsem oblikam diskriminacije na trgu dela, kot sta poklicna segregacija in razlike v plačah, zlasti s spodbujanjem vseživljenjskega učenja, preprečevanjem negotovih oblik zaposlitve in zavzemanjem za pravično delo, delovni čas, ki omogoča ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, mrežo javnega zdravstvenega varstva, sistem socialne varnosti in različne oblike organizacije delovnega časa na željo ženske;

2.  priznava dodano vrednost, ki jo Evropski uniji prinašata izobraževalna in poklicna mobilnost; poudarja, da zaradi gospodarske krize postaja vse bolj nujno, da se izbiro poklica prilagodi potrebam na trgu dela, za ženske pa je vse bolj pomembno, da so bolj prilagodljive zahtevam novega poklica, ko zamenjajo poklic;

3.  meni, da spodbujanje mobilnosti žensk na področju izobraževanja in zaposlovanja lahko prispeva k doseganju krovnega cilja strategije Evropa 2020, ki je povečanje stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let na 75 %, vključno z večjo udeležbo mladih, starejših delavcev in nizkokvalificiranih delavcev ter boljšim vključevanjem migrantov;

4.  poziva države članice, naj v pripravo svojih nacionalnih strategij in programov reform vključijo določbe za zagotavljanje preglednosti in obveščenosti o pravicah žensk in njihovih družinskih članov v zvezi z mobilnostjo;

5.  meni, da mobilnost na področju zaposlovanja ne sme škoditi zagotavljanju socialnih pravic žensk in da je treba zato zagotoviti, da lahko ženske ohranijo in prenesejo pokojninske pravice iz javnih sistemov socialne varnosti med državami, hkrati pa je treba priznavati raznolikost pokojninskih sistemov v Uniji;

6.  poziva države članice, naj zberejo in analizirajo podatke o težavah v zvezi z mobilnostjo žensk ter o ravni in strukturi te mobilnosti, naj obveščajo in razširjajo informacije o prednostih mobilnosti na področju zaposlovanja na njihovih trgih, pa tudi o prednostih v zvezi z mobilnostjo na področju izobraževanja in zaposlovanja v tujini; poziva Komisijo in države članice, naj pozorno spremljajo agencije ali organe, ki nudijo zaposlitev delavcem iz drugih držav članic, in naj odkrivajo morebitno nezakonito zaposlovanje ali zaposlovanje na črno, pa tudi agencije ali organe, ki nudijo fiktivna delovna mesta;

7.  poziva države članice, naj poročajo o podatkih po spolu v zvezi s poklicno mobilnostjo ter pri oblikovanju nacionalnih politik in nacionalnih programov reform (NPR) vključijo določbe za spodbujanje enakosti spolov na področju poklicne mobilnosti, pri tem pa naj se zlasti posvetijo načrtovanju in izvajanju operativnih programov na nacionalni in regionalni ravni, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada (ESS) za programsko obdobje 2014–2020 in naprej; opozarja na svojo resolucijo z dne 23. oktobra 2012, v kateri podpira predlog Komisije, da bi 25 % skupne dodelitve sredstev kohezijske politike namenili ESS(4);

8.  poudarja, da se bodo, če bo to vprašanje postalo specifičen cilj znotraj teh programov oziroma posebna horizontalna prednostna naloga, začeli pojavljati primeri dobre prakse, ukrepi pa bodo prinesli rezultate na regionalni in/ali lokalni ravni;

9.  opozarja na dejstvo, da je treba za spodbujanje zaposlovanja posebno pozornost posvetiti čezmejnemu sodelovanju in izmenjavi dobrih praks med izobraževalnimi ustanovami in strokovnimi organi v državah članicah ter spodbujati enakost in vključitev izobraževalnih sistemov;

10.  poziva države članice, naj povečajo prizadevanja in sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi s posebnim poudarkom na dostopu do informacij in svetovanja, s katero se ukvarjajo mednarodne mreže, ki delavce, predvsem ženske, privabijo z lažnimi obljubami o delovnih mestih, ki v resnici ne obstajajo, take situacije pa se končajo s spolnim izkoriščanjem, prisilnim delom ali prisilnim opravljanjem storitev (prosjačenje, suženjstvo ali suženjstvu podobne prakse, služabništvo, izkoriščanje za kriminalne namene ali odvzem organov);

