Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2006(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0464/2013

Predložena besedila :

A7-0464/2013

Razprave :

PV 14/01/2014 - 16
CRE 14/01/2014 - 16

Glasovanja :

PV 15/01/2014 - 10.16
CRE 15/01/2014 - 10.16

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0032

Sprejeta besedila
PDF 403kWORD 226k
Sreda, 15. januar 2014 - Strasbourg Končna izdaja
Ponovna industrializacija Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti
P7_TA(2014)0032A7-0464/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti (2013/2006(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 173 iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 157 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti), ki zajema industrijsko politiko EU in se med drugim nanaša na konkurenčnost industrije Unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki“ (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti(1) ,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. novembra 2012 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (COM(2012)0710),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. novembra 2011 za uredbo o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. julija 2012 z naslovom „Strategija za trajnostno konkurenčnost gradbenega sektorja in gradbenih podjetij“ (COM(2012)0433),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male: Akt za mala podjetja za Evropo“ (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. novembra 2008 z naslovom „Pobuda za surovine: zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi“ (COM(2008)0699),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij“ (COM(2010)0546),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom „Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti“ (COM(2011)0642),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Energetski načrt za leto 2050“ (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2012 z naslovom „Modra rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2012 z naslovom „Ukrepi za stabilnost, rast in delovna mesta“ (COM(2012)0299),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. junija 2012 z naslovom „Evropska strategija za ključne omogočitvene tehnologije – pot do rasti in delovnih mest“ (COM(2012)0341),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2013 z naslovom „Zelena knjiga – Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ (COM(2013)0150),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2013 z naslovom „Zelena knjiga – Okvir podnebne in energetske politike do 2030“ (COM(2013)0169),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega sporočilu Komisije z dne 4. novembra 2008 z naslovom „Pobuda za surovine: zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi“ (COM(2008)0699 – SEC(2008)2741),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom „Konkurenčnost evropskega sektorja luksuznih izdelkov“ (SWD(2012)0286),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. oktobra 2012, priloženega sporočilu z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva Posodobitev sporočila o industrijski politiki“ (SWD(2012)0297),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2012 – Izkoriščanje prednosti globalizacije“ (SWD(2012)0299),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 11. aprila 2013 z naslovom „Odnosi med delodajalci in delojemalci v Evropi za leto 2012“ (SWD(2013)0126),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. junija 2013 z naslovom „Nadaljnji ukrepi Komisije na podlagi posvetovanja „Top-10“ z MSP o pravni ureditvi EU“ (COM(2013)0446),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. aprila 2013 z naslovom „Trajnostna konkurenčnost gradbenega sektorja“(2) ,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2013 z naslovom „Vključevanje in udeležba delavcev kot temelj dobrega upravljanja podjetij in uravnoteženih pristopov za izhod iz krize“(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2010 o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)(4) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(5) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(6) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije(7) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo(8) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(9) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o „Aktu za enotni trg – naslednji koraki za gospodarsko rast“(10) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(11) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2012 o vplivih črpanja plina in nafte iz skrilavca na okolje(12) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2012 o industrijskih, energetskih in drugih vidikih v zvezi s plinom in nafto iz skrilavca(13) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(14) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(15) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o sedanjih izzivih in priložnostih za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu(16) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o regionalnih strategijah za industrijska območja v Evropski uniji(17) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(18) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o prispevku zadrug k izhodu iz krize(19) ,

–  ob upoštevanju svoje razprave z dne 4. februarja 2013, ki je sledila izjavi Komisije o oživitvi evropske industrije zaradi trenutnih težav (2013/2538(RSP)),

–  ob upoštevanju sklepov 3208. zasedanja Sveta za konkurenčnost z dne 10. in 11. decembra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom „Industrijska struktura EU – Trendi in uspešnost“ iz leta 2011, pripravljenega v imenu Komisije,

–  ob upoštevanju poročila, izhajajočega iz raziskave o pobudah EU 2020, z naslovom „Industrijska politika za dobo globalizacije“, izvedene aprila 2013 v imenu Odbora regij,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. junija 2013 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki“(20) ,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. aprila 2013 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“(21) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0464/2013),

A.  ker evropska industrija prestaja neprimerljivo krizo, srečuje pa se tudi z vrsto pomanjkljivosti, ki škodijo njeni konkurenčnosti;

B.  ker so podatki, ki jih je predložila Komisija, ambiciozni, vendar pogojni, saj so povezani z več dejavniki, ki še niso bili ustrezno opredeljeni;

C.  ker ima evropska industrija ključno vlogo pri rešitvi iz krize in je pomemben del te rešitve;

D.  ker industrijski tekmeci Evrope že leta razvijajo trdne industrijske strategije;

E.  ker EU potrebuje strategijo za reševanje gospodarske in finančne krize ter za nov zagon gospodarske dinamike;

F.  ker je Evropsko komisijo treba pohvaliti, ker se je s svojim sporočilom, katerega namen je organizacija industrijskega preobrata, lotila industrijske politike;

G.  ker skupna prihodnost Evrope kot industrijske lokacije temelji na kampanji za modernizacijo, ki krepi inovacijska središča in odpravlja razvojne primanjkljaje industrijsko in strukturno šibkih regij;

H.  ker zmanjšana razpoložljivost posojil omejuje naložbe, kar ovira inovacije in sprejemanje novih učinkovitih tehnologij; ker industrijska politika v Evropi zato potrebuje trdno finančno zgradbo, ki spodbuja naložbe;

I.  ker so v južni Evropi pogoji financiranja težji in zahtevajo rešitve financiranja po meri;

J.  ker bi morale države članice uporabljati metode prestrukturiranja industrije, ki so se izkazale za uspešne v Evropi in drugod po svetu;

K.  ker je Komisija poudarila, da lahko industrije EU znova postanejo privlačne zaradi pričakovanega zmanjšanja plačnih razlik v svetu;

L.  ker vzpostavljanje boljših splošnih pogojev za evropsko industrijsko politiko vključuje oblikovanje in pravilno delovanje notranjega trga EU v socialnem tržnem gospodarstvu;

M.  ker mora biti prva prednostna naloga Evrope varstvo proizvodnih sektorjev in strokovnega znanja, pri tem pa je treba omogočiti industriji, da ponovno pridobi konkurenčnost na svetovni ravni;

N.  ker bodo imeli stroški energije za industrijo in naraščajoče razlike v cenah energije med Evropo in drugimi industrializiranimi državami (zlasti ZDA) čedalje večjo vlogo, če sedanje stanje ne bo ustrezno obravnavano;

O.  ker je glede na globalne izzive bistveno, da je učinkovitost rabe energije in virov podlaga za preoblikovanje evropske industrije, če želi ta v prihodnje ohraniti svojo konkurenčnost;

P.  ker mora pristop EU k industrijski politiki združevati konkurenčnost, trajnost in dostojno delo, da se bo mogoče spopasti z velikimi družbenimi izzivi;

Q.  ker je treba nujno zagotoviti usklajenost energetske, podnebne, okoljske, industrijske in trgovinske politike EU, da bi lahko vzpostavili ravnovesje med cilji podnebne in okoljevarstvene politike ter cilji strategije RISE;

R.  ker se je produktivnost dela v zadnjih desetletjih razvijala veliko hitreje od produktivnosti virov, pri čemer ocene kažejo, da stroški dela zajemajo manj kot 20 %, stroški virov pa 40 % proizvodnih stroškov,

S.  ker se Evropska unija ponaša tudi z izjemno inovacijsko zmogljivostjo, saj je 6 držav članic med prvimi 10 od 50 najbolj inovativnih držav na svetu;

T.  ker ima industrijska politika močno socialno razsežnost, ki se dotika vseh ravni družbe;

U.  ker evropska industrijska politika potrebuje močno delovno silo, usposabljanja pa je bilo v povprečju deležnih le 7 % nizko usposobljene delovne sile;

Strategija „Industrijski preporod za trajnostno Evropo“ (RISE): načela, cilji in upravljanje

1.  pozdravlja osredotočenje Komisije na industrijsko politiko (IP), saj je tako osredotočenje glede na dejstvo, da industrija ustvari vsako četrto delovno mesto in zagotavlja zaposlitev približno 34 milijonom ljudi, bistvenega pomena za gospodarski razvoj in konkurenčnost ter zagotavlja dolgoročno blaginjo in rešuje vprašanje brezposelnosti; poudarja, da mora industrijska politika obravnavati primerjalne slabosti gospodarstva EU, naj gre za pomanjkanje vlaganj v raziskave in razvoj, gibanje cen energije, birokratske postopke ali težave pri dostopu do financiranja; ugotavlja, da na industrijo odpade 80 % izdatkov na področju raziskav in razvoja ter da skoraj 75 % evropskega izvoza predstavlja industrijsko blago; poudarja, da industrija prispeva k večini ustvarjene vrednosti v gospodarstvu in da vsako delovno mesto v industriji ustvari približno dve dodatni delovni mesti v dobavnih in storitvenih sektorjih;

2.  poudarja, da sta prihodnja industrijska moč in pomen Evropske unije odvisna od strategije industrijskega preporoda za trajnostno Evropo (RISE), ki si prizadeva za tehnološke, poslovne, finančne, okoljske in družbene inovacije na poti k tretji industrijski revoluciji in vključuje strategijo učinkovitosti, ki spodbuja ponovno industrializacijo Evrope, krepi celotno evropsko industrijo ter se odziva na vse večje družbene izzive; meni, da bi strategija RISE lahko ustvarila nove trge, med drugim za nove in inovativne proizvode in storitve, poslovne modele in ustvarjalne podjetnike in podjetja, nova delovna mesta in dostojno delo ter z gospodarsko dinamiko, zaupanjem in konkurenčnostjo pripomogla k industrijski prenovi; meni, da je ena glavnih prednostnih nalog ohranjanje močnega proizvodnega sektorja in strokovnega znanja ter da so odprti trgi, razpoložljivost energije in surovin ter inovacije, energetska učinkovitost in učinkovita raba virov ključni stebri takšne strategije; poudarja, da so izrednega pomena tudi zanesljiva prometna infrastruktura, usmerjena v prihodnost, proizvodnja in distribucija energije ter telekomunikacije;

3.  meni, da je treba strategijo RISE izvajati v ekološkem in socialnem tržnem gospodarstvu v skladu z načeli podjetništva, poštene konkurence, dolgoročnim ciljem internalizacije zunanjih stroškov, neoporečnimi finančnimi politikami ter okoljsko ozaveščenimi pravili gospodarskega okvira; izjavlja, da mora industrijska politika Evropske unije slediti viziji inovativnosti, trajnosti in konkurenčnosti, ki krepi proizvodni sektor in strokovno znanje, ter biti skladna s krožnim gospodarstvom; poudarja ključno vlogo industrije in podjetij kot spodbujevalcev trajnosti ter preglednosti v dobavnih verigah;

