Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2676(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0434/2013

Predložena besedila :

B7-0434/2013

Razprave :

PV 10/10/2013 - 2
CRE 10/10/2013 - 2

Glasovanja :

PV 10/10/2013 - 9.6

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0420

Sprejeta besedila
PDF 127kWORD 25k
Četrtek, 10. oktober 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Kastno razlikovanje
P7_TA(2013)0420B7-0434/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju (2013/2676(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. decembra 2012 o kastnem razlikovanju v Indiji(1) , z dne 17. januarja 2013 o nasilju nad ženskami v Indiji(2) , z dne 1. februarja 2007 o položaju človekovih pravic dalitov v Indiji(3) , z dne 18. aprila 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu in politiki Evropske unije na tem področju, vključno s posledicami za strateško politiko EU na področju človekovih pravic(4) ,

–  ob upoštevanju mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, vključno z Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in splošnim priporočilom XXIX odbora za odpravo rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju osnutka načel in smernic ZN za učinkovito odpravljanje diskriminacije na podlagi dela in izvora(5) , ki jih je objavil Svet za človekove pravice,

–  ob upoštevanju resne zaskrbljenosti, ki jo je visoka komisarka ZN za človekove pravice izrazila glede kastnega razlikovanja, ter njenih opažanj in priporočil v zvezi s tem,

–  ob upoštevanju nedavnih priporočil organov za spremljanje izvajanja pogodb ZN ter imetnikov mandatov za posebne postopke ZN o kastnem razlikovanju,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca z dne 24. maja 2011 o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti(6) ter poročil iz splošnih rednih pregledov držav s kastno ureditvijo,

–  ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta Pregled človekovih pravic in revščine: ukrepi EU pri obravnavanju kastnega razlikovanja („A human rights and poverty review: EU action in addressing caste-based discrimination“),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o kastnem razlikovanju (O‑000091/2013 – B7‑0507/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker kaste odražajo družbeno-verski kontekst, kot v Aziji, kjer se tisti, ki niso vključeni v kastni sistem, po naravi štejejo za nečiste in nedotakljive, v širšem smislu pa kaste odražajo tudi strog sistem družbenega razslojevanja v skupine, opredeljene s poreklom in zaposlitvijo; ker je diskriminacija na podlagi dela in porekla, ki je celovitejši pojem, kateremu Združeni narodi dajejo prednost, oblika diskriminacije, ki jo prepoveduje mednarodno pravo o človekovih pravicah, razglašeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvenciji o odpravi vseh vrst diskriminacije žensk, Konvenciji o otrokovih pravicah in Konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 111;

B.  ker je junija 2001 Guithu Muigai, posebni poročevalec ZN za rasizem, poudaril, da se moramo nujno izogniti vzpostavitvi kakršne koli hierarhije med različnimi oblikami diskriminacije, čeprav se lahko razlikujejo po naravi in stopnji glede na zgodovinske, geografske in kulturne okoliščine, vključno z romsko skupnostjo v Evropi in žrtvami kastnega sistema v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu;

C.  ker je kljub ukrepom, ki so jih sprejele vlade nekaterih držav s kastno ureditvijo, da bi zagotovile ustavno in zakonodajno varstvo ter uvedle posebne ukrepe proti kastnemu razlikovanju in nedotakljivosti, kastno razlikovanje še vedno zelo razširjeno in trdovratno ter vpliva na 260 milijonov ljudi po vsem svetu;

D.  ker kastno razlikovanje obstaja v številnih državah po vsem svetu, največje število žrtev pa je v Južni Aziji; ker pa so žrtve te diskriminacije zgoščene tudi na drugih območjih, vključno z Afriko, Bližnjim vzhodom in diasporo;

E.  ker so neizvajanje zakonodaje in politik ter pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev in učinkovito delujočih državnih institucij, vključno s sodstvom in policijo, še vedno glavne ovire za odpravo kastnega razlikovanja;

F.  ker se zagotavljanje razčlenjenih podatkov ter potreba po posebni zakonodaji in ukrepih za zaščito pred kastnim razlikovanjem v številnih prizadetih državah še vedno ne obravnavajo;

G.  ker kljub prizadevanjem vlad in vse pogosteje nekaterih mednarodnih agencij kaste še naprej trpijo zaradi hudih oblik socialne izključenosti, revščine, nasilja, segregacije, fizičnih in verbalnih zlorab, povezanih s predsodki in pojmom čistoče in onesnaženja;

H.  ker prakse nedotakljivosti ostajajo splošno razširjene in prevzemajo sodobne oblike; ker se prizadete skupnosti soočajo z omejitvami pri politični udeležbi in hudo diskriminacijo na trgu dela;