11.  opozarja na dejstvo, da bi morala mobilnost temeljiti na enakosti spolov in boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase, izvora, verskega prepričanja, starosti ali zdravstvenega stanja;

12.  poudarja, da so ženske, ki se zaradi zaposlitve preselijo v tujino in opravljajo dela na področju gospodinjskega dela in varstva otrok ali oskrbe invalidov ali starejših, pogosto zaposlene brez pogodbe in delajo nezakonito, zaradi česar so brez pravic oziroma niso upravičene do socialne varnosti, zdravstvene oskrbe, ustrezne pokojnine in drugih ugodnosti, povezanih s pokojninskimi prispevki;

13.  poziva socialne partnerje, države članice in Komisijo, naj podprejo izboljšanje določb o enakosti spolov v kolektivnih pogodbah, med drugim tako, da spodbujajo pravico do gibljivega delovnega časa, storitve otroškega varstva, mentorstvo delavk in ukrepe za boljšo zastopanost žensk v kolektivnih pogajanjih ter ocenijo učinek kolektivnih pogodb na ženske;

14.  poziva države članice, naj pozorno spremljajo situacijo delavcev, ki skrbijo za otroke ali druge odvisne osebe, in naj ženskam, ki odidejo v tujino, da bi opravljale tako delo, dajo vse potrebne informacije, zlasti o dostopu do prijavljene zaposlitve in o usposabljanju na tem področju, o socialnih pravicah, zdravstveni oskrbi itd., ter naj jim svetujejo v zvezi s prijavljenimi zaposlitvami in jih opozorijo na nevarnosti, s katerimi se lahko soočijo na trgu dela na črno;

15.  poudarja, da mora evropska politika upoštevati tudi življenjske in delovne pogoje žensk, ki se selijo zaradi opravljanja sezonskih del v kmetijstvu, zlasti kar zadeva njihove potrebe po ustrezni nastanitvi, socialni varnosti, zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni oskrbi, uskladitvi družinskega in poklicnega življenja in dostojnem plačilu; poudarja, da se je treba boriti proti izkoriščanju, ki so mu v teh primerih izpostavljene številne ženske;

16.  poudarja, da imajo ženske, ki se zaradi zaposlitve preselijo v tujino, pogosto na voljo le najmanj cenjena dela, kar se tiče usposobljenosti, plačila in ugleda, ter da je delovna migracija žensk največkrat zbrana v nekaj poklicih, v katerih prevladujejo ženske in ki so povezani s tradicionalnimi vlogami glede na spol; zato poziva države članice, naj si prizadevajo, da bi spodbujale ustrezne pogodbene ureditve in preprečevale pretirano uporabo neobičajnih oblik pogodb;

17.  poziva države članice, naj sodelujejo pri iskanju rešitev za preprečevanje ali odpravo nekaterih posledic mobilnosti na področju zaposlovanja v nekaterih državah članicah in na nekaterih področjih (na primer mobilnosti zdravstvenega osebja, ki so večinoma ženske) in ki lahko škodijo človekovim pravicam v državi izvora;

18.  meni, da je možnost migrantk, da uživajo prenosljivost pravic socialne varnosti ključni element za zagotavljanje učinkovitega koriščenja pridobljenih pravic;

19.  opozarja na občutne razlike med državami članicami kar zadeva družinske dodatke in socialne pravice ter ugotavlja, da utegnejo biti te razlike resnična ovira za mobilnost na področju zaposlovanja moških in žensk, ki vzdržujejo družino;

20.  poziva države članice, naj poskrbijo za vzajemno priznavanje diplom in poklicnih kvalifikacij ter omogočijo poenostavitev postopkov priznavanja;

21.  poudarja, da se v primerih, kjer največja težava ni samo priznanje, pač pa predolgi postopki, potrebni za priznanje, gostovanje v novem okolju v EU lahko slabo začne;