4.  poudarja, da strategija RISE terja tako kratkoročen program za zaščito proizvodne osnove in strokovnega znanja, da bi lahko obvladali pereče izzive v nekaterih sektorjih (kot so presežna proizvodna zmogljivost, prestrukturiranje in nelojalna konkurenca), kakor tudi načrt in časovni razpored znotraj dolgoročnega okvira, ki temelji na pristopu z jasnimi in stalnimi cilji, znanstveno utemeljenih kazalnikih ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva, ki omogoča in zagotavlja spodbude za usmerjanje naložb v ustvarjalnost, znanja, inovacije in nove tehnologije ter spodbuja modernizacijo, trajnostnost in konkurenčnost evropske industrijske osnove s politiko, ki upošteva vrednostno verigo in obravnava podjetja vseh velikosti, ustrezno upošteva osnovne industrijske dejavnosti ter prispeva k ohranitvi proizvodne verige v Evropi; meni, da mora taka modernizacija temeljiti tako na ključnih panogah kot novih industrijskih sektorjih ter da mora biti usmerjena v rast, skladno z načeli trajnostnega razvoja;

5.  poudarja, da industrijska politika zajema vsa področja politike, ki vplivajo na industrijo; priznava, da mora industrijska politika obravnavati velike družbene in okoljske izzive, opredeljene v strategiji Evropa 2020, in cilje te strategije, vključno s prihodnjimi cilji glede energije, virov, zaposlovanja, industrije in podnebja, ter da mora biti učinkovito vključena v proces evropskega semestra in nacionalne programe reform, da bi vzpostavila nujne predpogoje za naložbe in ustvarila kakovostna delovna mesta, zlasti za mlade; poziva Komisijo, naj izboljša svoje sporočilo glede svojih zavez v podporo industrijski politiki, da bi ponovno vzpostavila zaupanje vlagateljev, delavcev in državljanov v ukrepe EU;

6.  ugotavlja, da se je delež evropske industrije v skupnem evropskem bruto družbenemu dohodku (BDP) v 15 letih zmanjšal z 20 % na 15 %;

7.  meni, da mora strategija RISE slediti velikopoteznim in uresničljivim industrijskim ciljem; ugotavlja, da bi bilo treba za dosego krovnega cilja najmanj 20-odstotne zaposlenosti v industriji letno ustvariti vsaj 400.000 novih industrijskih delovnih mest; odločno podpira cilj 20 % in predlaga, da bi ga bilo treba obravnavati kot usmerjevalni cilj, usklajen s cilji 20/20/20 EU;

8.  meni, da bi morali ti cilji odražati nove okoliščine v industriji, kot sta povezovanje proizvodnje in storitev (proizvodne storitve) ter prehod na gospodarstvo, ki ga vodijo podatki, in na proizvodnjo z dodano vrednostjo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oceni in okrepi svoja prizadevanja za uresničevanje ciljev in ponovno preuči klasifikacijo industrijskih sektorjev;

9.  poudarja, da dejavnosti industrijskih sektorjev omogočajo, da prebrodimo krize, tudi s storitvenim gospodarstvom, ki nastaja v povezavi s proizvodnjo;

10.  poziva Komisijo, naj spoštuje svojo zavezo v zvezi z oblikovanjem kazalnikov, na podlagi katerih bo mogoče spremljati in ocenjevati proces ponovne industrializacije; poudarja, da morajo biti taki kazalniki ne le kvantitativni, temveč tudi kvalitativni, s čimer bi zagotovili trajnost in združljivost tega procesa z varstvom okolja;

11.  pričakuje, da bi strategija RISE ob ustreznem izvajanju lahko poživila industrijo in proizvodnjo vrnila v EU, pri čemer bi bilo treba pozornost nameniti upravljanju dobavne verige ter upoštevati posebne regionalne in lokalne proizvodne kulture in potrebe, prav tako pa bi bilo treba spodbujati sektorje v vzponu, ki so nujni za trajnostno gospodarstvo in družbo;

12.  poudarja, da bo strategija RISE uspešna le, če bo podprta z ustreznim, jasnim in predvidljivim makroekonomskim okvirom, ki se bo izognil nasprotujočim si politikam, ter potrebnimi proračunskimi viri za pritegnitev javnih in zasebnih naložb ter spodbujanje globalne konkurenčnosti EU; obžaluje, da trenutno prevladujoča makroekonomska politika EU ne zagotavlja ustreznega dostopa do kapitala za naložbe in inovacije, zlasti ne malim in srednjim podjetjem, in zato nasprotuje industrijski politiki; v zvezi s tem poziva k pripravi pametne, trajnostne in vključujoče evropske strategije rasti ter izraža obžalovanje, ker je Svet zmanjšal sredstva za razdelek 1A večletnega finančnega okvira, zlasti za program Obzorje 2020, COSME in instrument za povezovanje Evrope; poziva države članice, naj bistveno okrepijo finančno moč teh programov;

13.  poudarja, da bi lahko z oblikovanjem lastnih sredstev v evropskem proračunu spodbudili ponovno industrializacijo Evrope;

14.  poudarja, da je treba industrijsko politiko EU jasno opredeliti, saj v EU in državah članicah na področju industrijske politike trenutno prevladuje več različnih praks in trendov;

15.  pozdravlja prečni pristop Komisije k industrijski politiki ter poudarja pomembnost celostnega pristopa, ki je skladen in usklajen na področjih, kjer vse druge politike (kot so konkurenčna, trgovinska, energetska, okoljska, inovacijska, strukturnih skladov, enotnega trga itd.) upoštevajo smotre strategije RISE; v zvezi s tem opozarja na Evropsko skupnost za premog in jeklo, ki dokazuje, da je možno uspešno, enotno in inovativno ukrepanje na področju industrijske politike ter da ustvarja rast in delovna mesta, spodbuja povezovanje in je socialnopartnerske narave; meni, da bi strategija RISE morala temeljiti na horizontalnem konceptu industrijske politike in ne vertikalnem; meni, da morajo sektorski ukrepi – ob ustreznem upoštevanju osnovnih industrijskih dejavnosti – podpirati vrednostne verige in na posamezne dejavnosti osredotočene grozde z velikimi možnostmi za rast ter biti povezani s sektorsko specializacijo, ki spodbuja visokotehnološke strategije in strategije z visoko dodano vrednostjo ter inovacije, znanja, podjetništvo, zaposlovanje in ustvarjalnost; v zvezi s tem opozarja na sektorske strategije v avtomobilskem (CARS 2020) in jeklarskem sektorju (akcijski načrt za jeklo) ter poziva Komisijo, naj sprejme primerne ukrepe za izvajanje teh strategij; poziva države članice in Komisijo, naj ustrezno pozornost posvetijo tudi sektorjem s trdno bazo strokovnega znanja in visoko stopnjo naložb v raziskave in razvoj ter ustvarjanja dodane vrednosti, vključno s procesnimi inovacijami;

16.  predlaga, naj Komisija za posamezne sektorje natančno preuči dodano vrednost evropske industrijske proizvodnje v svetovnih proizvodnih verigah, da bi ugotovili, kako trdno so različni industrijski sektorji usidrani v državah članicah, in da bi učinkoviteje oblikovali skupno strategijo za zaščito evropskih industrijskih interesov;

17.  meni, da Evropska unija potrebuje pametno mešanico zasebne industrije in javnih institucij, da bo lahko pospešila oblikovanje vrednostnih verig v Evropski uniji;

18.  poudarja, da bo prihodnja kohezijska politika ena od glavnih politik EU za spodbujanje industrijskih inovacij s pametno specializacijo v odgovor na izzive, ki so povezani s trajnostno energijo, podnebnimi spremembami in učinkovito rabo materialnih in človeških virov; zato meni, da je podpora, ki jo bodo nudili prihodnja kohezijska politika ter evropski strukturni in investicijski skladi, osrednjega pomena za ponovno industrializacijo EU in njenih regij z resnično sodobno industrijsko politiko, ki bo vključujoča, trajnostna, energijsko učinkovita in zelo konkurenčna; poziva k boljšemu usklajevanju in sinergijam med kohezijsko politiko in programi Obzorja 2020, da bi vzpostavili regionalne inkubatorje inovacij in čim bolj okrepili inovacije na regionalni ravni;

19.  se strinja s Komisijo, da mora industrijska politika imeti učinkovito celostno strukturo upravljanja, ki vključuje spremljanje dejavnosti; opozarja na priporočilo Evropskega parlamenta v Langeovem poročilu o industriji, da bi bilo treba v okviru zadevnih generalnih direktoratov oblikovati stalno delovno skupino Komisije za industrijsko politiko, ki bo upoštevala prispevek deležnikov ter usklajevala in spremljala izvajanje; poudarja, da bi bilo treba Evropski parlament redno obveščati o razvoju industrijske politike, ter poziva Komisijo, naj letno poroča Parlamentu o napredku strategije RISE in obsegu, v katerem se njene ambicije uresničujejo z razpoložljivimi sredstvi; predlaga, da letno poročilo objavijo tudi delovne skupine za prednostna področja ukrepanja; nadalje poziva Komisijo, naj preuči in opredeli izzive v zvezi s presežno zmogljivostjo in prestrukturiranjem, s katerimi se srečuje evropska industrija in posamezni sektorji, da bi tako lahko predložila kratkoročne rešitve, ter poziva Komisijo, naj nadzira izseljevanje evropske proizvodnje; poudarja, da je za izvajanje strategije RISE potrebno zavezništvo in partnerstvo z deležniki iz različnih sektorjev industrije (vključno z MSP), sindikatov, akademskega sveta in civilne družbe, kot so varuhi potrošnikov in nevladne organizacije; poziva Komisijo, naj za pospešitev izvajanja strategije RISE v celoti uporabi člen 173(2) Pogodbe ter naj učinkoviteje zbira sredstva; poudarja, da je treba izboljšati način, kako Unija predstavlja svojo industrijsko politiko javnosti in zlasti mladim, da bi okrepili pomen evropske industrije, njenih delovnih mest in strokovnega znanja;

20.  meni, da je strategijo RISE treba usmerjati k oblikovanju privlačnega in konkurenčnega okolja v Evropi, ki spodbuja zagon naložbenih tokov po vsej Evropski uniji in njenih regijah, zlasti na jugu Evrope, da se ponovno okrepi rast, zlasti s pametno specializacijo ter oblikovanjem grozdov, tudi nadnacionalnih in regionalnih, in poslovnih mrež;

21.  pozdravlja delo podpredsednika Tajanija na področju tesnejšega usklajevanja industrijske politike s Svetom za konkurenčnost; priznava, da mora biti industrijska politika za strategijo RISE skupna podlaga za EU, vendar poudarja, da mora upoštevati različne nacionalne in regionalne okoliščine, prav tako pa jo je treba usklajevati z industrijskimi politikami držav članic; podpira zamisel močnejšega Sveta za konkurenčnost, ki bi ob usklajevanju s Komisijo prispeval k vertikalnemu usklajevanju politik na evropski ravni, regionalni ravni in ravni držav članic; ugotavlja, da sta med drugim pametna pravna ureditev in zmanjšana birokracija bistvena predpogoja za industrijsko rast;

