Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2005(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0262/2013

Predložena besedila :

A7-0262/2013

Razprave :

PV 09/09/2013 - 23
CRE 09/09/2013 - 24

Glasovanja :

PV 10/09/2013 - 11.9

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0344

Sprejeta besedila
PDF 407kWORD 46k
Torek, 10. september 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Boljše delovanje notranjega energetskega trga
P7_TA(2013)0344A7-0262/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. septembra 2013 o boljšem delovanju notranjega energetskega trga (2013/2005(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Za boljše delovanje notranjega energetskega trga“ in priloženih delovnih dokumentov (COM(2012)0663),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 12. marca 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES(1) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES(2) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga(3) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom(4) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES(5) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti(6) ,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta št. 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov(7) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 994/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije(8) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Energetski načrt za leto 2050“ (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2012 z naslovom Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem energetskem trgu (COM(2012)0271),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020(9) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o sodelovanju na področju energetske politike s partnerji izven naših meja: strateški pristop k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo(10) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o jeklarski industriji EU(11) ,

–  ob upoštevanju priporočil, ki jih je 12. februarja 2013 izdala okrogla miza na visoki ravni o prihodnosti evropske jeklarske industrije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(12) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(13) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o industrijskih, energetskih in drugih vidikih v zvezi s plinom in nafto iz skrilavca(14) in resolucije o vplivih črpanja plina in nafte iz skrilavca na okolje(15) , sprejetih 21. novembra 2012,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0262/2013),

A.  ker so si države članice zastavile jasne roke za vzpostavitev notranjega energetskega trga do leta 2014 in odpravo „energetskih otokov“ v EU do leta 2015;

B.  ker je dokončno vzpostavljen notranji energetski trg nujen za skupno energetsko varnost in trajnostnost Unije ter je bistvenega pomena za konkurenčnost Unije v svetu in gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v Uniji, v skladu z Aktom za enotni trg II in strategijo Evropa 2020;

C.  ker Komisija v strategiji Evropa 2020 izhaja iz ocene, da bo treba v energetski sektor do leta 2020 vložiti 1 bilijon EUR, od tega 540 milijard EUR za proizvodnjo električne energije in 210 milijard EUR za električna in plinska omrežja evropskega pomena;

D.  ker je v energetskem načrtu za leto 2050 poudarjeno, da sta popolna povezanost evropskih energetskih omrežij in odpiranje trgov ključna za ohranjanje ravnovesja med energetsko varnostjo, konkurenčnostjo, stroškovno učinkovitostjo, trajnostnim gospodarstvom ter interesi potrošnikov; ker je v energetskem načrtu za leto 2050 navedeno, da so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura možnosti brez obžalovanja;

E.  ker delež energije iz obnovljivih virov v evropski mešanici energetskih virov kratko-, srednje-in dolgoročno narašča; ker sta za obsežno vključevanje obnovljivih virov potrebni prilagoditev omrežja in večja prilagodljivost;

F.  ker bo enotni energetski trg spodbudil Unijo k enoglasnemu nastopanju v odnosu do zunanjih partnerjev ter zagotovil enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja iz EU in izven nje, hkrati pa zagotovil tudi socialne in okoljske standarde ter spodbujal vzajemnost v tretjih državah;

G.  ker je treba vzpostaviti sistem, ki bo državam članicam omogočal izmenjavo informacij o pogodbah za oskrbo z energijo s tretjimi državami;

H.  ker morajo biti evropski notranji energetski trg in nacionalnih energetski trgi konkurenčni ter morajo omogočati resnično izbiro in pregledne informacije vsem potrošnikom, ki imajo poglavitno vlogo na energetskem trgu; ker je dokončna vzpostavitev notranjega energetskega trga bistvena za znižanje stroškov in cen energije na dostopno in konkurenčno raven na kratek, srednji in dolgi rok; ker se nižje cene na energetskih trgih pogosto ne prenesejo na potrošnike;

I.  ker mora evropska energetska skupnost, ob uporabi postopka Skupnosti, temeljiti na močnem skupnem energetskem trgu, usklajevanju nakupa energije izven EU ter skupnem evropskem financiranju novih trajnostnih energetskih tehnologij, zlasti na področju raziskav in razvoja;

J.  ker je bil dosežen določen napredek pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja, delni odpravi energetskih otokov in preprečevanju nezadostne oskrbe;

1.  pozdravlja bistvo sporočila in spremljajočega akcijskega načrta, ki povzemata doseženi napredek ter prihajajoče izzive pri vzpostavljanju notranjega energetskega trga;

2.  se zaveda, da se bo zviševanje cen energije najverjetneje nadaljevalo, ker so cene – v primeru plina – vezane na ceno sodčka nafte oziroma – v primeru električne energije – na nestanovitne cene goriv ter so tudi pogojene z odvisnostjo Evrope od uvoza nafte in plina, učinkom interventnih ukrepov, nezadostnimi ukrepi za spodbujanje energetske učinkovitosti in pomanjkanjem naložb, potrebnih za vzdrževanje in posodabljanje energetskih sistemov (vključno s povratnimi tokovi in povezovalnimi vodi), da se zagotovi visoka zanesljivost oskrbe z energijo in olajša vključevanje obnovljivih virov energije; se zato zavzema za odmik mehanizma za oblikovanje cen plina od indeksacije na podlagi cen nafte in za prehod na prožnejše alternative ob spoštovanju proste trgovinske izmenjave;

3.  poudarja, da bo razvoj domačih virov povzročil nastanek novih trgovalnih vozlišč v EU ter novih promptnih trgov s plinom in električno energijo, zato predstavlja pravo priložnost za EU in države članice, da določijo lastne cene energije, tudi na regionalni in lokalni ravni;

4.  priznava, da boljše usklajevanje in sodelovanje držav članic na področju energetskih politik, ki poteka v duhu solidarnosti, ter ustvarjanje učinkovitih in varnih čezmejnih energetskih sistemov predstavljajo evropsko dodano vrednost ter z izboljšanim upravljanjem povpraševanja in ponudbe energije, ki ga lajšajo pametne tehnologije na ravni distribucijskega sistema, ustvarjajo sinergije;

5.  poudarja pomen regionalnih trgov in sodelovanja med državami članicami pri odpravi ovir, pospešitvi procesa povezovanja in izboljšanju učinkovitosti omrežja;

6.  opozarja na svojo podporo ustanovitvi evropske energetske skupnosti med državami članicami ter poziva Komisijo in Evropski svet, naj poročata o napredku v zvezi z njeno ustanovitvijo;