22.  izraža zaskrbljenost zaradi velike neizkoriščenosti intelektualnega potenciala izobraženih žensk (angleško brain-waste), tj. neizkoriščenost kvalifikacij migrantk, ki je zlasti očitna v sektorju nege in dela na domu z visoko stopnjo zaposlenosti žensk;

23.  poudarja, da je treba vzpostaviti jasna pravila, da se ženskam olajša dostop do vodilnih položajev, in ugotavlja, da naraščajoče število žensk v upravnih odborih povečuje konkurenčnost in produktivnost; zato pozdravlja predlog Evropske komisije, ki do leta 2020 predvideva kvoto vsaj 40 % žensk med neizvršnimi člani upravnih odborov evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi in imajo 250 ali več zaposlenih, njihov skupni letni promet pa presega 50 milijonov EUR;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo odkrivanje in odpravljanje kršitev pravic žensk na trgu dela ter učinkovito kaznujejo tovrstne kršitve, da bi zagotovile potrebne informacije ženskam, ki zaradi dela živijo v tujini, vključno z informacijami o dostopu do služb in usposabljanja na tem področju ter do socialnih pravic in zdravstvene oskrbe, in nudijo brezplačno svetovanje o možnostih zaposlitve ter brezplačne programe zagotavljanja socialnih stanovanj;

25.  poziva Komisijo, naj spremlja in redno poroča o tem, kako ženske in moški prejemajo sredstva EU za izobraževanje in usposabljanje, mobilnost na področju izobraževanja in zaposlovanja ter udeležbo na trgu dela; poziva države članice in Komisijo k hitremu odzivu v primeru neuravnoteženih prejemkov;

26.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za odpravljanje ovir, s katerimi se srečujejo ženske pri poklicnem in družbenem napredovanju v državah, v katere so prenesle središče življenjskih interesov in ki niso njihova izvorna država;

27.  opozarja, da so ženske pogosto žrtev vsiljenega dela s skrajšanim delovnim časom, in sicer občutno bolj kot moški (leta 2011 je v Evropski uniji 32,1 % žensk in 9 % moških delalo s skrajšanim delovnim časom); poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za odvračanje delodajalcev od zaposlovanja za skrajšani delovni čas (obveznost utemeljitve, odprava nekaterih davčnih ugodnosti itd.) in okrepijo pravice žensk, ki se delu s skrajšanim delovnim časom ne morejo izogniti (prednost pri zaposlovanju, dodatek za negotovost v primeru odpuščanja itd.);

28.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo politiko EU za boj proti neposredni in posredni diskriminaciji evropskih delavcev, še posebej žensk, ki so se preselili v drugo državo članico, in zlorabi njihovih pravic zaradi nezadostnega poznavanja jezika in delovne zakonodaje v državi članici gostiteljici;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj ob podpori lokalnih zainteresiranih strani, socialnih partnerjev in izobraževalnih ustanov dodatno osveščajo ženske o možnostih, ki jih ponuja mobilnost na področju zaposlovanja, pri čemer naj posebno pozornost namenijo osebnemu razvoju, načrtovanju poklicne poti in njihovim pravicam, ko se zaradi poklicnih razlogov preselijo iz ene v drugo državo članico;

30.  poziva države članice, naj vzpostavijo kontaktne točke za mobilne hišne pomočnice in negovalke z individualnim pogodbenim razmerjem, da bi lahko vzpostavile omrežje, prek katerega bodo obveščene o svojih pravicah, in naj podpirajo nevladne organizacije, dejavne na tem področju;

31.  spodbuja države članice, naj poenostavijo postopke, s katerimi bodo lokalni in regionalni organi:

32.  poudarja škodo, ki jo razlike v plačilu med spoloma povzročajo gospodarstvu in posameznikom; poudarja, da razlike v plačilu med spoloma delno izhajajo iz dejstva, da so plačila v sektorjih, kjer prevladujejo ženske, pogosto nižja;