22.  meni, da bi morale pri opredelitvi prednostnih nalog, potenciala in prednosti za industrijo na svojem ozemlju ter pri spodbujanju razvoja MSP v celoti sodelovati različne ravni ozemeljske enote, ki bi morale v procesu ponovne industrializacije sprejemati usklajene ukrepe; poudarja, da so mala in srednja podjetja prednost, saj jim njihova velikost in odzivnost omogočata, da se prilagodijo spremembam, vendar pa tudi, da jih je kriza najhuje prizadela; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo posebne programe za podporo in pomoč malim in srednjim podjetjem ter slednjim pomagajo postati industrijski prvaki na svojem področju; pozdravlja delo Odbora regij in delo Komisije v zvezi s strategijami za pametno specializacijo, da se sredstva EU usmerijo k ciljem strategije Evropa 2020;

23.  poziva države članice, naj v primeru morebitnih sprememb Pogodb oblikujejo skupno industrijsko politiko, katere cilji in sredstva bodo primerljivi s skupno kmetijsko politiko, kar zajema resnično nadnacionalno posvetovanje za razvoj skupne strategije, podprte s pomembnimi finančnimi sredstvi in instrumenti za ureditev trgov, kot jih imajo druga velika trgovinska območja po svetu, na primer denarnim instrumentom ali pravili o državni pomoči, ki so prilagojenimi potrebam naše industrije in hkrati spoštujejo mednarodno pravo;

24.  pozdravlja zanimanje Komisije za proizvajalce, zlasti industrijske, in ne le za potrošnike;

25.  obžaluje, da predlog Komisije ne vključuje ukrepov proti plačnemu in socialnemu dampingu ter v zvezi z udeležbo zaposlenih in prestrukturiranjem;

Kampanja za inovacije, učinkovitost in trajnostno tehnologijo

26.  poudarja, da bi strategija za inovacije, učinkovitost in nove tehnologije, tudi tehnologijo za trajnostnost, v povezavi z novimi poslovnimi modeli, ustvarjalnostjo in napredno proizvodnjo, lahko omogočila obnovo in posodobitev industrijske osnove EU ter okrepila njeno regionalno in globalno konkurenčnost; meni, da je treba inovacije spodbujati celovito in ob upoštevanju vseh deležnikov, tj. od inovacij delavcev v proizvodnji in netehničnih inovacij do visokotehnoloških raziskav in razvoja v raziskovalnih laboratorijih; v zvezi s tem opozarja na pomen proaktivnega vključevanja zaposlenih v inovacijski proces in spodbujanja inovativnih podjetij, ki so vodje v ekonomskem, socialnem in okoljskem smislu; poudarja, da je treba ustvariti ugodno okolje, in meni, da je bistveno zagotoviti pogoje, pri katerih lahko podjetja delujejo in konkurirajo; meni, da je treba okrepiti evropsko bazo znanja, zmanjšati razdrobljenost s spodbujanjem odličnosti v znanosti in izobraževanju, vzpostaviti pogoje za preoblikovanje dobrih zamisli v tržne izdelke ter izboljšati dostop inovativnih podjetij do financiranja, oblikovati inovacijam prijazno okolje ter odpraviti socialne in geografske neenakosti z razširjanjem koristi inovacij po vsej Evropi; v zvezi s tem poudarja, da je treba upoštevati predvsem letno poročilo Komisije o inovacijah (sistem kazalnikov uspešnosti Unije inovacij za leto 2013), ki kaže, kako inovacije vplivajo na krepitev trajnostne konkurenčnosti, zagotavlja primerjalno oceno uspešnosti držav članic na področju raziskav in inovacij ter opredeljuje relativne prednosti in slabosti njihovih sistemov za raziskave in inovacije;

27.  meni, da bi sredstva EU za raziskave in inovacije morala delovati kot spodbuda in se uporabljati v sinergiji z različnimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi instrumenti in sredstvi; opozarja na cilj 3 % za raziskave in razvoj, pri čemer dve tretjini prispeva zasebni sektor; izraža podporo vzpostavljanju javno-zasebnih partnerstev v okviru programa Obzorje 2020 in poziva Komisijo, naj zagotovi zadostne spodbude za naložbe zasebnega sektorja;

28.  pozdravlja 4-odstotni delež sredstev, ki se bo porabljal prek namenskega instrumenta za MSP v okviru programa Obzorje 2020;

29.  pozdravlja osredotočenje Komisije na okoljsko primerno zasnovo, možnosti recikliranja glede na specifikacije, ki izhajajo iz pristopa od zibelke do zibelke, nova merila trajnosti za gradbene proizvode in postopke ter učinkovito rabo virov v konceptu krožnega gospodarstva; zahteva zakonodajne predloge in raziskave o učinkoviti rabi virov, da bi bilo mogoče upoštevati upravičenost naložbe na podlagi meril učinkovitosti, donosnosti in dolgoročnih učinkov; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja upoštevanje življenjskega cikla s pomočjo integrirane politike do proizvodov (IPP), ki upošteva celoten življenjski cikel proizvoda (pristop od zibelke do zibelke);

30.  pozdravlja področja ukrepanja Komisije in morebitna javno-zasebna partnerstva; kljub temu izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da velike spremembe na področju podatkov ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) niso ustrezno vključene; poziva Komisijo, naj te spremembe ustrezno vključi; meni, da so širokopasovne storitve ključne za razvoj industrije EU in bi lahko prispevale h gospodarski rasti in zaposlovanju v EU, zato bi morala vlaganja v širokopasovno infrastrukturo z namenom vzpostavitve visokozmogljivih širokopasovnih omrežij in optične tehnologije v dostopovnih omrežjih še naprej ostati ena izmed prednostnih nalog EU; poziva Komisijo, naj podpre oblikovanje grozdov na vseh področjih ukrepanja, pri čemer naj spodbuja sinergije in učinke prelivanja med njimi;

31.  poudarja ključno vlogo IKT pri prehodu na trajnostno gospodarstvo, kar vključuje dematerializacijo, ekološko spremljanje, prometno in logistično učinkovitost, e-storitve in zdravstveno varstvo; pozdravlja novo evropsko industrijsko strategijo za elektroniko, katere namen je podvojiti proizvodnjo integriranih vezij v EU, da bo predstavljala 20 % svetovne proizvodnje; vztraja pri nadaljnjem spodbujanju uporabe IKT v tradicionalnih industrijskih sektorjih in pri razvoju novih digitalnih proizvodov in storitev, ki bodo prispevali k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja;

32.  pozdravlja področje ukrepanja, ki se nanaša na napredno proizvodnjo; meni, da bi mu koristila javno-zasebna partnerstva, kakršno je SPIRE; meni, da je oblikovanje skupnosti znanja in inovacij na področju proizvodnje z dodano vrednostjo do leta 2016 prednostnega pomena; poziva Komisijo, naj v prihodnja javno-zasebna partnerstva vključi izkušnje Evropskega središča za strokovno znanje na področju javno-zasebnih partnerstev (EPEC) pri EIB; spodbuja Komisijo, naj na področju napredne proizvodnje ustvarja sinergije tudi med državami članicami, industrijo in raziskovalnimi inštituti; poziva Komisijo, naj preuči, do kakšne mere bi lahko za zgled služila ameriška Nacionalna mreža za inovacije v proizvodnji;

33.  pozdravlja področje ukrepanja v zvezi s pametnimi omrežji in meni, da bi mu koristila razširitev obsega in vključitev nadaljnjih predlogov; priporoča, da bi moralo delo na tem področju vključevati tudi vidike, povezane z ustrezno energetsko infrastrukturo, shranjevanjem energije in rezervnimi zmogljivostmi, ki jih omenja Komisija, kot so na primer visokoučinkovito električno omrežje s povezovalnimi daljnovodi, ki bi pripomoglo k dopolnitvi notranjega trga električne energije in omogočalo uporabo obnovljivih virov energije, na primer energije vetra na morju, pa tudi visokotehnološka digitalna infrastruktura;

34.  poziva Komisijo, naj predlaga politiko grozdov in mrež grozdov v smislu sodelovanja – zlasti v vrednostnih verigah – medsebojno povezanih podjetij, dobaviteljev, ponudnikov storitev, univerz in raziskovalnih središč, kar tudi spodbuja organsko oblikovanje grozdov po načelu „od spodaj navzgor“ v odziv na poslovne in/ali raziskovalne potrebe; poudarja pomen oblikovanja nadnacionalnih grozdov, zlasti z namenom vključitve strukturno šibkejših regij v evropsko industrijsko vrednostno verigo, na osnovi konkurence na ravni celotne Unije, pri čemer je treba spodbujati sodelovanje manj zastopanih držav ali regij in zagotoviti prenos znanja in izkušenj med raziskovalnimi skupnostmi iz vseh držav članic; je prepričan, da je to bistven vidik, ki ga je treba vključiti v regionalne industrijske politike; opozarja, da mora Komisija ustrezno pozornost nameniti tudi podpiranju obstoječih grozdov; spodbuja Komisijo, naj v prihodnjem zelenem akcijskem načrtu za mala in srednja podjetja oblikuje grozde za učinkovito rabo virov;

35.  pozdravlja razvoj strategije za ključne omogočitvene tehnologije, pri katerih ima EU pomembno konkurenčno prednost in potencial, da jo glede na svojo močno raziskovalno bazo še nadgradi, vendar meni, da si je za uresničitev tega potenciala treba bolj prizadevati za izkoriščanje rezultatov; podpira predlagane ukrepe za izboljšanje usklajevanja in sinergij med politikami in instrumenti, vključno s programom Obzorje 2020, EIB, strukturnimi skladi EU ter drugimi javnimi in zasebnimi skladi; pozdravlja pobude za okrepitev posebnih ukrepov za grozde, povezanih s ključnimi omogočitvenimi tehnologijami, in povečano nadregionalno sodelovanje; poziva Komisijo, naj se izogiba ustanavljanju ekskluzivnih klubov za posamezne konzorcije ali podjetja; opozarja, da mora financiranje raziskovalne infrastrukture koristiti in biti na voljo številnim akterjem;

36.  poziva Komisijo, naj okrepi komunikacijska omrežja po vzoru projektov pametnih mest s sodelovanjem med regijami, večjimi in manjšimi mesti ter lokalnimi območji, da bi upravljali skupne storitve ter učinkovito proizvajali in porabljali energijo, in sicer s spodbujanjem ukrepov varčevanja z energijo, ki bodo spodbudili na primer gradnjo visokotehnoloških stavb z majhno porabo energije;

37.  opaža, da so programi Komisije za raziskave in inovacije usmerjeni pretežno tehnološko pogojeno spodbujanje povpraševanja; meni, da je na splošno treba okrepiti ukrepe in dejavnosti, ki izhajajo iz tržnega povpraševanja in lahko rešitve učinkovito pripeljejo na trge;

38.  poziva Komisijo, naj orodja politike na strani ponudbe poveže z orodji na strani povpraševanja z ustanavljanjem partnerstev za inovacijo (kot so partnerstva za pametna mesta, aktivno staranje ali surovine) in z razvojem „vodilnih trgov“, katerih namen je spodbujati tržno uveljavljanje novih proizvodov ali storitev, ki bodo izpolnili potrebe družbe;