K potrošniku usmerjen trg

7.  poudarja, da so končni potrošniki – tako posamezniki kot mala in srednja podjetja ter industrija – v središču uporabniku prijaznega in preglednega notranjega energetskega trga; se zaveda, da jih je treba zaščititi, ustrezno poučiti in jim zagotoviti enostaven dostop do informacij, da bodo zmožni v celoti uveljavljati svoje pravice, hkrati pa jih je treba spodbujati k prevzemanju bolj dejavne vloge pri pospeševanju konkurence na trgu, s čimer bi namesto pasivnih prejemnikov storitev postali aktivni obveščeni potrošniki in protrošniki;

8.  poudarja pomembnost konkurenčnega in preglednega energetskega trga, ki ga je enostavno upravljati in ki odjemalcem omogoča resnično izbiro in konkurenčne cene ter vsem sedanjim in prihodnjim odjemalcem energije v EU zagotavlja varne, trajnostne, cenovno dostopne in zanesljive načine proizvodnje energije, ki upoštevajo interese prihodnjih generacij;

9.  meni, da bodo večjo udeležbo potrošnikov olajšale lokalne zadruge za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pobude za skupinske menjave dobaviteljev in energetski povezovalci oziroma drugi načini omogočanja, kot so decentralizirano shranjevanje in pametni gospodinjski aparati; meni, da bodo tovrstni načini omogočanja potrošnikom pomagali bolje razumeti in upravljati porabo energijo ter postati bolj prilagodljivi in odzivni (tako z vidika povpraševanja kot ponudbe), ter da bodo lahko okrepili dostop do obnovljivih virov energije in ustvarili potrebne finančne naložbe;

10.  opozarja na prednost uporabe spremenljivih pristojbin za uporabo omrežja, da bi spodbudili odjemalce, naj zaradi spodbujanja trajnostne rabe energije trošijo energijo v obdobjih zunaj konic;

11.  meni, da morajo pametne tehnologije potrošnikom zagotavljati točne, razumljive in uporabniku prijazne informacije ter jim omogočati, da upravljajo lastno porabo in proizvodnjo energije; zato meni, da mora pametne tehnologije dopolnjevati dinamično spletno upravljanje prenosnega in distribucijskega omrežja, ki vključuje storitve, kot so omrežne podporne službe, prostovoljno odzivanje na strani povpraševanja, storitve energetske učinkovitosti, rešitve za mikroproizvodnjo in shranjevanje ter lokalno ali domače posredništvo; vendar poudarja, da je treba ustrezno preučiti ravni porabe energije, ki so potrebne, da bi lahko pametni števci zagotovili ekonomske koristi, in da potrošniki, katerih poraba energije ne presega teh ravni, ne bi smeli biti dolžni vlagati vanje;

12.  izraža zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, ki telekomunikacijska podjetja spodbuja k upravljanju podatkov distribucijskih omrežij, saj takšna odgovornost zbuja resne pomisleke v zvezi z varstvom podatkov, hkrati pa obstaja tveganje, da bi morali operaterji kupovati tehnične podatke, ki jih kot upravljavci distribucijskega omrežja potrebujejo za izpolnjevanje svojih nalog;

13.  se zaveda, da pomeni energetska revščina velik izziv za države članice; poudarja, da enotni pristop ne upošteva raznolikosti dejanskih razmer v državah članicah; zato meni, da ranljivi potrošniki potrebujejo posebno in učinkovito zaščito ter da je treba v ta namen vzpostaviti ustrezne mehanizme in preprečiti izkrivljanje trga; poudarja, da v skladu z zahtevami tretjega energetskega svežnja že obstajajo posebni ukrepi;

14.  ugotavlja, da je revolucija plina iz skrilavca v ZDA zmanjšala emisije CO2 , hkrati pa industriji v ZDA omogočila precejšnjo konkurenčno prednost;

Sedanji izzivi pri uresničevanju notranjega energetskega trga

15.  poudarja, da notranji energetski trg še ni dokončan ter da nacionalni energetski trgi ne zadovoljujejo potreb in pričakovanj potrošnikov, saj se slednji v nekaterih državah članicah še naprej soočajo z visokimi cenami, omejeno izbiro dobaviteljev, proizvajalcev in tarif, nizko kakovostjo storitev na splošno, pogosto prešibkim varstvom potrošnikov in težavami pri menjavi dobavitelja; zato poudarja, da je treba vzpostaviti trg, ki bo prijaznejši do uporabnikov in bo potrošnikom omogočal aktivno sodelovanje, da bodo lahko postali protrošniki na vseevropskem trgu, obveščeni o pogojih, ki jih ponujajo posamezni ponudniki na lahko primerljiv način; v zvezi s tem opozarja na pomen skupinske menjave dobaviteljev za večjo moč potrošnikov in nižje račune za energijo;

16.  meni, da ostaja ena glavnih ovir pri uresničevanju tega trga nepopolno izvajanje zakonodaje na področju notranjega energetskega trga; meni, da nujna konsolidacija notranjega trga vključuje razširitev infrastrukture ob hkratnem izvajanju prava notranjega trga in izvrševanju pravil o konkurenci;

17.  poudarja, da je posodobitev obstoječe energetske infrastrukture ter izgradnja nove, pametne in prilagodljive infrastrukture za proizvodnjo, prenos (zlasti čezmejnih električnih in plinskih povezovalnih vodov), distribucijo in shranjevanje ključna za stabilen, dobro integriran in tesno povezan energetski trg, na katerem so preprečeni negativni učinki, na primer nenačrtovan pretok energije, ki zagotavlja oskrbo po dostopnih cenah, ki v celoti izkorišča možnosti vseh trajnostnih virov energije, mikroproizvodnje, soproizvodnje in učinkovitosti ter upravljanja povpraševanja in shranjevanja ter ki zagotavlja, da po letu 2015 nobena država članica ne bo izključena iz evropskih plinskih in električnih omrežij, kar je mogoče doseči z usklajenim povezovanjem izoliranih energetskih sistemov v evropska celinska omrežja; poudarja, da bi bilo treba hkrati z naložbami v regionalna ali celo lokalna omrežja izvesti tudi obsežne naložbe, saj se vedno več energije proizvaja na regionalni/lokalni ravni;