33.  poziva države članice, naj poskrbijo za preglednost gibanja plač, zlasti s spodbujanjem kolektivnih pogodb,da bi se preprečile razlike v plačilu ali njihovo naraščanje, vključno s posledicami za izračun pokojninskih pravic v državi članici izvora in državi članici gostiteljici, in naj sprejmejo potrebne ukrepe za premostitev razlik v plačilu; poziva Komisijo, naj predlaga nove ukrepe za kaznovanje in učinkovito zmanjšanje razlik v plačilu med moškimi in ženskami ter naj zagotavlja pravilno izvajanje in učinkovitost Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(5) ter pregleda obstoječo zakonodajo o razlikah v plačilu med spoloma (Direktiva 2006/54/ES), kot zahteva Parlament v resoluciji z dne 13. marca 2012; odločno poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji razvijejo politike za odpravo razlik v plačilu med spoloma, ki se bodo osredotočale na vključevanje žensk na trg dela in spodbujale enake možnosti za mobilnost;

34.  poudarja, da vzgoja otrok zahteva delitev odgovornosti med moške in ženske ter družbo kot celoto, in poziva države članice, naj nudijo delavcem, ki se preselijo z zakoncem ali partnerjem in/ali otroki, ne glede na višino plače ali kvalifikacije, informacije o družinskih dodatkih, ki so na voljo v državi gostiteljici, o storitvah varstva otrok in drugih vzdrževanih oseb, predšolskih ustanovah in šolah ter o zdravstvenih storitvah in pa prost dostop do storitev javnih zavodov za zaposlovanje, v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, da bi ob selitvi v drugo državo članico zakoncem ali partnerjem pomagali poiskati službo; ponovno poudarja, da je treba zagotavljati pravico do združitve družine;

35.  poziva države članice, naj pripravijo infrastrukturne ukrepe za podporo mobilnim delavcem z družinami, ki bodo zagotavljali dostop do izobraževanja in varstva otrok, socialne varnosti ter storitev skupnosti; poziva tako matične države članice kot tudi države članice gostiteljice, naj razvijejo mehanizme za vključevanje in ponovno vključevanje visoko mobilnih delavcev z družinami; poudarja, da bi morali delodajalci bolj priznavati vrednost medkulturnih spretnosti in znanj, ki jih pridobijo migrantke;

36.  spodbuja države članice k boju proti revščini in socialni izključenosti žensk iz vseh starostnih skupin; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje feminizacije revščine, tako da spodbujajo zaposlovanje in podjetniški duh med ženskami, se borijo proti razlikam v plačah in z razvojem storitev otroškega varstva pripomorejo k lažjemu usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti;

37.  poziva države članice in Komisijo, naj posebno pozornost namenijo problematiki revščine med starejšimi ženskami, ki prejemajo nižje pokojnine, med drugim zaradi obdobij brezposelnosti, ko so skrbele za otroke in druge vzdrževane družinske člane;

38.  poziva države članice, naj delodajalce spodbujajo, da bi ženskam omogočili večjo prožnost delovnega časa, zlasti če so njihovi otroci ostali v izvorni državi članici, s čimer bodo lahko ohranjale dejansko in fizično povezavo z njimi;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj v podjetjih in javnih upravah spodbujajo uporabo dela na daljavo pod enakimi plačnimi in socialnimi pogoji, da se prepreči prekinjanje poklicnih poti žensk zaradi mobilnosti njihovih partnerjev;

40.  poziva države članice, naj dejavno prispevajo k odpravljanju ovir za mobilnost delavcev tako, da njihovim družinskim članom ter partnerjem zagotovijo storitve, denimo tečaje, ki jim bodo omogočili dolgoročno vključevanje v novo družbeno in kulturno okolje, na primer jezikovne tečaje in poklicno usposabljanje, da bi jim zagotovile neodvisnost in dostojanstvo;

41.  poudarja, da je treba za odpravo poklicne segregacije in razlik v plačah ženske pritegniti k izobraževanju in usposabljanju za poklice s področja matematike, informatike in novih tehnologij; poziva države članice, naj ženske zaradi boljših možnosti za zaposlitev že zgodaj usmerjajo v poklice, ki zahtevajo naravoslovne, tehnične, inženirske in matematične spretnosti in znanja, hkrati pa naj jim pomagajo pri prehodu med izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in zaposlitvijo; zato poziva države članice, naj za pomoč ženskam v zvezi s tem omogočijo ali še bolj razvijejo kakovostne storitve poklicnega svetovanja in usmerjanja;