39.  poziva Komisijo, naj razvije strategijo, s katero bo zagotovila, da bo Evropa pritegnila tuje talente, obenem pa ohranila povezave z vodilnimi evropskimi talenti v tujini; poudarja pomen povezovanja z izseljenimi skupnostmi EU in spodbujanja slednjih k uporabi njihovega znanja in stikov za poslovne priložnosti v EU;

40.  meni, da lahko spodbujanje trajnostnih oblik turizma v povezavi s porabo lokalnih proizvodov pripomore k okrevanju kmetijskih in obrtnih dejavnosti in lokalnemu razširjanju mikropodjetij ter bi lahko bilo pomembna odskočna deska za oživitev gospodarstva, hkrati pa zagotovilo ustrezno ravnanje z okoljem, zaščito kultur in naseljenih območij ter preprečevanje erozije in zemeljskih plazov;

41.  meni, da so bioznanosti zaradi svojega inovacijskega potenciala, števila delovnih mest, ki jih ustvarijo neposredno ali posredno, in zaradi izvoznega potenciala strateški sektor za Unijo;

42.  meni, da mora Evropska unija, da bi razvila industrijsko politiko, sprejeti politične odločitve in osredotočiti prizadevanja na strateške sektorje, ki se odzivajo na družbene izzive, hkrati pa krepiti evropsko strokovno znanje; zato spodbuja Komisijo, naj oblikuje strateški program za evropsko bioznanstveno industrijo, kot ga določa sporočilo Komisije z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki“;

Dokončno oblikovanje notranjega trga in odpiranje zunanjih trgov za strategijo RISE

43.  poudarja, da gre enotnemu evropskemu trg kotu domačemu trgu evropske industrije osrednja vloga ter da je treba razviti strategijo notranjega trga, ki bo pospeševala inovacije, izhajajoče iz povpraševanja, da bi tako spodbudili uveljavitev novih tehnologij in s tem pomagali ustvarjati nove trge, poslovne modele in industrijske sektorje; poudarja, da to še posebej velja za širjenje rezultatov raziskav in razvoja na trgu; poudarja, da predvidljiva pravila in standardi na notranjem trgu, če se dejansko uporabljajo v državah članicah, pripomorejo k stabilnim obetom za podjetja; poziva Komisijo in države članice, naj čim prej vzpostavijo enotni trg za blago, energijo, telekomunikacije, promet, okolju prijazne proizvode (kot je določila Komisija v svoji pobudi) in tvegani kapital ter zagotovijo prosto gibanje raziskovalcev, znanstvenih dognanj in tehnologije; poudarja, da je nedokončan notranji trg ovira za rast, ter poziva Komisijo, naj izvede študijo, v kateri naj oceni vpliv krize na notranji trg in obravnava stroškovne razlike v EU, ki lahko privedejo do slabšega položaja podjetij EU v primerjavi z njihovimi tekmeci iz tretjih držav; svari, da bi razdrobljenost notranjega trga lahko vodila v izkrivljeno konkurenco med državami članicami znotraj EU; poziva Unijo, naj si prizadeva za tesnejše sodelovanje na področjih delovnega prava in davčnih spodbud; poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo oznake „proizvedeno v Evropi“, da bi okrepila enotni trg in proizvode evropskega porekla;

44.  pozdravlja namero Komisije, da razvije horizontalni akcijski načrt, da bi spodbudila povpraševanje po inovativnih proizvodih in storitvah; poziva Komisijo, naj še naprej proučuje življenjski cikel proizvodov od stopnje surovine do reciklaže, da bi tako dosegli napredek pri določitvi kazalnikov za učinkovitost proizvodov, ki bodo upoštevali razmerja med stroški in koristmi ter inovacijski potencial;

45.  poudarja, da bi morala biti javna naročila gonilna sila inovacij; poudarja, da so javna naročila sestavni del industrijskih politik trgovinskih partnerjev Unije; meni, da bi morale biti smernice za državno pomoč usmerjene v krepitev konkurenčnosti industrije EU – pri čemer je treba upoštevati tudi najboljše prakse in dobre zglede trgovinskih partnerjev EU –, spodbujati evropsko sodelovanje ter biti odprte za politične ukrepe, ki krepijo inovacije; meni, da imata standardizacija in okoljsko označevanje, tudi za uvoženo blago, ter družbena odgovornost podjetij pomembno vlogo pri pospeševanju prevzema novih tehnologij; poziva Komisijo, naj da prednost dejavnostim, ki podpirajo standardizacijo in interoperabilnost novih proizvodov, storitev in tehnologij, kot stebru evropske notranje konkurence in priložnosti v mednarodni trgovini;

46.  priznava, da je tržni nadzor pomemben temelj pri zagotavljanju varnosti in kakovosti proizvodov na notranjem trgu; pozdravlja sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga, ki ga predlaga Komisija, in poudarja pomembno vlogo, ki jo ima lahko oznaka porekla ne le za potrošnike, temveč tudi v smislu bolj pregledne trgovinske politike, tako notranje kot zunanje; poziva Komisijo, naj pri svojem delu na področju tržnega nadzora izkoristi moč in učinkovitost interneta in ljudem omogoči, da sodelujejo s podajanjem kvalificiranih povratnih informacij o proizvodih; v zvezi s tem poudarja pomen dobro delujočega varstva potrošnikov v Evropski uniji;

47.  poudarja, da je dokončno oblikovanje digitalnega notranjega trga pomemben sestavni del industrijske strategije EU; ponovno poudarja pomen digitalizacije notranjega trga in razvoja elektronskega poslovanja na notranjem trgu za mala in srednja podjetja; meni, da predstavlja trg digitalnih in novih informacijsko tehnologij priložnost za industrijski razvoj, ki še ni v celoti izkoriščena, Evropa pa ima za to dobre možnosti; poudarja, da je politiko standardizacije informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) EU nujno treba prilagoditi spremembam na trgu in v politiki, kar bo privedlo do uresničevanja evropskih ciljev politike, ki zahtevajo interoperabilnost, na primer e-poslovanja, e-trgovine, e-tovornega prometa, inteligentnih prevoznih sistemov itd.;

48.  poudarja, da bi dokončno oblikovanje digitalnega notranjega trga moralo biti pomemben sestavni del industrijske strategije EU; poudarja, da bi bilo treba podoben regulativni okvir uvesti tudi za spletne in nespletne trge, da se zagotovi pravična konkurenca in zaščitijo potrošniki;

49.  pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava opredelitev panog luksuznih kulturnih in kreativnih izdelkov kot sektorja gospodarstva, ki zajema luksuzne segmente različnih trgov proizvodov in storitev ter odraža posebne lastnosti, kot so kulturna in ustvarjalna razsežnost proizvoda ali storitve, ugled proizvoda, intelektualna lastnina, kakovost izdelave, oblikovanje in inovacije ter način, kako se izdelki in storitve tržijo in oglašujejo; poziva Komisijo, naj prizna posebno naravo visoko strokovnih poklicev v evropskih panogah, ki predstavljajo pomembno število delovnih mest v Evropi in ki temeljijo na štirih merilih: ustvarjalnosti, odličnosti, znanju in učenju med celotno poklicno potjo;

50.  pozdravlja namero Komisije, da podpre konkurenčnost sektorja luksuznih izdelkov, ki v EU predstavlja 3 % BDP in več kot 1,5 milijona neposrednih ali posrednih delovnih mest, ter Komisijo poziva, naj sprejme ukrepe za preprečevanje pomanjkanja strokovnega znanja v tem sektorju, da bi zaščitila načine proizvodnje in znanje, ki so značilno evropski;

51.  ugotavlja, da evropska jeklarska industrija deluje s 50-odstotno zmogljivostjo in da se je evropska proizvodnja jekla od leta 2008 zmanjšala za 25 %;

52.  ugotavlja, da evropski avtomobilski sektor, ki je leta 2007 proizvedel 16 milijonov avtomobilov, leta 2013 ne bo zmogel proizvesti niti 12 milijonov avtomobilov;

53.  meni, da je glede na trenutno finančno, gospodarsko in socialno krizo pomembno vključiti zasebne in javne naložbe v celovite strategije za trajnostno rast; v zvezi s tem podpira splošno reformo režima državne pomoči z uporabo bolj socialno in gospodarsko utemeljenega pristopa in večjo prožnostjo konkurenčnih pravil, kot je določeno v členih 101 in 102 PDEU; znova opozarja, da je treba bolj upoštevati kakovost in učinkovitost javne porabe;

54.  poudarja, da bi morala industrijska politika v celoti izkoristiti instrumente konkurenčne politike, da bi ustvarila enake pogoje in spodbujala konkurenčne trge;

55.  predlaga, da Komisija oceni, v kolikšni meri je dejstvo, da skupina, ki je med vodilnimi na svetu, noče prepustiti lokacije, za katero se je odločila, da jo bo zaprla, drugi skupini, ki bi jo lahko prevzela, ali drugemu javnemu subjektu za začasno opravljanje javnih dejavnosti, v skladu z evropskim konkurenčnim pravom;

56.  je seznanjen s preiskavo reforme notranjega trga za industrijske proizvode s strani Komisije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so ustrezni standardi združljivi s trgom;

57.  priznava prizadevanja Komisije za pametno pravno ureditev, katerih namen je zmanjšati birokratska bremena za industrijo brez spodkopavanja učinkovitosti zakonodaje, kar vključuje ocene učinka, preverjanje konkurenčnosti, preverjanje ustreznosti predpisov in test MSP, zlasti kar zadeva mikropodjetja in MSP, ter priznava, da je za spodbuditev naložb potrebna regulativna stabilnost; meni, da so birokratsko breme in nasprotujoče si politike pogosto prepreka pri izboljševanju konkurenčnosti industrijskih podjetij, ter meni, da bi morala biti prizadevanja za zmanjšanje tovrstnih bremen visoko na političnem dnevnem redu, in se veseli predlogov Komisije na to temo s konkretnimi cilji; podpira regulativno skladnost, prečni regulativni pristop in opredelitev prednostnih nalog ter izboljšano preverjanje konkurenčnosti, ki bi moralo biti obvezno in bi bilo sestavni del smernic za oceno učinka; poziva države članice, naj test MSP in izboljšano preverjanje konkurenčnosti uporabljajo tudi na nacionalni ravni; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi ocenila kumulativni učinek zakonodaje s področja jeklarskega sektorja, ter poziva Komisijo, naj nadalje razvija metodologijo in opredeli druge sektorje, ki bi jim lahko koristil takšen pristop;

58.  spodbuja, da bi bolje izkoristili potencial postopka priglasitve iz Direktive 98/34/ES, in predlaga državam članicam, naj pri oceni učinka, ki se izvaja med pripravo nacionalne zakonodaje, uvedejo preverjanje konkurenčnosti v širšem okviru preizkusa enotnega trga, h kateremu je Evropski parlament pozval v resoluciji z dne 7. februarja 2013, ki vsebuje priporočila za Komisijo glede upravljanja enotnega trga;