18.  v zvezi s tem ugotavlja, da decentralizirana oskrba z energijo iz obnovljivih virov zmanjšuje potrebo po gradnji novih daljnovodov in torej s tem povezane stroške, saj so decentralizirane tehnologije, ki so lahko vgrajene neposredno v domove, mesta in oddaljena območja, veliko bližje končnim porabnikom;

19.  ugotavlja, da lahko naraščanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov brez ustreznega razvoja potrebne infrastrukture povzroči neusklajene čezmejne pretoke v zankah in posledično neoptimalne cene energije;

20.  opozarja, da cilj držav članic, o katerem so se dogovorile na vrhunskih srečanjih Evropskega sveta v letih 2002 in 2007 in v skladu s katerim naj bi zmogljivost medomrežnih elektroenergetskih in plinskih povezav med državami članicami dosegla najmanj 10 % njihovih obstoječih proizvodnih zmogljivosti, še ni bil dosežen;

21.  pozdravlja izjavo Komisije, da bo za prihodnje evropske energetske sisteme značilna prilagodljivost; ugotavlja, da so dobro delujoči čezmejni veleprodajni trgi v vseh časovnih obdobjih lahko dostopni viri prilagodljivosti; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za spodbujanje prihodnje uporabe tehnologij za shranjevanje energije in odzivnosti na strani povpraševanja, saj so vse to dodatni viri prilagodljivosti;

22.  meni, da je energetska učinkovitost eden od najbolj trajnostnih in stroškovno učinkovitih načinov za zmanjšanje stroškov energije, izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanje potreb po uvozu fosilnih goriv in preprečevanje emisij ogljika; se zaveda, da morajo biti vsi ukrepi, ki spodbujajo energetsko učinkovitost, primerni za potrebe potrošnikov, stroškovno učinkoviti in podprti s pravimi spodbudami;

23.  poudarja, da bi odločnejši ukrepi na področju energetske učinkovitosti po podatkih Mednarodne agencije za energijo do leta 2035 lahko za tretjino zmanjšali uvoz plina v EU, kar ustreza 100 milijardam kubičnih metrov plina;

24.  opozarja, da bodo sinergije med razvojem, postavitvijo in vzdrževanjem telekomunikacijske ter energetske infrastrukture igrale ključno vlogo pri izpolnjevanju ciljev Unije glede energetske učinkovitosti;

25.  poudarja, da je treba nadaljevati z razdružitvijo evropskih energetskih trgov, da se zagotovita konkurenca in oskrba z energijo po najnižji možni ceni;

26.  meni, da je treba naložbe v infrastrukturo spodbujati s stabilnimi, inovacijam naklonjenimi in predvidljivimi regulativnimi okviri, ki ne ovirajo delovanja notranjega trga, in da je treba pokojninskim skladom in institucionalnim vlagateljem omogočiti naložbe v prenos, ob priznavanju, da bo to mogoče doseči le, če bo to zahteval trg; obenem priznava, da je mogoče v določenih posebnih primerih infrastrukturo le stežka spremeniti brez javnega financiranja ključnih infrastrukturnih projektov, ki morda niso komercialno donosni; v zvezi s tem poudarja vlogo instrumenta za povezovanje Evrope in obžaluje, da se njegov proračun za energetiko v primerjavi s predlogom Evropske komisije zmanjšuje;

27.  poziva k raziskavam za preučitev morebitne vzpostavitve evropskega sklada za naložbe v energetska omrežja;

28.  poudarja, da bo racionalizacija postopkov odobritve znotraj držav članic prispevala k razvoju infrastrukturnih omrežij in spodbujanju naložb; poudarja, da bi morali imeti lokalni in regionalni organi v zvezi s tem pomembno vlogo, tako da bodo poenostavljali postopke načrtovanja ter vključevali energetsko infrastrukturo v svoje lokalne in regionalne načrte;

29.  ugotavlja, da pomanjkanje odprtega in nediskriminatornega dostopa do infrastrukture za prenos v nekaterih primerih še vedno preprečuje novim udeležencem, da bi se povezali z omrežjem in na trgu enakovredno konkurirali že uveljavljenim podjetjem; poudarja, da je treba obravnavati strukturna izkrivljanja trga, ki povzročajo visoko raven koncentracije v številnih državah članicah;

30.  v zvezi s tem poudarja, da bi se morala pravila tretjega energetskega svežnja v celoti uporabljati tako za evropska kot tudi za tuja podjetja; meni, da bi morala biti področje in trajanje veljavnosti morebitnih izvzetij iz teh pravil, ki jih odobri Komisija, omejena ter pod nadzorom Parlamenta in Sveta;

31.  poudarja, da pomanjkanje preglednosti in protikonkurenčne prakse na veleprodajnih energetskih trgih spodkopavajo zaupanje potrošnikov; meni, da je nujno treba razumeti oblikovanje stroškov na veleprodajnih trgih in njihov učinek na stroške energije odjemalcev;

32.  popolnoma podpira ukrepe za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev z oblikovanjem bolj decentraliziranih in konkurenčnejših tržnih modelov, saj bo to lokalnim proizvajalcem energije in novim akterjem v industriji omogočilo več priložnosti;

33.  opozarja, da je zato, da obvladujoči uveljavljeni dobavitelji ne bi preprečili odpiranje trga, potrebno omogočiti razvoj novih poslovnih modelov, kot je hkratno sklepanje pogodb z več dobavitelji;

34.  ugotavlja, da je stabilen regulativni okvir – za proizvajalce, regulatorje, upravljavce omrežij, dobavitelje energije, ponudnike storitev (povezane s povpraševanjem) in zlasti za končne potrošnike ter protrošnike– bistven za dobro delujoč notranji trg in za spodbujanje dolgoročnih finančnih naložb v razvoj infrastrukture; poudarja, da bi moral razvoj omrežnih kodeksov, ki vključuje preudarna, nediskriminatorna in ustrezno uravnotežena pravila, privesti k harmonizaciji upravljanja omrežij, načrtovanja trgov in interoperabilnosti; poudarja, da je poglavitno, da se po vsej EU upoštevajo dogovori o ločevanju dejavnosti v prenosnih omrežjih ter proizvodnji in dobavi, vključno z dogovori o neodvisnem položaju energetskih regulatorjev in zahtevah o varstvu potrošnikov; zato poudarja, da je treba podpreti in še naprej razvijati vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), zlasti njene zmogljivosti za nadzor nacionalnih regulativnih sklepov in reševanje sporov;