I.  ker so v nekaterih državah, kot je Indija, obvezni spodbujevalni ukrepi do neke mere prispevali k vključitvi dalitov v javni sektor, vendar pa pomanjkanje zaščitnih ukrepov za nediskriminacijo na trgu in v zasebnem sektorju prispeva k izključenosti in vse večjim neenakostim;

J.  ker Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je velika večina žrtev zasužnjevanja zaradi dolgov v Južni Aziji iz najnižjih kast in plemen; ker je prisilno in suženjsko delo posebej razširjeno v kmetijstvu, rudarstvu in tekstilni proizvodnji, ki zagotavljajo izdelke več multinacionalnim in evropskim družbam;

K.  ker je nediskriminacija pri zaposlovanju ena od štirih temeljnih pravic delavcev in tudi vključena v mednarodne smernice in okvire za podjetja, kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernice OECD in smernice ISO 26000 o socialni odgovornosti, v katerih je kastno razlikovanje posebej navedeno kot resna oblika diskriminacije;

L.  ker so vlade in oblasti držav s kastno ureditvijo pozvane, naj se seznanijo z osnutkom načel in smernic ZN za učinkovito odpravo diskriminacije na podlagi dela in porekla ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo in preprečevanje kastnega razlikovanja, odpravijo vse vrzeli pri izvajanju na zvezni, državni, regionalni in lokalni ravni in izvedejo, spremenijo ali uvedejo posebne zakonodajne in politične ukrepe za varstvo in spodbujanje pravic dalitov in skupin, na katere podobno vpliva kastno razlikovanje;

1.  obsoja stalne kršitve človekovih pravic ljudi, ki trpijo zaradi kastne hierarhije in kastnega razlikovanja, vključno z nepriznavanjem enakosti, onemogočanjem dostopa do pravnega varstva in zaposlitve, neprestano segregacijo in ovirami zaradi kastnega sistema pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in razvoja;

2.  meni, da osebne izkaznice ne bi smele vsebovati kastne pripadnosti, saj je to v nasprotju z načeli enakosti in družbene mobilnosti;

3.  pozdravlja poročilu Ghituja Muigaia, posebnega poročevalca ZN za rasizem, in poudarja, da bi bilo treba vsem žrtvam kastnega razlikovanja povsod po svetu nameniti enako pozornost in zaščito; v širšem smislu poudarja, da bi se bilo treba tudi v Evropi enako intenzivno in odločno spopasti z vsemi oblikami rasizma in diskriminacije;

4.  izraža resno zaskrbljenost, da družbena izključitev dalitov in podobno prizadetih skupnosti vodi v visoko stopnjo revščine med prizadetimi skupinami prebivalstva in izključitev ali zmanjšano korist od razvojnih procesov; poudarja, da poleg tega preprečuje njihovo vključevanje v odločanje in upravljanje ter dejavno udeležbo v javnem in civilnem življenju;

5.  ostaja zaskrbljen zaradi vztrajno visokega števila prijavljenih in neprijavljenih grozodejstev in razširjenih praks nedotakljivosti v državah s kastno ureditvijo, vključno z Indijo, ter zaradi splošno razširjene nekaznovanosti povzročiteljev zločinov nad daliti in drugimi žrtvami kastnega kršenja človekovih pravic; opozarja, da so v nekaterih državah vršitelji takšnega razlikovanja na visokih mestih v vladi;

6.  ponovno izraža zaskrbljenost glede nasilja nad pripadnicami dalitov in drugimi ženskami iz podobno prizadetih skupnosti v družbah s kastno ureditvijo, ki takšnega nasilja pogosto ne prijavijo zaradi strahu pred ogrožanjem osebne varnosti in socialno izključenostjo, ter glede številnih in prekrivajočih se oblik diskriminacije na podlagi kaste, spola ali veroizpovedi, ki prizadevajo pripadnice dalitov in ženske iz manjšinskih skupnosti, kar je vzrok prisilnih spreobrnitev, ugrabitev, prisilne prostitucije in spolnih zlorab, ki jih izvajajo pripadniki dominantnih kast;

7.  poudarja, da je treba spodbujati ugodno okolje za zagovornike civilne družbe in človekovih pravic, ki delajo z osebami, ki jih je kastno razlikovanje prizadelo, da bi zagotovili njihovo varnost ter preprečili, da bi karkoli oviralo, zaznamovalo ali omejevalo njihovo delo; poudarja, da bi moralo takšno okolje vključevati dostop do sredstev, sodelovanje z organi ZN za človekove pravic ter akreditacijo Ekonomsko-socialnega sveta;