59.  poziva k hitri uveljavitvi Akta za mala podjetja, da se podprejo evropska mala in srednja podjetja; priznava pomen Evropske podjetniške mreže pri podpiranju malih in srednjih podjetij v okviru čezmejne trgovine v EU; poudarja, da je pomembno podpirati mala podjetja in jim pomagati, da bi dosegla srednjo velikost oziroma v primeru MSP postala veliki akterji, da bi tako pospeševali tudi njihovo globalno konkurenčnost; opozarja na gospodarsko korist oblikovanja vezi med podjetji v nekaterih sektorjih, kot je obrambna industrija, za doseganje ekonomij obsega in sodelovanje pri skupnih industrijskih projektih;

60.  meni, da je boljši, cenejši in hitrejši dostop malih in srednjih podjetij do protidampinških postopkov odločilen za njihovo učinkovitejšo zaščito pred nepoštenimi praksami trgovinskih partnerjev; poziva Evropsko unijo, naj to upošteva pri reformi instrumentov trgovinske zaščite;

61.  poziva Evropsko unijo, naj okrepi svojo industrijsko proizvodnjo, tako da potrošnikom zagotovi natančnejše informacije, uvede obvezno označevanje izvora izdelkov iz Unije in izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, ter uveljavi spoštovanje označb geografskega porekla evropskih živil v tretjih državah;

62.  poudarja, da je tehnološki razvoj občutljiv in ranljiv sektor; meni, da so pravice intelektualne lastnine bistvena sestavina ekonomije znanja in zdrave industrijske politike, ki lahko spodbuja inovacije in raziskave ter krepi evropsko industrijo; v zvezi s tem pozdravlja uvedbo enotnega patenta EU in poziva države članice, naj ga nemudoma uveljavijo; meni, da bi moral postopek, po katerem je prišlo do tega patenta, služiti za zgled dobre prakse v okviru prizadevanj za tesnejše povezovanje v industriji in na notranjem trgu; izraža zaskrbljenost, da sedanja ureditev pravic intelektualne lastnine pogosto ne izpolnjuje svojega poslanstva, ki je voditi k inovacijam; meni, da se z večjo preglednostjo ter inovativnimi praksami upravljanja in licenciranja lahko dosežejo hitrejše tržne rešitve; na tem področju pozdravlja delo, s katerim je začela Komisija; poziva Komisijo in države članice, naj tudi okrepijo varstvo pravic intelektualne lastnine, zlasti v smislu boja proti ponarejanju in industrijskem vohunjenju; poudarja, da so potrebne nove strukture upravljanja in forumi za varstvo pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni; poziva Komisijo, naj pripravi evropsko strategijo za varovanje poslovnih skrivnosti;

63.  poudarja pomen izvrševanja pravic intelektualne lastnine v fizičnem in digitalnem okolju za rast in ustvarjanje delovnih mest v evropski industriji; v zvezi s tem pozdravlja sedanjo reformo sistema evropske blagovne znamke, ki bi lahko okrepila zaščito blagovnih znamk na spletu, zunaj njega in na celotnem notranjem trgu;

64.  podpira sedanjo reformo sistema zakonodaje s področja blagovnih znamk, ki bo povečala zaščito blagovnih znamk na spletu, izven njega, na celotnem notranjem trgu ter v mednarodni trgovini;

65.  pozdravlja priznanje problema patentnih goščav in patentnih zased; podpira spremembo regulativnega sistema, da se spodbudijo oblike dogovorov o navzkrižnem licenciranju ali o patentnih združenjih, ki spodbujajo konkurenčnost;

66.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo evropskim podjetjem omogočila proizvodnjo generičnih in biološko podobnih zdravil v EU v obdobju veljavnosti dodatnega varstvenega certifikata (SPC), ki sledi poteku patentne zaščite, z namenom, da se ta podjetja pripravijo na dajanje na trg takoj po poteku SPC ali da bi izvažala v države, kjer patent ali SPC ne veljata; meni, da bi takšne določbe lahko pripomogle k izogibanju oddajanja proizvodnje zunanjim izvajalcem in k spodbujanju ustvarjanja novih delovnih mest v EU, pa tudi k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja in njihove konkurente v tretjih državah;

67.  poudarja, da imajo zunanji odnosi razsežnosti, ki presegajo okvire sporazumov, podpisanih pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (STO), in da se morajo EU in države članice pri oblikovanju zunanje razsežnosti industrijske politike dogovoriti o skupnih stališčih, da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni;

68.  opozarja na dejstvo, da se je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v svojem skupnem sporočilu z dne 7. februarja 2013 z naslovom „Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor“(22) , zavezala k razvoju ter spodbujanju industrijskih in tehnoloških virov za področje kibernetske varnosti;

69.  poudarja, da je treba izboljšati konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnem trgu; izpostavlja pomen trgovinske strategije EU; poziva Komisijo, naj v luči vse večje konkurence s strani trgovinskih partnerjev EU prilagodi svojo trgovinsko politiko, da bi tako zagotovila, da sta trgovinska in konkurenčna politika Unije skladni s cilji evropske industrijske politike ter da ne ogrožata inovativnega in konkurenčnega potenciala evropskih podjetij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s podpredsednico/visoko predstavnico razvije strategijo za vključitev služb za pomoč malim in srednjim podjetjem v misije EU; meni, da bi morale te službe upoštevati delo trgovinskih zbornic in spoznanja iz evropskih podjetniških centrov; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje sodelovanje v podporo evropskim podjetjem na zunanjih trgih; poziva jih, naj dajo prednost zlasti instrumentom v podporo malim in srednjim podjetjem ter centralizirajo informacije za mala in srednja podjetja z ustanovitvijo služb „vse na enem mestu“ po vsej EU; poziva Komisijo, naj izboljšano preverjanje konkurenčnosti vključi v ocene učinka trgovinskih sporazumov in oceno njihovega kumulativnega učinka;

70.  ugotavlja, da okoljski stroški, ki jih mora nositi evropska industrija, vedno pogosteje silijo evropske industrijalce k naložbam zunaj evropske industrije;

71.  poudarja pomen okoljskih in socialnih standardov v dvostranskih trgovinskih sporazumih in v večstranskih trgovinskih odnosih za vzpostavitev poštene in pravične trgovine in enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu; poziva Komisijo, naj pri podpisovanju novih trgovinskih sporazumov ali pri reviziji obstoječih zagotovi enake pogoje za gospodarske subjekte v EU in zunaj nje; poudarja, da bi EU morala resno izpostaviti problematiko posameznih primerov izkrivljanja, ki škodujejo evropskim industrijskim interesom, ter postopoma vpeljati načelo recipročnih trgovinskih odnosov, zlasti kar zadeva dostop do trgov javnih naročil, in izboljšati odzivnost, kar bi lahko pripomoglo k odpiranju trgov;

72.  opominja Komisijo, da so nizke plače in nizka raven okoljskega varstva še vedno izjemno pomemben dejavnik mednarodne konkurence in da je treba te standarde nujno uskladiti navzgor, da bi se lahko Unija dejansko ponovno industrializirala; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj si v pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini s tretjimi državami prizadeva za zavezujoče obveznosti na področju pravic delavcev in varstva okolja;

73.  je seznanjen s predlogom Komisije o posodobitvi instrumentov EU za trgovinsko zaščito, saj gre za bistvene elemente industrijske politike; upa, da se bo s to posodobitvijo povečala njihova učinkovitost ; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj niti de iure niti de facto ne oslabi teh instrumentov, pač pa naj jih, nasprotno, okrepi, da bi učinkovito in čim hitreje zaščitila evropska podjetja, ne glede na njihovo velikost, pred nezakonito ali nepošteno trgovinsko prakso;

74.  ponovno poudarja, da je treba, kjer koli okoliščine to upravičujejo, uporabiti instrumente trgovinske zaščite proti tistim državam, ki ne spoštujejo pravil mednarodne trgovine ali pogojev iz prostotrgovinskih sporazumov, podpisanih z EU, ter poziva k temu, da se malim in srednjim podjetjem omogoči lažji, hitrejši in cenejši dostop do protidampinških postopkov, da se bodo tako lahko bolje zaščitila pred nepoštenimi praksami;

75.  opozarja na to, da imajo inovacije ključno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskih podjetij na svetovnih trgih, in poudarja, da se morajo evropska podjetja naučiti bolje predvidevati zahteve trgov tretjih držav, da bi se lahko odzivala na globalno povpraševanje;

76.  meni, da je v okviru prizadevanj za oživitev industrije nujno, da si EU zagotovi načine za:

   spodbujanje dejavnejše protidampinške politike ter sprejetje ustreznih ukrepov, med drugim v odgovor na nepravične izvozne subvencije v nekaterih tretjih državah,
   izvajanje resnične politike deviznega tečaja, ki ščiti evropske trgovinske interese,
   podpiranje načela pravične trgovine, ki temelji na vzajemnem spoštovanju družbenih, okoljskih in kulturnih standardov ter standardov na področju človekovih pravic v mednarodni trgovini;

77.  poziva Komisijo, naj bistveno izboljša svojo presojo trgovinskih sporazumov, zlasti izvedene ocene učinka, tako da upošteva vprašanje konkurenčnosti industrije ter izvaja naknadne ocene in analize skupnega učinka vseh sporazumov, ki so že podpisani ali pa o njih potekajo pogajanja; poudarja pomen sklenitve čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe za uresničitev ciljev ponovne industrializacije Evrope, rasti in zaposlovanja, saj lahko poenostavi in poveča izvoz evropskih industrijskih proizvodov, z dvigom mednarodnih proizvodnih standardov izboljša konkurenčnost evropske industrije ter zniža stroške uvoza surovin in predelanih materialov za proizvodna podjetja; se zavzema, da bi moral ta sporazum – enako kot vsi drugi trgovinski sporazumi – vključevati poglavje, ki se osredotoča na energetske zadeve, ki bi lahko vplivale na notranji trg; poziva Komisijo, naj z odpravo tarif omogoči boljši dostop do trga v povezavi s storitvami in naložbami, okrepi regulativno sodelovanje, zagotovi boljša pravila javnega naročanja in varstva intelektualne lastnine ter te cilje aktivno spodbuja v okviru konkurenčne politike in v povezavi z energijo in blagom; poudarja, da je treba poenostaviti predpise in zmanjšati regulativna in upravna bremena, kot je to namera čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe, in jih izvajati ob strogem upoštevanju in varovanju visokih socialnih in okoljskih standardov ter pravic zaposlenih; poudarja, da bi morebitna sklenitev partnerstva za trgovino in naložbe ustvarila možnost za širok gospodarski prostor, ki bi okrepil odnose EU in služil kot multiplikator za neposredne tuje naložbe v EU;

78.  poziva Komisijo, naj preuči primer iz ZDA, kjer je sindikatom omogočeno vlaganje pritožb, povezanih s trgovino, saj lahko trgovinska izkrivljanja negativno vplivajo na industrijo in s tem delavce, ter naj predlaga podobne ukrepe za EU;