35.  ugotavlja, da obstaja zaskrbljenost, ker so nekatere države članice že izvedle ali načrtujejo izvesti nacionalne mehanizme za nadomestila glede na zmogljivosti za zagotovitev oskrbe z električno energijo, ne da bi ustrezno izkoristile vse potencialne alternativne rešitve, zlasti glede čezmejnih rešitev in virov prilagodljivosti; čeprav so ti mehanizmi v določenih okoliščinah potrebni, ugotavlja, da lahko posegajo v zasnovo veleprodajnega trga in jo izkrivljajo ter lahko, če so slabo zasnovani, povzročijo učinek vezanosti; poziva Komisijo, naj na ravni EU zagotovi bolj usklajen pristop in tako zagotovi, da bodo tovrstni mehanizmi za nadomestila glede na zmogljivosti potrebni, učinkoviti, pregledni, tehnološko nevtralni in nediskriminatorni;

36.  obžaluje, da mehanizmi sodelovanja, ki jih je uvedla Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, do danes še niso bili uporabljeni; opozarja na ugotovitve Komisije, na podlagi katerih bi večja uporaba razpoložljivih mehanizmov za sodelovanje lahko prinesla znatne koristi, kot je krepitev trgovine; zato poziva države članice, naj te mehanizme sodelovanja, kjer je to ustrezno, bolje izkoristijo, hkrati pa navežejo tesnejše medsebojne stike;

37.  poudarja, da bi morala EU kot celota, ne da bi posegala v pravico držav članic do izbire mešanice energetskih virov ali v potrebo po večjem usklajevanju v EU, v celoti izkoristiti možnosti vseh trajnostnih energetskih virov, ki so na razpolago državam članicam, ob popolnem spoštovanju trojnega cilja energetske politike EU kot celote, in sicer konkurenčnosti, trajnosti in zanesljivosti oskrbe;

38.  ugotavlja, da so nekatere države članice, ki so energetski otoki, še danes izključene iz evropskega plinskega ali električnega omrežja in še naprej plačujejo višje cene za energetske vire, kar vpliva na njihovo konkurenčnost; poudarja, da brez znatnih naložb v infrastrukturo te države članice ne bodo zmogle izpolniti zaveze, ki jo vedno znova potrjuje Evropski svet, da po letu 2015 nobena država članice ne sme ostati izključena iz evropskih omrežij; meni, da bi morala Komisija na zahtevo teh držav članic sodelovati pri pogajanjih z dobavitelji energije zunaj EU glede cen energije, na primer pri nakupu plina;

39.  poudarja, da bi morala biti solidarnost med državami članicami, h kateri poziva Pogodba EU, prisotna tako pri vsakodnevnem delovanju kot tudi pri kriznem upravljanju notranje in zunanje energetske politike; poziva Komisijo, naj jasno opredeli energetsko solidarnost in tako zagotovi, da jo bodo spoštovale vse države članice;

40.  poudarja potrebo po reševanju vprašanja pričakovane kratko- in srednjeročne rasti uvoza plina in električne energije iz tretjih držav v EU, da bi zagotovili oskrbo z energijo, delitev bremena in pravično delovanje notranjega trga; ponovno poudarja, da je za nekatere države članice ta izziv tesno povezan z odvisnostjo od uvoza plina in nafte iz ene same tretje države ter da so za njegovo premagovanje potrebni ukrepi, usmerjeni v diverzifikacijo portfelja ponudnikov energije, dobavnih poti in virov; ugotavlja, da je strateški cilj v zvezi s tem uresničitev južnega plinskega koridorja, vključno s plinovodom Nabucco in njegovimi morebitnimi povezavami v države srednje in vzhodne Evrope, ter vzpostavitev oskrbovalnih poti do EU, ki bodo do leta 2020 lahko pokrile okoli 10–20 % povpraševanja po plinu v EU, da bi vsem evropskim regijam zagotovili fizični dostop do vsaj dveh različnih virov plina;

41.  je prepričan, da bi odprt in pregleden notranji trg, kjer bi vsa podjetja iz EU in tretjih držav spoštovala pravni red Evropske unije s področja energetike, pomagal okrepiti pogajalski položaj dobaviteljev energije iz EU glede na zunanje konkurente, kar je posebej pomembno za morebitno nadaljnje usklajevanje zunanjega nakupa energije na ravni EU; poziva EU, naj razmisli o vzpostavitvi skupne agencije za nakup plina in mehanizmov, ki bodo to omogočili, kot protiuteži monopolističnemu položaju prevladujočih zunanjih dobaviteljev; ugotavlja, da je v odnosih z dobavitelji energije iz EU in tretjih držav potrebno uporabljati načelo vzajemnosti; poudarja, da mora Komisija v odnosih z dobavitelji energije iz tretjih držav upoštevati posledice, ki jih imajo njene odločitve za cene za potrošnike, in obveščati o teh posledicah;

42.  je prepričan, da je treba Komisiji podeliti mandat za vodenje pogajanj o infrastrukturnih projektih strateškega pomena, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe celotne EU z energijo, in da bi bilo treba o tovrstnih mandatih razmisliti tudi v primeru drugih medvladnih sporazumov, ki bi lahko bistveno vplivali na dolgoročne cilje energetske politike EU, zlasti na njeno energetsko neodvisnost; v zvezi s tem pozdravlja napredek, dosežen v pogajanjih o sporazumu med EU, Azerbajdžanom in Turkmenistanom za gradnjo sistema transkaspijskega plinovoda, ki jih vodi Komisija;

43.  poudarja, da je postopno zbliževanje spodbud za obnovljive vire in energetsko učinkovitost ter pomožnih stroškov energije v vseh državah članicah po letu 2020 bistveno za dobro delovanje in učinkovitost notranjega energetskega trga na veleprodajni in maloprodajni ravni ter za ustvarjanje ustreznih pogojev za dolgoročni razvoj in obsežno uporabo obnovljivih virov energije;

44.  meni, da bi bilo treba, kratkoročno gledano, spodbujati regionalne skupine sosednjih držav članic, naj si namesto za nacionalne načrte prizadevajo za usklajen ali enoten regionalni sistem podpor za obnovljive vire energije;

45.  spodbuja države članice, naj redno in na pregleden način pregledujejo odkupne tarife in druge podporne tarife, da bi jih lahko prilagajale glede na padajoče cene tehnologij in dobave;