42.  poudarja pozitivni učinek zgodnjega spodbujanja žensk k odločanju za poklice v ključnih industrijskih panogah s številnimi možnostmi za zaposlitev, zlasti v zelenem gospodarstvu, zdravstvenem sektorju in sektorju socialnega varstva ter digitalnem gospodarstvu;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo proti spolni segregaciji po sektorjih, tako da posameznike že zgodaj začnejo spodbujati k vključitvi v ustrezne sektorje in odpravijo dejavnike, zaradi katerih je določen sektor za ženske ali moške manj privlačen, kot so delovni pogoji, nezdružljivi z družinskimi obveznostmi, na eni strani in plačilo na drugi;

44.  ponovno poziva države članice, naj spodbujajo mobilnost na področju izobraževanja in zaposlovanja, tako da: (a) poskrbijo za boljše osveščanje in splošno dostopnost informacij; (b) poudarjajo dodano vrednost mobilnosti že na zgodnjih stopnjah izobraževanja; (c) zagotovijo, da se bodo učni rezultati, pridobljeni v programih mobilnosti med državami članicami, priznavali; (d) zmanjšajo upravna bremena ter spodbujajo sodelovanje med ustreznimi organi v državah članicah in (e) priznajo obdobja v tujini pri izračunu skupnih pokojninskih pravic v državi članici izvora;

45.  poziva Komisijo, naj poudari vse razsežnosti izobraževanja in poklicnega usposabljanja, od visokošolskega izobraževanja do izobraževanja odraslih, da bi postalo kakovostnejše in v prihodnosti nudilo boljše možnosti zaposlovanja;

46.  ugotavlja, da je program Erasmus od svojega začetka leta 1987 več kot 2,2 milijonoma študentom omogočil mobilnost znotraj Evropske unije in pomembno prispeval k mobilnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju; zato upa, da bodo v prihodnjem večletnem finančnem okviru predvidena zadostna finančna sredstva za vse programe, namenjene podpiranju mobilnosti in izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej dejavno podpirajo evropske in mednarodne programe usposabljanja in izobraževanja ter programe, kot so Grundtvig, Comenius in Leonardo da Vinci, Jean Monet in Erasmus, da bi spodbujale mobilnost žensk v EU na področju izobraževanja in zaposlovanja, pa tudi da bi omogočile učiteljem, da del svoje poklicne poti preživijo v drugi državi članici EU in tako prispevajo k razvoju občutka pripadnosti evropskemu državljanstvu in evropske identitete; poudarja pomen novega večletnega programa za izobraževanje, poklicno usposabljanje, mlade in šport, ki črpa iz pozitivnih izkušenj vseh obstoječih evropskih programov na področju mobilnosti in izobraževanja;

47.  poudarja pomen izobraževalnih sistemov, ki upoštevajo vidik spola, saj otrokom omogočajo raznolikost izbire pri odkrivanju lastnih talentov; poudarja izsledke raziskav, ki kažejo, da močni spolni stereotipi v izobraževanju pripomorejo k spolni segregaciji na trgu dela tako po sektorjih kot tudi po poklicih; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti tem stereotipom;

48.  poudarja, da je treba v državah članicah Evropske unije vzpostaviti jamstvo za mlade, ki si bo prizadevalo za izboljšanje dostopa mladih, torej tudi diplomantk, na trg dela in lažji prehod s študija na trg dela; poudarja, da imajo vzorci mobilnosti na začetku poklicne poti odločilno vlogo pri oblikovanju nadaljnjih zaposlitvenih sprememb; opozarja na resoluciji z dne 24. maja 2012 o pobudi Priložnosti za mlade in z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade; zato poziva Komisijo in države članice, naj čim prej začnejo izvajati sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih, zlasti pobudi Tvoja prva zaposlitev EURES in jamstvo za mlade, da bi spodbudili zgodnjo mobilnost mladih žensk na področju izobraževanja in zaposlovanja;

49.  Komisijo poziva tudi, naj najde rešitve za zagotovitev skladnosti med doseženo ravnijo izobrazbe zaradi mobilnosti mladih ter razpoložljivimi delovnimi mesti, ki bi ustrezala tej ravni, da bi zagotovila učinkovitost mobilnosti v obeh fazah – izobraževalni in poklicni;