8.  poziva EU, naj spodbuja osnutek načel in smernic ZN za odpravo diskriminacije na podlagi dela in porekla kot vodilni okvir za odpravo diskriminacije na podlagi kast in njegovo potrditev s strani Sveta ZN za človekove pravice;

9.  poziva Komisijo, naj prizna kaste kot posebno obliko diskriminacije, ki temelji na družbenem in/ali verskem kontekstu in jo je treba obravnavati skupaj z drugimi razlogi za diskriminacijo, kot so narodnost, rasa, poreklo, veroizpoved, spol in spolnost, v prizadevanjih EU za boj proti vsem oblikam diskriminacije; poziva EU, naj v svojih programih in politikah ljudi, prizadete zaradi kastnega razlikovanja, obravnava kot določljivo skupino;

10.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj boj proti kastnemu razlikovanju vključita v zakonodajo, politike in načrtovalne dokumente EU ter sprejmeta operativne smernice za njegovo izvajanje; poziva ESZD, naj okrepi mehanizme spremljanja in ocenjevanja, da bi učinkovito ocenili vpliv ukrepov EU na položaj ljudi, ki so žrtve te oblike diskriminacije;

11.  priporoča, naj EU opravi sistematično oceno učinka trgovinskih in/ali naložbenih sporazumov na skupine, prizadete zaradi kastnega razlikovanja, ter naj ta vprašanja obravnava s predstavniki industrije, vladnimi organi in ustreznimi organizacijami civilne družbe;

12.  poziva k vključitvi kastnega razlikovanja kot vprašanja o človekovih pravicah v prihodnje politike, strategije in akcijske načrte EU o človekovih pravicah;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi močno podporo razvojnim projektom za boj proti kastnemu razlikovanju kot hudi kršitvi človekovih pravic, ki povečuje revščino, ter upošteva to obliko diskriminacije v vseh projektih s poudarkom na izobraževanju, ženskah, dostopu do sodstva, politični udeležbi ali delovnih mestih v zadevnih državah;

14.  poziva Komisijo, naj v času humanitarne krize razvije in uporablja pristope, ki upoštevajo vprašanje kast, in zagotovi dostavo človekoljubne pomoči vsem marginaliziranim skupinam, vključno z ljudmi, ki so žrtve kastnega razlikovanja;

15.  poziva EU, naj na dvostranskih vrhunskih srečanjih in drugih mednarodnih srečanjih na najvišji ravni z vladami prizadetih držav obravnava vprašanje kastne diskriminacije;

16.  spodbuja ESZD, naj z vladami držav, kot so Indija, Nepal, Pakistan, Bangladeš in Šrilanka, kjer so skupnosti s kastno ureditvijo žrtve t. im. praks nedotakljivosti, okrepi politični dialog in dialog o človekovih pravicah ter spodbuja skupne pobude za odpravo kastne diskriminacije, in v širšem smislu, naj se bori proti diskriminaciji na podlagi dela in porekla, ki obstaja v različnih državah, kot so Jemen, Mavretanija, Nigerija, Senegal in Somalija; ponovno poudarja, da kastno razlikovanje ni bilo omenjeno v sporazumih s številnimi od teh držav;

17.  poziva Komisijo in ESZD, naj vključita, kadar je primerno, klavzulo o kastnem razlikovanju v vse trgovinske in pridružitvene sporazume;

18.  priporoča Evropski uniji, naj v poslovnih razmerjih z državami s kastno ureditvijo spodbuja politiko in postopke nediskriminacije in vključevanja, vključno s spodbujevalnimi ukrepi za dalite in osebe v podobnih razmerah na trgu dela in v zasebnem sektorju;

19.  poziva EU, naj spodbuja redna in obširna posvetovanja o kastnem razlikovanju s civilno družbo in dodeli primerna sredstva organizacijam civilne družbe za boj proti kastnemu razlikovanju;

20.  poziva EU, naj spodbuja razvojno agendo po letu 2015, ki bo upoštevala vprašanje kast, z zmanjševanjem neenakosti, ki temeljijo na kastah ali jih kaste zaostrujejo, kot ključnim in merljivim ciljem ter naj zagotovi, da se kastno razlikovanje izrecno obravnava kot pomemben strukturni dejavnik revščine in kot temeljni vzrok strukturnih neenakosti;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku Evropske unije za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0512.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0031.
(3) UL C 250 E, 25.10.2007, str. 87.
(4) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 8.
(5) A/HRC/11/CRP.3.
(6) A/HRC/17/40.

Zadnja posodobitev: 24. november 2015Pravno obvestilo