46.  se zaveda nezadostne uporabe skupnih raziskovalnih projektov EU, ki jih podpirajo okvirni programi in pobude, kot je na primer Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo, pri razvoju novih tehnologij, ki bi omogočale izboljšave na področjih učinkovitosti, obnovljivih virov, varnosti in zanesljivosti jedrskih elektrarn, uporabe fosilnih goriv z nizkimi emisijami ogljika in pametnih omrežij, ki so nadvse pomembna za energetski trg;

47.  meni, da je pomembno, da se na področju elektroenergetskih avtocest prihodnosti doseže večji napredek, zlasti na elektroenergetski avtocesti med jugovzhodom in severom, ki bi tudi pomagala pri prenosu energije, ustvarjene v fotovoltaičnih parkih, na primer v okviru projekta Helios, iz jugovzhodne Evrope na sever in zahod;

Potrebni so nujni ukrepi

Dobro povezan, odprt, dobro reguliran in konkurenčen notranji energetski trg

48.  poziva države članice, naj v celoti in nemudoma prenesejo vso ustrezno zakonodajo EU, zlasti tretji energetski sveženj; poziva Komisijo, naj ukrepa proti tistim državam članicam, ki neupravičeno odlašajo z izvajanjem; pozdravlja dejstvo, da je Komisija že začela uradni postopek za preiskavo kršitev pravil EU;

49.  poudarja, da je treba obravnavati strukturna izkrivljanja in pomanjkanje preglednosti trga; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za izvrševanje izvajanja tretjega energetskega svežnja;

50.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja učinkovito izvajanje energetske zakonodaje EU, zlasti določb, ki uvajajo najosnovnejše potrošniške pravice, kot tudi določb, ki zadevajo sistemske operaterje, nacionalne regulativne organe ter pravila o konkurenci in državni pomoči, ter tistih, katerih cilj je odprava tokovnih zank na notranjem trgu električne energije, ki so pomemben, vendar obvladljiv izziv za notranji energetski trg, saj slabijo varnost energetskega sistema z zmanjševanjem možnosti shranjevanja in zmogljivosti omrežja; poziva Komisijo, naj pri obravnavanju nadaljnje neskladnosti z ustrezno zakonodajo EU uporabi najprimernejša sredstva, ki jih ima na razpolago;

51.  ugotavlja, da so bili vsi dosedanji izpadi posledica motenega delovanja in ne pomanjkanja zmogljivosti; priznava, da se zaradi gospodarske recesije, visokih cen zemeljskega plina in vse večjega deleža nestalne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov vlagatelji v EU srečujejo s precejšnjo negotovostjo pri razvoju prilagodljivih zmogljivosti proizvodnje električne energije; poziva Komisijo, naj z usklajeno metodologijo opravi celovito oceno zadostnosti proizvodnje in določi smernice o tem, kako povečati prilagodljivost in ohraniti oskrbo;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj bolje usklajujejo infrastrukturne projekte in skupaj načrtujejo razvoj omrežij ter na tej podlagi zagotovijo popolno povezljivost in stroškovno učinkovitost sistemov v EU, tako da izkoristijo čezmejne sinergije in učinkovitejše omrežje energetske infrastrukture; poudarja, da bi bilo treba spodbujati celovit pristop, ki vključuje upravljavce distribucijskih omrežij; s tem namenom spodbuja Komisijo in države članice, naj zagotovijo hitro oceno, izbiro, odobritev in izvajanje projektov, ki so v skupnem evropskem interesu, zlasti v zvezi s čezmejnimi elektroenergetskimi in plinskimi povezovalnimi vodi, vključno z mehanizmi povratnega toka, utekočinjenim zemeljskim plinom, infrastrukturo za shranjevanje energije ter pametnimi omrežji za prenos in distribucijo, ki so bistveni za dobro povezan in delujoč energetski trg;

53.  priporoča Komisiji, da pri izvajanju proračuna instrumenta za povezovanje Evrope na področju energetike da prednost projektom, ki bodo imeli največji vpliv na delovanje notranjega trga, in tako spodbuja konkurenčnost, uveljavljanje obnovljivih virov energije na trgu, oblikovanje potrebnih čezmejnih medsebojnih povezav in zanesljivo oskrbo z energijo;

54.  poziva Komisijo, naj znova pregleda obstoječe načrte za energetske projekte, zlasti za izgradnjo novih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki naj bi trajala več kot deset let, da oceni njihove gospodarske koristi – ob upoštevanju terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki se v posameznih državah članicah že gradijo ali so v fazi načrtovanja in ki bodo v bližnji prihodnosti prispevali k zanesljivosti oskrbe z energijo v državah članicah, ki so „energetski otoki“ – in prispeva k financiranju tovrstnih projektov;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovit sistem upravljanja prezasedenosti, da spodbudijo učinkovito uporabo obstoječih zmogljivosti prenosa plina in električne energije, zmanjšajo stroške širjenja zmogljivosti omrežja ter olajšajo povečano povezovanje obnovljivih virov energije z električnim omrežjem;

56.  poziva države članice, naj čim prej prenehajo uporabljati cenovne omejitve ali uravnavane maloprodajne cene energije na nacionalni ravni, ki so nižje od nastalih stroškov, saj takšni ukrepi lahko izkrivijo konkurenco in resno ogrožajo prihodnja vlaganja v zmogljivosti in infrastrukturo energetskega sektorja; vendar poudarja, da morajo zadevne politike upoštevati legitimne interese ranljivih potrošnikov, ki nimajo vedno koristi od dejanske konkurence na energetskih trgih;

57.  pozdravlja prizadevanja Komisije za izvrševanje protimonopolnih pravil in pravil o državni pomoči v zvezi z vsemi podjetji v energetskem sektorju in njihovimi odvisnimi družbami, ki poslujejo na območju Evropske unije, da bi vsem udeležencem na trgu zagotovila enake konkurenčne pogoje z enakimi pogoji za dostop; poziva Komisijo, naj objavi smernice o tem, kako oceniti zlorabo prevladujočega položaja podjetij na trgih z električno energijo in plinom, ter o najboljših praksah in izkušnjah, pridobljenih v okviru podpornih programov za obnovljive vire energije;

58.  poziva Komisijo, naj pregleda pravila glede državne pomoči v zvezi z nacionalnimi ukrepi za energetsko učinkovitost in energetskimi projekti, ki se sofinancirajo v okviru kohezijske politike, ter tako zagotovi, da bodo več teh ukrepov lahko financirale države, zaradi česar bo več projektov zaključenih;