79.  poudarja, da je treba s prihodnjimi trgovinskimi sporazumi, sporazumi o naložbah in o intelektualni lastnini okrepiti vrednostno verigo v Evropi, kar pomeni, da bi ustrezno strateško usmeritev morali vključiti že v opredelitev pogajalskega mandata;

80.  poziva Komisijo, naj razvije evropsko strategijo izvoza za tehnologije, ki učinkovito uporabljajo vire in energijo, ter z njimi povezane storitve, kar vključujejo diplomatsko dejavnost na področju standardizacije, da bi zagotovili promocijo evropskih standardov po vsem svetu;

81.  opozarja, da imajo tehnični standardi in predpisi bistveno vlogo pri zagotavljanju vodilnega položaja EU v inovativnih sektorjih, vključno z zelenimi tehnologijami; zato poziva Komisijo, naj okrepi sposobnost EU za oblikovanje standardov in mednarodnih tehničnih norm v inovativnih sektorjih; nadalje poziva Komisijo, naj izboljša sodelovanje s ključnimi tretjimi državami, tudi z državami v vzponu, da bi vzpostavila enotne standarde in tehnične norme;

Financiranje industrijskega preporoda

82.  priznava obstoj omejitev glede bančnih posojil in negativnih posledic le-teh, zlasti za mala in srednja podjetja; obžaluje dejstvo, da te omejitve vplivajo tudi na finančne instrumente, ki jih je dala na voljo EU, in meni, da bi morala Komisija finančne posrednike, pristojne za upravljanje s temi instrumenti, pozvati k predložitvi letnih poročil; pozdravlja zeleno knjigo Komisije o dolgoročnem financiranju; poudarja, da je treba v okviru sporazuma Basel III, bančne unije in evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) okrepiti trdnost bančnega sektorja EU; poudarja, da je pomembno, da tudi naši mednarodni partnerji izvajajo pravila sporazuma Basel III; poudarja, da so naložbe v industrijo dolgoročne naložbe; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zakonodajni in finančni okvir, da bo jasnejši in bolj predvidljiv, ter tako spodbudijo vlaganje v industrijo;

83.  meni, da je treba raziskati nove alternativne in ustvarjalne smeri financiranja, zlasti na področju zasebnega in lastniškega financiranja; ugotavlja, da je v zvezi s tem pomembno tudi spodbujanje finančne pismenosti in da bi bilo finančno opismenjevanje treba vključiti v šolske programe;

84.  poudarja pomen finančnih virov za ustanavljanje podjetij ter za mala in srednja podjetja, saj podjetnikom omogočajo, da inovativne ideje uvedejo na trg;

85.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev skupnih finančnih instrumentov z EIB in ugotavlja, da je bila na srečanju Evropskega sveta junija 2013 ta pobuda sprejeta; pozdravlja tudi dejstvo, da sta Komisija in EIB nameravali Evropskemu svetu pred njegovim srečanjem oktobra 2013 predstaviti obsežno poročilo o začetku njihove uporabe, v katerem so določeni kvantitativni cilji, instrumenti in časovni načrt;

86.  poziva Svet, naj v posvetovanju s Komisijo in z EIB brez odlašanja opredeli parametre za te instrumente, da se doseže znaten učinek vzvoda; zahteva, naj bodo ti instrumenti pripravljeni za uporabo pred koncem leta 2013;

87.  pozdravlja povečanje kapitala Evropske investicijske banke (EIB) in njene nedavno objavljene posojilne smernice, ki so vezane na novi standard emisijskih vrednosti 550 gramov CO2 na kilovatno uro (g/kWh); meni, da lahko EIB pomaga olajšati težave, povezane z razdrobljenostjo finančnih trgov EU; poziva EIB, naj si še naprej prizadeva za razvoj novih modelov posojil, prilagojenih potrebam industrije; poziva EIB, naj uresniči svoj načrt povečanja posojilne dejavnosti v EU za 50 % med letoma 2013 in 2015;

88.  poudarja, da subsidiarnost dopušča številne različne fiskalne politike ter ureditve posojil in subvencij po Evropi;

89.  poziva Komisijo, naj razišče, kako bi lahko spodbudili trg s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev in alternativne oblike financiranja z ustreznim bonitetnim nadzorom, da bi olajšali financiranje malih in srednjih podjetij; opozarja na vlogo, ki jo imajo lahko banke za razvoj podjetij in infrastrukturne banke pri vlaganju v strukturirane krite obveznice, ki jih izda banka, tako da povežejo takšno vlaganje s povečanimi cilji dajanja posojil malim in srednjim podjetjem; pozdravlja predlog za zasebno-zasebno posojilno partnerstvo, v katerem zavarovalnica in banka skupaj nudita kratkoročna in dolgoročna posojila;

90.  meni, da je pomembno spodbujati nove inovativne modele financiranja za mala in srednja podjetja, zlasti z visokim potencialom rasti; opozarja na razcvet pobud za skupinsko financiranje in e-platform za posojila v Evropi ter finančne in nefinančne koristi, ki jih takšno financiranje prinaša malim in srednjim podjetjem in podjetnikom, kot so na primer zagotavljanje začetnega financiranja, potrjevanje proizvodov, povratne informacije strank ter stabilna in predana lastniška struktura; poziva Komisijo, naj izda sporočilo o skupinskem financiranju; poziva Komisijo, naj razvije učinkovit regulativni okvir za skupinsko financiranje, katerega osnova je financiranje v višini do 1 milijona EUR na posamezen projekt, ki bo obravnaval tudi vprašanja glede zaščite vlagateljev; poziva Komisijo, naj prouči možnost, da bi omejeno količino sredstev namenila za storitve skupinskega financiranja, kot so to že storile nekatere države članice;

91.  poziva Komisijo, naj podpre vzpostavitev lokalnih trgov obveznic za mala in srednja podjetja, da se zagotovi ustrezno dolgoročno financiranje, zlasti v regijah, kjer je dostop do posojil omejen; meni, da lahko kot model za to služijo lokalni trgi obveznic, kakršna je stuttgartska borza;

92.  poziva Komisijo, naj s pripravo smernic za odpravo splošno razširjenega kreditnega krča podpre razvoj nacionalnih investicijskih bank za mala in srednja podjetja ter obstoječim tovrstnim bankam omogoči, da svojo dejavnost razširijo v druge države članice in da sodelujejo pri financiranju projektov izven meja svoje države;

93.  meni, da so zamude pri plačilih za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, vir nestabilnosti in izgube konkurenčnosti; izreka pohvalo tistim državam članicam, ki v celoti izvajajo direktivo o zamudah pri plačilih, in poziva k njenemu celovitemu izvajanju po vsej EU; meni, da pomoč in finančni instrumenti EU, ki so na voljo, gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednjim podjetjem, niso dovolj poznani; poziva, naj se po vsej Uniji ustanovijo službe, kjer bi bile vse informacije za mala in srednja podjetja o finančnih sredstvih EU na voljo na enem mestu, ; poudarja pomen ustanavljanja mrež posredniških združenj podjetnikov z nepridobitnimi cilji, ki bi vzpostavila in zagotavljala podporo, mentorstvo in posojila malim in srednjim podjetjem, z namenom razvijati podjetništvo;

94.  meni, da nepravična davčna konkurenca med državami članicami ni primerna za razvoj močne evropske industrijske politike;

95.  podpira večje usklajevanje na področju obdavčitve podjetij v EU, in sicer z uvedbo enotne davčne osnove.

96.  poziva Komisijo, naj zagotovi celovito študijo necenovnih dejavnikov konkurenčnosti za različne industrijske dejavnosti v EU (čas dostave, patenti, kakovost proizvodov, poprodajne storitve, kakovost prevoza, energetska in informacijska infrastruktura itn.) v primerjavi z ostalimi deli sveta; poziva Komisijo, naj izvaja stalno analizo makroekonomske konkurenčnosti EU, s posebnim poudarkom na prevozu ter na energetski in informacijski infrastrukturi, ter naj zagotovi študije dolgoročnega financiranja nove ali obstoječe infrastrukture, ki je potrebna, da bo EU ostala konkurenčna;

97.  poudarja pomen tveganega kapitala in mrež poslovnih angelov, zlasti za ženske; poziva k takojšnji uresničitvi spletnega portala za podjetnice; pozdravlja podporo EU ustanavljanju mrež poslovnih angelov in inkubatorjev; zlasti pozdravlja vzpostavitev kapitalske sheme v okviru pobude Obzorje 2020 in programa COSME, ki bi podpirala količinsko in kakovostno povečanje ponudbe tveganega kapitala; meni, da ima Evropski investicijski sklad ključno vlogo pri razvoju trgov tveganega kapitala, zlasti kar zadeva uporabo novih tehnologij; meni, da bi bilo treba različno davčno obravnavanje lastniškega in dolžniškega kapitala odpraviti;

98.  poziva Komisijo, naj izvede študijo multiplikacijskih učinkov vodilnih podjetij glede na njihova omrežja na področju proizvodnje, ustvarjanja vrednosti in zaposlovanja v celotnem gospodarstvu; meni, da vodilnih podjetij ne opredeljuje nujno njihova velikost, ampak izpolnjujejo več meril, kot so mednarodna usmerjenost, določen minimalni delež na domačem in svetovnem trgu, intenzivne raziskave in razvoj ter sodelovanje z velikim omrežjem podjetij; meni, da bi lahko taka študija med drugim opozorila na medsebojno odvisnost industrijskih ter malih in srednjih podjetij ter tako ovrgla nekatere stereotipe v zvezi s predelovalno industrijsko osnovo;

Pridobivanje znanj in delovne sile za industrijski preporod

99.  ugotavlja, da je bilo od začetka krize „prestrukturiranih“ približno 5 500 evropskih industrijskih podjetij, kar je povzročilo izgubo približno 2,7 milijona delovnih mest;

100.  poudarja, da je strategija RISE priložnost za stabilno zaposlovanje z dobrimi delovnimi mesti in dostojnim plačilom; poudarja, da je za vključitev mladih v delovno silo nujno potrebno partnerstvo z deležniki, zlasti socialnimi partnerji, zbornicami in mladinskimi organizacijami; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo socialni dialog tudi znotraj industrijskih panog in podjetij; meni, da bi bila vključitev socialnih partnerjev v čim zgodnejši fazi vsakega zakonodajnega postopka zelo koristna; Komisijo tudi poziva, naj na svoji ravni spodbuja vlogo socialnih partnerjev, pri čemer naj upošteva razlike med različnimi nacionalnimi sistemi; poziva socialne partnerje, naj se, kolikor je le mogoče, vključujejo v dialog na ravni EU;

101.  ugotavlja, da bodo v okviru strategije RISE potrebni večji in boljši dostop do usposabljanja, vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja, ki je prilagojeno prihodnjim potrebam, in univerzitetne izobrazbe, močan poudarek na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti za ženske, ter podpora podjetništvu; zagovarja vključitev takih vsebin v učne načrte; podpira razvoj programov z delom povezanega usposabljanja in vajeništva ter ustrezno mrežo socialne varnosti skupaj s politiko druge priložnosti; v zvezi s tem meni, da morajo programi in instrumenti Evropske unije, kot sta Obzorje 2020 in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), igrati pomembno vlogo;