50.  poudarja, da je za spodbujanje zaposlovanja poleg boja proti dolgotrajni brezposelnosti treba razmišljati tudi o razvoju mobilnosti, ne le za študente in delavce, temveč tudi za učitelje, ter s tem zagotoviti kakovostno izobraževanje;

51.  poudarja krepitev socialne dimenzije ter boljši dostop do programov mobilnosti na področju izobraževanja za ženske iz prikrajšanega okolja, z nizkimi dohodki, na porodniškem dopustu ali za matere samohranilke;

52.  poziva države članice, naj pojasnijo možnosti za finančno podporo, namenjeno mobilnosti žensk na področju izobraževanja in zaposlovanja, ter naj olajšajo dostop do teh informacij;

53.  poudarja, da morajo imeti invalidke, nekvalificirane ali nizko kvalificirane ženske in matere samohranilke na voljo dovolj informacij in dodatno podporo, da bodo lahko dostopale do obstoječih programov za mobilnost na področju poklicnega usposabljanja, izobraževanja in učenja;

54.  zlasti opozarja na invalidke ter poudarja potrebo po ukrepih in dejanjih za preprečevanje dvojne diskriminacije in spodbujanje popolnoma enakih pravic in možnosti;

55.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti spoštovanju kulture, iz katere prihajajo, in/ali tradicij žensk iz manjšinskih skupnosti;

56.  poziva države članice, naj spodbujajo nacionalne, regionalne in lokalne projekte za višjo udeležbo žensk na trgu dela; poziva države članice, naj spodbujajo višjo udeležbo moških in žensk pri prostovoljnih in dobrodelnih dejavnostih v prid skupnosti;

57.  poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti podpori mobilnosti žensk, starejših od 45 let, ki so bolj kot drugi pripravljene sprejeti negotove delovne razmere;

58.  poudarja, da je treba povečati stopnjo sodelovanja žensk, ki so se preselile v tujino, v programih vseživljenjskega učenja, vključno s programi za razvoj znanj in spretnosti, in opozarja, da je treba uvesti tudi programe za krepitev socialne integracije;

59.  poudarja, da so brezposelnost in težave pri vstopu na trg dela problem žensk vseh starosti, ki se morajo hitro prilagajati potrebam trga dela, in pozdravlja ukrepe, ki jih Komisija predlaga za spopadanje z nesprejemljivo visoko ravnjo brezposelnosti mladih in socialne izključenosti ter za to, da se mladim ponudijo delovna mesta, izobraževanje in usposabljanje; podpira pobude Komisije, kot je mehanizem za mobilnost žensk in moških („WO.M.EN Mobility Enhancement Mechanism“), in Komisijo poziva, naj razširi in izboljša področje uporabe projektov za okrepitev mobilnosti žensk na področju zaposlovanja;

60.  poudarja zaključke leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, vztraja pa, da je treba podpirati prostovoljne dejavnosti in izmenjevanje znanja in izkušenj med različnimi generacijami žensk;

61.  poziva Komisijo, naj ustrezno podpre delitev finančnih virov na programe za spodbujanje zaposlovanja žensk in kakovosti izobraževanja za prikrajšane skupine;

62.  priporoča ustanovitev evropske mreže svetovalnih storitev, da bi lokalnim skupnostim z zagotavljanjem informacij, strokovnega znanja in smernic za vključevanje žensk pomagali reševati to težavo; priporoča spodbujanje in uporabo instrumentov in mrež ter nadaljnje financiranje obstoječih evropskih mrež in instrumentov, ki omogočajo mobilnost, kot so EURES, Tvoja Evropa in Europe Direct, kar ženskam lahko prav tako olajša dostop do informacij o njihovih pravicah in možnostih v različnih državah članicah;

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic.

(1) UL L 255, 30.9.2005, str. 22. (2) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 35. (3) Eurostat 2010, razen EE, EL (2008). AT, BE, ES, IE, FR, IT, CY: začasni vir. (4) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020 (Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0360). (5) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.