59.  priporoča, naj Komisija uporabi svoja pooblastila v zvezi z nadzorom državne pomoči, da bi spodbudila razvoj čezmejne infrastrukture; meni, da bi bili tovrstni povezovalni vodi ključnega pomena za povečanje možnosti uporabe oskrbe sosednje države v primeru izrednih energetskih razmer ali energetskega neravnovesja ter za postopno zmanjšanje subvencij;

60.  odločno podpira prizadevanja Komisije, ki temeljijo na usklajenem sodelovanju, ki sta ga razvili evropski omrežji upravljavcev prenosnih omrežij, za uvedbo harmoniziranih omrežnih kodeksov do leta 2014 in pravil, skladno z načrtom, in za zagotovitev stabilnosti regulativnega okvira za notranji energetski trg in njegovo večjo naklonjenost inovacijam;

61.  odločno podpira regulativne ukrepe Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev in nacionalnih regulativnih organov za spodbujanje, izboljšanje ter poenostavitev čezmejnega trgovanja z energijo, vključno s trgi znotraj dneva, trgi za dan vnaprej in izravnalnimi trgi, in za premostitev razlik med energetskimi sistemi v različnih državah članicah s spodbujanjem pregledne uporabe povezovalnih vodov; poudarja potrebo po ustreznem številu osebja s potrebnimi kvalifikacijami, izkušnjami in strokovnim znanjem v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev in nacionalnih regulativnih organih za izvajanje dejavnosti, povezanih spremljanjem veleprodajnih transakcij ter določanjem praks trgovanja z notranjimi informacijami in poskusov manipuliranja trga;

62.  v zvezi z notranjim trgom z električno energijo poziva Komisijo, naj nujno pripravi podrobno analizo sistemske ustreznosti in prožnosti nacionalnih proizvodnih zmogljivosti na kratki in dolgi rok, ob tem pa naj v celoti upošteva potencialni prispevek vseh prožnih ukrepov, kot so odziv na strani povpraševanja, shranjevanje energije in medsebojne povezave, ter naj poroča o vplivu uporabljenih nacionalnih ukrepov v zvezi z oceno zmogljivosti in razvojnim načrtovanjem na notranji energetski trg in pravila o konkurenci ob upoštevanju posledic tako na področju zanesljivosti oskrbe z energijo kot čezmejnih vidikov te dopolnilne politike za oblikovanje trga; s tem v zvezi poziva k nadaljnjim prizadevanjem za prihodnjo uporabo tehnologij za shranjevanje energije in odzivnost na strani povpraševanja, ki sta dodatna vira prilagodljivosti;

63.  poziva Komisijo, naj pripravi smernice o uporabi in uvedbi virov prilagodljivosti – kot so upravljanje povpraševanja, shranjevanje in fizična infrastruktura, vključno s čezmejno –, da lahko države članice pripravijo in izvajajo nacionalne strategije za uvedbo virov prilagodljivosti na svojem ozemlju;

64.  poziva Komisijo in Evropsko omrežje operaterjev prenosnega sistema za električno energijo, naj razvijeta jasno in usklajeno metodologijo za zagotovitev zadostnosti proizvodnje v Evropi, vključno s pozitivnim prispevkom obnovljivih virov energije in zlasti nestalnih obnovljivih virov;

65.  poziva Komisijo, naj razišče prihodnje oblike energetskih trgov, ki bi v nasprotju s trenutnimi nacionalnimi mehanizmi zmogljivosti lahko ustvarili dodatne nediskriminatorne tokove dohodkov za vlagatelje v vse oblike proizvodnje energije in omogočili stroškovno najbolj učinkovito zagotavljanje storitev prilagajanja v energetskem sektorju;

66.  poziva Komisijo, naj določi pravila za spodbujanje nadaljnjega razvoja trga za pomožne storitve, ki omogočajo sodelovanje vseh virov energije, vključno z obnovljivimi;

67.  poziva Komisijo, države članice in zadevne deležnike, naj poskrbijo za spodbude in podprejo regionalne pobude in partnerstva z namenom tesnejšega povezovanja trgov z vzpostavitvijo regionalnih energetskih borz in centrov za trgovanje s plinom, bolj usklajenimi pravili za trgovanje s plinom in mehanizmi za spajanje trgov v vseh časovnih okvirih ter s sprejetjem ustrezne ravni likvidnosti in preglednosti trga;

68.  poudarja, da bi morali ukrepi na notranjem trgu spodbujati diverzifikacijo energetskih virov, tako domačih kot tujih, ter se ne osredotočati samo na nadaljnji razvoj ali širjenje trenutnih poti in dobave;

69.  opozarja na zunanjo razsežnost energetskega trga, katere namen je olajšati državam članicam dostop do raznolikih virov energije; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje za spodbujanje pravil in standardov notranjega energetskega trga v zvezi s tretjimi državami, zlasti znotraj sosednjih držav EU, uporablja instrumente svoje zunanje politike; poziva Komisijo, naj prek dvostranskih dialogov z zadevnimi tretjimi državami reši vprašanje o jasnih pravilih o upravljanju prezasedenosti čezmejnih elektroenergetskih in plinskih povezav in dostopu tretjih strani do prenosnih omrežij; odločno poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za preprečevanje protikonkurenčnih praks podjetij iz tretjih držav, ki lahko omejijo konkurenco, zvišajo cene ali poslabšajo zanesljivost oskrbe z energijo; poziva Komisijo, naj v odnosu z zunanjimi partnerji zagotovi, da bodo podjetja iz EU lahko enakopravno konkurirala na svetovnem trgu; poziva Komisijo, naj spodbudi sodelovanje s sosednjimi državami EU v zvezi z jedrsko varnostjo; poziva Komisijo, naj sporoči vse elemente, ki še povzročajo težave pri izvajanju tretjega energetskega svežnja, in predstavi jasne številke o njihovih posledicah za cene za potrošnike;

70.  poziva države članice in Komisijo, naj povečajo politično in finančno podporo energetski skupnosti ter naj sprejmejo dodatne ukrepe za širitev pravil notranjega trga v jugovzhodno in vzhodno Evropo;

71.  ob upoštevanju vzpostavitve mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi o energetski politiki med državami članicami EU in tretjimi državami poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo, da se sporazumi, ki so v nasprotju z zakonodajo o notranjem trgu, ne sklepajo; meni, da bi morala Komisija imeti možnost, da preuči, ali so osnutki sporazumov skladni s pravnim redom Unije, in da po potrebi sodeluje v pogajanjih;