102.  meni, da podpora kvalificirani delovni sili prinaša veliko prednost za Evropo in predstavlja pomembno gonilo pri razvoju naložb v raziskave in razvoj; poziva, naj se posebna pozornost nameni podpiranju izobraževanja za ustvarjanje raziskovalnih središč v mednarodnem ospredju akademske odličnosti;

103.  meni, da so inovacije na delovnem mestu, razvoj sposobnosti, ustvarjalni in avtonomni delavci ter skupinsko delo pomembna sredstva tako za socialno kot gospodarsko uspešnost podjetij; poudarja, da je treba okrepiti demokratizacijo delovnega mesta, vključno z dejavno udeležbo predstavnikov osebja in sindikatov; poziva države članice ali zadevne regionalne organe, naj oblikujejo okvir za stalno usposabljanje, bodisi kot individualno pravic od usposabljanja bodisi v obliki drugačnih shem, ki delavcem zagotavlja, da so s svojim naborom znanj in spretnosti pripravljeni na naraščajoče zahteve v sektorju in da se lahko prilagodijo novemu trgu ali da se v primeru presežka delovne sile lahko prezaposlijo v drug industrijski sektor; poudarja, da imajo zaposleni in delavci skupno odgovornost v zvezi z vseživljenjskim učenjem; nadalje opozarja, da je obveščanje in posvetovanje na delovnem mestu temeljna pravica, določena v Pogodbi;

104.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji iz zadevnega sektorja pripravi srednje- in dolgoročne napovedi glede potrebnih znanj na trgu dela, npr. z vzpostavitvijo evropskih svetov za spretnosti delavcev v industriji;

105.  poziva države članice, naj obravnavajo primanjkljaje e-znanj na vseh ravneh izobraževanja in v okviru vseživljenjskega učenja, saj lahko razvoj IKT dolgoročno pomembno vpliva na rastoče industrijske panoge v sektorjih, kot so energetska učinkovitost, okoljsko načrtovanje, cilji v zvezi z varnostjo in druge komunikacijske zmogljivosti (npr. učinkoviti in pametni prevozni sistemi ter komunikacijski sistemi med osebami, osebo in napravo ter napravami);

106.  poudarja, da trdna podlaga v inženirstvu in informacijskih tehnologijah izboljšuje odpornost na pretrese pri zaposlovanju; poziva države članice, naj ob podpori Komisije razmislijo o določitvi nacionalnih ciljev za povečanje števila študentov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; meni, da bi oblikovanje nacionalnih, regionalnih in evropskih platform za izmenjavo najboljših praks na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike med regijami, univerzami in industrijo lahko koristilo pri določanju ciljev na teh področjih; poleg tega meni, da bi lahko bile evropske platforme, če bodo ustanovljene, pomembne pri zagotavljanju usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi platformami na evropski ravni; poudarja, da bi bilo treba v tem okviru osnovna znanja in spretnosti na področju IKT spodbujati tudi v šolah in programih poklicnega usposabljanja;

107.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo ameriški model ustanavljanja skladov za lažji prehod z univerze na delovno mesto (ang. College-to-Career (C2C)), v sklopu katerih se sklepajo partnerstva med industrijo in univerzami, da se mladi usposobijo za delovna mesta v rastočih industrijskih panogah; opozarja na načrte za ustanavljanje „univerzitetnih tehničnih šol“ v sodelovanju z industrijskimi partnerji, o katerih se razpravlja v Združenem kraljestvu;

108.  poudarja pomen povečanja prostovoljne mobilnosti med mladimi s spodbujanjem programa Erasmus za vse, odpravo obstoječih ovir za čezmejno vajeništvo, pripravništvo in delovno prakso ter s krepitvijo prenosljivosti pokojnin ter delovnih pravic in pravic do socialnega varstva po celi EU; poudarja, da bi bilo treba še zlasti program Erasmus za mlade podjetnike znatno razširiti;

109.  predlaga, naj se uporabijo vsi razpoložljivi finančni in zakonodajni instrumenti za spodbujanje selitve gospodarstva nazaj v države članice, in poziva k oblikovanju informacijskih centrov, da bi podjetnikom predstavili prednosti, ki bi jih imeli od tega, da ohranijo svojo gospodarsko dejavnost v Evropi ali jo vanjo preselijo, kjer lahko krajše dobavne verige pomenijo lokalne vire proizvodov in večjo učinkovitost proizvodnega sektorja, obenem pa ustvarjajo lokalne priložnosti za zaposlovanje; predlaga čim boljši izkoristek portala EURES, da bi izkoristili spretnosti mladih Evropejcev, ki iščejo zaposlitev; poziva države članice, naj izboljšajo izvajanje direktive o storitvah in odpravijo socialni damping;

110.  poudarja, da je izobraževanje ključna zahteva ter da mora biti na vseh stopnjah, od osnovne šole do univerze, odprto za vse;

111.  poudarja, da je treba znižati stopnjo osipa v šolah in da je tistim, ki so šolanje predčasno opustili, treba zagotoviti priložnost za usposabljanje, kot to zagotavlja avstrijski program „Jamstvo usposabljanja“;

112.  pozdravlja odločitve za uveljavitev zaposlitvenega jamstva za mlade in z njim povezane ambicije ter pripravljenost držav članic, da dodelijo sredstva za obravnavanje brezposelnosti mladih; pozdravlja spodbujanje evropskega zavezništva za vajeništvo; poudarja, da vajeništvo v nekaterih državah ni v zadostni meri sestavni del politike zaposlovanja; poziva Komisijo, naj oblikuje skupne kazalnike socialnih naložb, predvsem kar zadeva brezposelnost mladih; poziva industrijo, naj dejavno sodeluje pri izvajanju zaposlitvenega jamstva za mlade na zadevnih nacionalnih ravneh in naj mladim ponudi kakovostno zaposlitev ali pripravništvo, kjer je to mogoče, in jim zagotovi kakovostno delovno prakso z dostojnim plačilom; poziva države članice, naj z različnimi ukrepi povečajo privlačnost shem vajeništva za podjetja;

113.  poudarja, da so bili trgi dela držav članic, ki imajo trdne sisteme poklicnega usposabljanja, med krizo relativno stabilni; poziva vse države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi deležniki, kot so zbornice, preučijo in uvedejo takšne sisteme; opozarja na izziv povečanja skladnosti med evropskim sistemom kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) in evropskim sistemom zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS); poudarja tudi pomen primerljivosti in povečane skladnosti med različnimi nacionalnimi sistemi poklicnega usposabljanja, da bi olajšali mobilnost na trgu dela znotraj ustreznih kategorij zaposlitve;

114.  poudarja, da imajo srednje tehnične šole in poklicno izobraževanja pomembno vlogo, in podpira pobude Komisije za spodbujanje čezmejnih izmenjav med državami članicami;

115.  meni, da bi bilo treba ugled poklicnega izobraževanja in usposabljanja izboljšati ne le s poudarjanjem vrednosti, ki jo imata že sama po sebi, temveč tudi s tem, da bi ju povezali z možnostjo prehoda na univerzitetno ali drugo visokošolsko izobraževanje; v zvezi s tem poudarja potrebo, da visokokakovostna poklicna izobrazba in poklicne kvalifikacije pridobijo višjo stopnjo klasifikacije v nacionalnih okvirih držav članic za zagotavljanje kakovosti; poudarja pomen izboljšanja izobraževalnih sposobnosti, da bi izboljšali kakovost razvijanja novih proizvodnih znanj, tudi z ukrepi EU za standardizacijo politik na področju človeških virov, od osnovnega usposabljanja naprej;

116.  poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji načrtujejo in izvajajo programe poklicnega usmerjanja za mlade v znanstvenih in tehnoloških disciplinah, da bi spodbudili razvoj uspešnega in trajnostnega gospodarstva, ter uresničijo ukrepe za večjo obveščenost in ozaveščenost o ekoloških in okoljskih vprašanjih tako prek formalnega izobraževalnega sistema kot v okviru ukrepov lokalnih in regionalnih organov;

117.  je prepričan, da ima nadaljnji razvoj prostega gibanja delavcev, in sicer z uporabo instrumentov, kot sta vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij in vseživljenjsko učenje, še posebej za ranljive delavce, velik potencial za ublažitev pomanjkanja kvalificirane delovne sile in za spodbujanje vključujoče rasti;

118.  poziva države članice, naj uvedejo mikroposojila za mlade ljudi, da bi tako spodbudile podjetništvo;

119.  pričakuje, da se bodo ukrepi in dejavnosti za spodbujanje podjetništva na evropski ali nacionalni ravni uporabljali za vse vrste podjetij, zadruge, obrtniška podjetja, svobodne poklice in podjetja socialnega gospodarstva;

120.  poudarja, da bilo treba v strategiji RISE upoštevati načelo enakega plačila za enako delo za zagotovitev tako enakosti med spoloma na delovnem mestu kot enakih pogojev za zaposlene v različnih pogodbenih razmerjih;

121.  opozarja, da je v Evropi med diplomanti, ki zaključijo visokošolsko izobraževanje, več kot polovica žensk; poudarja, da bi lahko kvalificirane ženske s svojimi znanji v podjetjih pozitivno vplivale zlasti na rast, produktivnost in konkurenčnost evropske industrije; v zvezi s tem poziva deležnike na gospodarskem, izobraževalnem in socialnem področju ter Evropsko komisijo, naj spodbujajo in krepijo vlogo žensk v industrijskih sektorjih v Evropi;

122.  poudarja, da se je treba izogniti tradicionalnemu neravnovesju med spoloma v industriji; meni, da je pomembno to neravnovesje odpraviti, da bodo lahko tako ženske kot moški polno sodelovali na trgu dela, zlasti glede na demografske izzive, s katerimi se sooča EU;

123.  opozarja na pomembno vlogo delavk v strategiji RISE; poudarja, da neupoštevanje vidika spolov v industrijskih politikah še povečuje razlike med spoloma; meni, da je pomembno odpraviti sedanje neravnovesje med spoloma, da bodo lahko tako ženske kot moški polno sodelovali na trgu dela, v skladu z načelom enakega plačila za enako delo; poziva Komisijo in države članice, naj preprečijo, da bi bile ženske premalo zastopane med udeleženci usposabljanj, projektov in programov o ekološkem preoblikovanju ali da bi bile iz njih celo izključene, ter poudarja potrebo po vključevanju načela enakosti spolov; poziva države članice, naj izvajajo ukrepe za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, da bi ženskam v kar največji meri odprli možnosti za stalno in redno poklicno pot;

124.  ugotavlja, da preoblikovanje v nizkoogljično gospodarstvo ne bo le ustvarilo nova delovna mesta v novih gospodarskih sektorjih, temveč bi lahko povzročilo tudi izgubo delovnih mest v manj trajnostnih dejavnostih; v zvezi s tem priporoča, da je treba vzpostaviti in okrepiti orodja za zgodnje predvidevanje sprememb, da se zagotovi čim lažji prehod z enega delovnega mesta na drugo;