72.  opozarja Komisijo, da notranji trg ni neodvisen od svetovnega trga; poziva Komisijo, naj pri načrtovanju ukrepov glede notranjega trga v celoti upošteva priporočila Parlamenta o zunanji razsežnosti energetske politike(16) ; potrjuje svojo podporo ideji, da bo samo v celoti delujoč notranji trg EU omogočil enoten nastop v globalnem kontekstu; poziva Komisijo, naj pripravi dodatne ukrepe na področju zunanje energetske politike;

73.  meni, da bi moral prihodnji sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Združenimi državami vključevati poglavje, ki se osredotoča na takšne energetske zadeve, ki lahko vplivajo na notranji trg, med drugim na: veleprodajo energije, trgovanje z blagom, pravila glede energije v pomorskem prometu, sisteme trgovanja z emisijami, standarde za varnost goriva, računovodske prakse, državne subvencije za energijo ter prenos intelektualne lastnine v zvezi z raziskovanjem, proizvodnjo in pretvorbo energije ter proizvodi ob koncu življenjskega cikla;

74.  podpira pooblastilo, ki ga je Evropski svet dal Komisiji, naj pred koncem leta 2013 predstavi analizo sestave cen in dejavnikov, ki vplivajo na cene energije, ter stroškov v posameznih državah članicah s posebnim poudarkom na vplivu na gospodinjstva, mala in srednja podjetja in energijsko intenzivne panoge ter ob širšem pogledu na konkurenčnost EU v primerjavi z njenimi svetovnimi gospodarskimi konkurenti; poleg tega poziva Komisijo, naj redno spremlja cene energije in stroške v državah članicah;

75.  v zvezi z notranjim trgom s plinom poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo vse pogodbe za plin, osnovane na zastarelih mehanizmih za določanje cen, zlasti na načelu indeksacije na podlagi cen nafte, ki potrošnikom vsiljujejo visoke cene, ter poziva Komisijo, naj pomaga pri preučevanju možnosti za preoblikovanje teh pogodb, ne samo v okviru njihovega podaljšanja; poudarja, da je treba razvijati in podpirati vse produkte in mehanizme, namenjene krepitvi zmogljivosti za kratkoročno trgovanje s plinom; poudarja, da so zgornji ukrepi ključni za zagotavljanje dejanske konkurenčnosti, kar zadeva ceno dobave plina za vse potrošnike na notranjem trgu s plinom;

Učinkovita zaščita in podpora za potrošnike

76.  poziva Komisijo, države članice in zadevne deležnike, naj izboljšajo kakovost in dostopnost informacij za potrošnike, naj jim omogočijo jasne in pregledne načine obračunavanja, naj uvedejo orodja za primerjavo cen, ki jim bodo omogočala izbiro na osnovi najboljših informacij, ter naj potrošnike ozaveščajo o načinih nadzora porabe in možnostih za varčevanje z energijo, energetsko učinkovitost in proizvodnjo energije v majhnem obsegu; poziva države članice, naj izvajajo direktivo o alternativnem reševanju sporov in uredbo o spletnem reševanju potrošniških sporov; pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev informacijske platforme za pravice potrošnikov; priporoča Komisiji in državam članicam, naj izvajajo potrošnikom prijazne informacijske kampanje, pri katerih morajo dejavno sodelovati vlade in organizacije civilne družbe;

77.  poudarja, da potrošniki kljub znižanju cen energije na veleprodajnih energetskih trgih po svetu še naprej plačujejo visoke cene; poziva Komisijo, države članice in njihove regulatorje, naj zagotovijo, da bodo imeli potrošniki neposredno in ustrezno korist od gibanja cen na veleprodajnih trgih;

78.  poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo celovito strategijo, katere cilj bi bil spodbujati potrošnike in protrošnike, naj dejavno sodelujejo na energetskem trgu, med drugim z vključitvijo v obstoječo zakonodajo kot tudi z izvajanjem zadevnih določb direktive o energetski učinkovitosti; spodbuja redno prilagajanje cenovnega signala uporabe omrežij za ustrezno usmerjanje obstoječih in tudi prihodnjih potrošnikov in s tem za zagotavljanje skladnosti med razvojem omrežij in individualnimi odločitvami;

79.  poziva Komisijo, naj spodbuja nadaljnje sodelovanje med sektorjema energije ter informacijske in komunikacijske tehnologije in naj pregleda obstoječe regulativne okvire za spodbujanje inovacij na področju energetike v korist vsem potrošnikom, da bi olajšala uveljavljanje pametnih omrežij na uporabniku prijazen, varen in zanesljiv način, ki potrošniku ni v finančno breme in ki upošteva zasebnost njegovih podatkov; poziva k sodelovanju pri razvoju pametnih omrežij na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter razvoju evropskih standardov za pametna omrežja;

80.  poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj uporabljajo in ustvarjajo finančne spodbude za naložbe v rešitve IKT v pametnih omrežjih in naj bodo usmerjene v trg protrošnikov, kar vodi v večjo prožnost, energetsko učinkovitost/prihranke in prostovoljno udeležbo na strani povpraševanja;

81.  z zadovoljstvom pričakuje smernice Komisije, ki bodo v pomoč pri postavljanju velikopoteznih ciljev politike v zvezi z ranljivimi potrošniki in ki bodo državam članicam pomagale pri boljši opredelitvi pristopa k tej kategoriji potrošnikov; poziva Komisijo, naj pripravi te smernice ob ustreznem upoštevanju obstoječih nacionalnih mehanizmov in instrumentov za zaščito teh potrošnikov, da bi lahko dosegla bolj skladen in celovit pristop na ravni EU, državam članicam pa naj prepusti, da same izberejo najustreznejše instrumente za zagotavljanje tovrstne podpore; dodaja, da imajo lahko celovita svetovanja za to kategorijo potrošnikov in izmenjava najboljših praks pomembno vlogo;

82.  pozdravlja skorajšnjo analizo Komisije o energetski revščini v EU; meni, da bi si morala Komisija v analizi prizadevati, da zagotovi, da boj proti energetski revščini postane del socialne košarice storitev za Evropo, na primer s pomočjo socialnih in kohezijskih skladov; določa, da bi se morali obstoječi in novi programi za energetsko učinkovitost vedno ciljno osredotočati tudi na skupine z nizkim prihodkom;

83.  poziva Komisijo, naj razvije in priporoča ustrezno obliko maloprodajnega trga, osredotočenega na dobavitelje, da uskladi evropske maloprodajne trge in zmanjša upravno obremenitev vseh potrošnikov tako, da dobaviteljem omogoči, da zaračunajo vse dajatve neposredno na računu za električno energijo;

Pomoč pri prihodnjih energetskih in podnebnih izzivih

84.  poziva države članice, Komisijo in zadevne deležnike, naj potrebne podporne programe za vse proizvajalce električne energije čim prej pretvorijo v pregledne, predvidljive, zbližujoče se in v trg usmerjene mehanizme, da bi vzpostavili skupni trg za zahtevane podporne funkcije – kot so na primer energetska učinkovitost, protrošniki, soproizvodnja, prilagodljivost, obnovljivi viri in omrežne podporne službe – tako, da se zagotovi njihova združljivost in prepreči kakršno koli prekrivanje; poziva Komisijo, naj predstavi smernice glede uspešnih is stroškovno učinkovitih podpornih programov za obnovljive vire energije;

85.  poziva Komisijo, države članice in nacionalne regulativne organe, naj pregledajo kazalnike, ki se uporabljajo za merjenje stopnje konkurence na energetskih trgih in vključujejo kazalnike, kot so delež potrošnikov z najnižjimi tarifami, zmožnost novih podjetij, da prodrejo na trg, ter stopnja storitev za stranke in stopnja inovacij, kar bo pripomoglo ustvariti dejansko sliko glede stopnje konkurence na trgu;

86.  kar zadeva notranji trg električne energije, poziva Komisijo, naj skrbno preuči posledice vključevanja vse večjega deleža obnovljivih virov energije v energetska omrežja, kar zadeva finančno podporo, sistemske tehnične zahteve in zasnovo trga; poudarja, da pomanjkanje usklajenega pristopa k tem virom še vedno otežuje njihovo vključevanje v evropske energetske sisteme; poudarja, da je treba obstoječe evropsko energetsko omrežje in infrastrukturo za skladiščenje prilagoditi prispevku porazdeljene proizvodnje energije iz obnovljivih virov; poudarja pomen plina kot rezervnega goriva za soočanje s spremenljivostjo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in poziva Komisijo, naj oceni potrebno stopnjo prilagodljivosti v elektroenergetskem sistemu (pametna omrežja, uravnavanje povpraševanja, skladiščenje in prilagodljive rezervne zmogljivosti); meni, da imajo črpalno-akumulacijske elektrarne pomembno vlogo pri shranjevanju električne energije;

87.  poziva Komisijo, naj še naprej uporablja sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in druge strukturne sklade EU ter z njimi podpira oblikovanje pametnih plinskih in elektroenergetskih omrežij v naslednjem obdobju, da bo mogoče bolje sprejemati nove vrste in vire energije ter modernizirati vse evropske regije; meni, da bi bilo treba tudi upravljavce distribucijskih omrežij spodbujati k prilagajanju njihovih omrežij;

88.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izkoriščanje še neizkoriščenih možnosti mikroproizvodnje in upoštevajo, da je treba soproizvodnjo nadalje razviti, saj je to eden od najučinkovitejših načinov za proizvajanje električne energije in toplote, ter naj to možnost osnujejo na podlagi razširjene uporabe učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja;

89.  poudarja potencial soproizvodnje toplote in električne energije oziroma daljinskega ogrevanja in hlajenja pri soočanju z vse večjim deležem nestalne električne energije, saj zagotavlja energetskemu trgu prožnost in odpornost ter ponuja gospodarno možnost za shranjevanje presežne električne energije; poziva Komisijo, naj obravnava in nagradi to zmožnost v prihodnji pobudi v zvezi z okvirom za mehanizme za nadomestila glede na zmogljivosti ter podpira tovrstno medsektorsko povezovanje in usklajevanje v okviru programa Obzorje 2020;

90.  poziva Komisijo, naj opravi raziskavo, v kateri bo analizirala nove in stroškovno učinkovite tržne zasnove za evropski trg z električno energijo, ter tako zagotovi, da potrošniki prejemajo električno energijo po razumnih cenah, in prepreči selitev virov CO2 ;

91.  pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno, da raziskave na energetskem področju postanejo prednostna naloga programa Obzorje 2020, in poziva države članice, naj v celoti izkoristijo to programsko področje; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo raziskave in razvoj inovativnih energetskih tehnologij ter izboljšajo obstoječe tehnologije, ki niso del okvira Obzorje 2020 in projektov Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo; poziva države članice, naj ustvarijo sinergije med evropskimi in nacionalnimi raziskovalnimi programi ter tako priznajo dejstvo, da so raziskave edini način, da se zmanjšajo emisije, izboljša zanesljivost oskrbe z energijo, okrepi konkurenčni položaj industrije EU na svetovnem trgu, ohrani vodstveni položaj EU na področju tehnologije in prispeva k evropski agendi za rast in delovna mesta; poudarja, da je treba industriji zagotoviti pravno varnost dlje kot do leta 2020;

92.  poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj sredstev za razvoj pametnih distribucijskih omrežij, ki so stroškovno najbolj učinkovit način za obsežen preboj porazdeljenega pridobivanja energije iz obnovljivih virov, obenem pa zagotavljajo zanesljivost oskrbe in kar najbolj izkoriščajo potenciale prihranka energije;

93.  ugotavlja, da je sedanji sistem, ki ga zaznamuje razdrobljen notranji trg, izziv za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti za podjetja in vlagatelje ter lahko povzroči zapiranje obratov ter nezanesljivost zaposlitve in zmogljivosti; poziva Komisijo, naj opravi neodvisno oceno prihodnosti notranjega trga z električno energijo in plinom, v kateri bo osrednja pozornost namenjena naložbam, zaposlovanju v sektorju, okolju in zaščiti potrošnikov; poziva, naj to oceno pripravi do marca 2014, v njej pa naj upošteva stališča deležnikov, kot so socialni partnerji, predstavniki gospodinjstev z nizkimi prihodki, okoljske organizacije ter mala in srednja podjetja;

o
o   o

94.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0061.
(2) UL L 295, 12.11.2010, str. 1.
(3) UL L 326, 8.12.11, str. 1.
(4) UL L 211, 14.8.2009, str. 94.
(5) UL L 211, 14.8.2009, str. 55.
(6) UL L 315, 14.11.2012 , str. 1.
(7) UL L 172, 2.7.2009, str.18.
(8) UL L 299, 27.10.2012, str. 13.
(9) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 64.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0238.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0509.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0086.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0088.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0444.
(15) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0443.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0238.

Zadnja posodobitev: 8. januar 2016Pravno obvestilo