125.  poziva Komisijo, naj razvije in spodbuja zbirko orodij za trajnostno politiko podjetij (ki vključuje družbeno odgovornost podjetij, poročanje o trajnosti, ukrepe za spodbujanje nizkoogljičnih proizvodnih modelov ali proizvodnih modelov, pri katerih nastaja malo odpadkov);

126.  poudarja pomen družbene odgovornosti podjetij kot ključnega orodja za politiko podjetja, ki upošteva učinkovito rabo naravnih virov, družbene vidike odnosov s skupnostjo, zaposlenimi in njihovimi predstavniki ter ekonomske vidike, povezane z dobrim vodenjem podjetja;

127.  poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in zadevnimi deležniki razmislijo o politikah za uvedbo prožnejšega delovnega časa v obdobju gospodarskih recesij;

128.  predlaga, da se na dnevni red prihodnjega tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje v skladu s členom 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije vključi točka o vključevanju stroškov zbliževanja minimalnih socialnih standardov v verigo stroškov evropske industrije;

Politika na področju virov in energije za industrijski preporod

129.  poudarja, da so viri in energija v ospredju strategije RISE, saj so odločilnega pomena za mednarodno konkurenčnost; poudarja, da je razpoložljivost surovin osrednjega pomena za razvojne možnosti evropske industrije, ter svari pred dejstvom, da brez nekaterih ključnih surovin nadaljnji razvoj večine evropskih strateških industrij ne bo mogoč; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo aktivne ukrepe za boj proti pretiranim stroškom tako virov kot energije; se na obeh področjih zavzema za pristop, ki temelji na trikotniku cenovne ugodnosti, trajnosti in dostopnosti ter zasleduje vse tri omenjene razsežnosti, hkrati pa je usmerjen v ločitev rasti od povečane porabe virov; poudarja pomen zagotavljanja konkurenčnega in preglednega energetskega trga, ki preprečuje neravnovesja med državami članicami in zagotavlja lahek dostop do varne, trajnostne, cenovno dostopne in zanesljive energije; opozarja na potrebo po strategiji, ki pospešuje povezovanje evropskega energetskega trga in razvoj energetske infrastrukture;

130.  pozdravlja evropsko pobudo za surovine, evropsko inovacijsko partnerstvo za surovine in njegov strateški izvedbeni načrt ter načrt za gospodarnost z viri; poudarja, da je treba obravnavati pomanjkanje ključnih virov, kot je voda, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje z delom na strategiji za surovine, temelječi na treh stebrih, ki so mednarodna partnerstva in trgovina, dobava surovin v EU ter učinkovita raba virov, recikliranje in ponovna uporaba; poziva Komisijo, naj vključi cilje politike o ravnanju z odpadki v evropski semester ter v priporočila za posamezne države in nacionalne programe reform; poziva Komisijo, naj v evropski semester in nacionalne programe reform vključi cilje politike o ravnanju z odpadki; poziva Komisijo, naj vsesplošno vključi strategijo zmanjšanja, ponovne uporabe in recikliranja ter previdno preuči predloge, ki pozivajo k omejevanju izvoza pomembnih surovin; poudarja pomen svetovnega sistema izdajanja potrdil za recikliranje nevarnih odpadkov v okviru prve stopnje njihove obdelave ter za materiale odpadne električne in elektronske opreme (OEEO); opozarja, da v nekaterih državah članicah obstajajo ustrezni sistemi zbiranja in recikliranja; ugotavlja, da evropske ekstraktivne industrije izkazujejo nekatere od najvišjih standardov na svetu, ter poziva Komisijo, naj v roku dveh let oceni predlog za ustanovitev evropskega geološkega inštituta; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za uskladitev pravil in postopkov izdaje dovoljenj za pridobivanje surovin v Evropski uniji; poziva države članice, industrijo, geološke inštitute in Komisijo, naj sodelujejo pri kartiranju nahajališč surovin;

131.  poudarja možnost prehoda na gospodarstvo, ki v večji meri temelji na biološki osnovi, saj imajo lahko surovine, na primer iz gozdov, veliko vlogo pri proizvajanju energije iz obnovljivih virov in pri trajnostni industrijski proizvodnji;

132.  poziva k hitremu izvajanju direktive o energetski učinkovitosti in nacionalnih akcijskih načrtov, podprtih z ustreznimi finančnimi spodbudami; poziva k uvedbi skupinske izjeme za vse sisteme energetske učinkovitosti, o katerih je bila Evropska komisija obveščena v okviru akcijskih načrtov držav članic za energetsko učinkovitost; meni, da bi morale države članice sprejeti ambiciozne strategije, zlasti za prenovo obstoječih stavb v skladu z opredeljenimi skupnimi standardi; poudarja, da bi lahko finančni instrumenti dodatno spodbujali program učinkovitosti; poziva Komisijo, naj si prizadeva za merila za stroškovno učinkovito podporo za obnovljive vire energije; poudarja, da je zanesljiva, varna in cenovno dostopna oskrba z energijo bistvenega pomena za konkurenčnost evropske industrije; poudarja pomen jasnih, dolgoročnih podnebnih ciljev, ki bodo podjetjem omogočili, da vlagajo zlasti v zelene industrije, ter poziva Komisijo, naj predlaga stabilen pravni okvir s srednjeročnim in dolgoročnim horizontom za evropsko energetsko in podnebno politiko do leta 2030, da bi spodbudili naložbe v zmanjšanje emisij ogljika, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije;

133.  ugotavlja, da sistem za trgovanje s pravicami do emisije izvaja samo Evropska unija in da, razen držav članic, Kjotski protokol upošteva samo še manj kot pol ducata držav, ki skupaj ne prispevajo niti 15 % globalnih emisij CO2 , vključno z Evropsko unijo;

134.  poziva Komisijo, naj predloži industrijsko strategijo za energijo iz obnovljivih virov, ki bo zajemala celoten razpon dejavnosti na področju raziskav, vključno s financiranjem, da bi zagotovili, da bo Evropska unija zadržala svoj vodilni položaj na področju energije iz obnovljivih virov;

135.  meni, da bi bila posodobljena energetska infrastruktura, kot so pametna omrežja, ki bi lahko pripomogla h karseda velikemu potencialu domače energije in popolni vključitvi obnovljivih virov energije v oskrbo z električno energijo, koristna tako za evropsko industrijo kot za posamezne porabnike;

136.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v naslednjih desetletjih obstajal trden okvir za oskrbo z energijo, da bi zagotovili varnost naložb in omogočili ukrepe za okrepitev trajnostne konkurenčnosti;

137.  opozarja na sedanje trende pri svetovnih cenah energije, ki so povezani z nekonvencionalnimi viri nafte in plina v ZDA ter dogajanjem na Bližnjem vzhodu, ter ugotavlja, da so visoke cene energije pomemben dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost evropske industrije; poudarja potrebo po izvedbi analize dejavnikov, ki vplivajo na ceno energije; poziva Komisijo, naj to upošteva, ko pripravlja ocene učinka za svoje prihodnje predloge; poudarja, da zahteva strategija RISE skladnost med industrijskimi, energetskimi in podnebnimi politikami; ugotavlja, da so nižje cene energije v ZDA omogočile dodatne naložbe v industrijo; opozarja na resolucije Parlamenta o takih naložbah; izpostavlja izredno pomembno vlogo energijsko intenzivnih panog, ki proizvajajo bistvene osnovne materiale; poudarja, da pri teh panogah obstaja tveganje selitve virov CO2 in da je zato treba sprejeti posebne preventivne ukrepe, da bi ostale še naprej konkurenčne; poziva Komisijo, naj predstavi priporočila za preprečevanje tveganja selitve virov CO2 ;

138.  obžaluje, da Komisija ni izkazala svoje zavezanosti previdnostnemu načelu v sektorjih, ki uporabljajo tehnologije, za katere še ni bilo dokazano, da ne predstavljajo tveganja;

139.  poudarja, da države na jugu Evrope plačujejo najvišje cene plina v Evropi, s čimer so industrije, zlasti energijsko intenzivne panoge, v slabšem konkurenčnem položaju, povečuje pa se tudi tveganje selitve virov CO2 ;

140.  poziva Komisijo in države članice, naj ponovno preučijo pogoje za dolgoročne pogodbe na področju energije ter pregledajo pogodbe za dobavo plina, ki temeljijo na indeksaciji na podlagi cen nafte, in dosežejo premik k oblikovanju cen v večji meri na plinskih vozliščih z večjo konkurenco na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj pomaga pri iskanju možnosti za ponovna pogajanja o teh pogodbah in lajšanju prehoda na bolj prožne alternative, s čimer bi prispevala k cilju boljšega dostopa do plina za vse države članice;

Regionalna strategija RISE s posebnim poudarkom na jugu Evrope

141.  se zavzema za večregionalni pristop industrijske politike, ki oživlja trajnostno rast v gospodarstvih z zmanjšano dejavnostjo ali gospodarstvih, ki so izpostavljena znatnim tveganjem za njihovo industrijsko osnovo; poudarja, da je nujno treba izvesti ukrepe za podporo tistim industrijskim sektorjem, ki sta jih kriza in mednarodna konkurenca najbolj prizadeli; podpira strategijo z visoko dodano vrednostjo pri vključevanju regionalnih gospodarstev, zlasti južnih, v svetovne vrednostne verige; meni, da so strategije pametne specializacije v tem okviru še posebej pomembne in da je treba obstoječe industrijske prednosti spodbujati s povečanimi inovacijami in specializacijo; meni, da je v zvezi z dostopom do financiranja vzporedno s strategijami pametne specializacije potrebna naložbena strategija za jug;

142.  poudarja, da je treba izboljšati posojila v državah članicah v krizi, in meni, da bi lahko uvedli program mikroposojil, ki bi ga financirala Evropska investicijska banka ali nacionalne razvojne banke ter bi majhnim in srednjim podjetjem omogočal obdelavo naročil;

143.  ugotavlja, da so številne regije zaradi svoje obrobne lege v manj ugodnem položaju in da pomanjkanje ustrezne in dobro povezane infrastrukture vpliva na njihovo konkurenčno sposobnost na notranjem trgu in zunaj Unije; ugotavlja, da je to še zlasti pomembno za določena območja na jugu Evrope, vendar pa da morajo biti tudi druga območja, kot so vzhod in sever Evrope, – kjer se nahaja velik delež naravnih virov Unije – bolje povezana s preostalo Unijo; poziva Komisijo, naj spodbuja popolno evropsko infrastrukturno povezanost, še posebej za južna gospodarstva, zlasti železniškega in energetskega omrežja ter omrežja IKT, ter poudarja, da je treba temu primerno usmeriti instrument za povezovanje Evrope; poziva evropske institucije in države članice, naj zagotovijo ustrezne ravni financiranja ter poenostavljene upravne postopke za krepitev javno-zasebnih partnerstev, projektnega financiranja in projektnih obveznic; obžaluje, da Iberski polotok ni popolnoma vključen v evropski trg železniških storitev ter da skupaj z deli južne in vzhodne Evrope ni vključen v evropski energetski trg;

144.  poudarja, da imajo južne regije veliko možnosti za razvoj strateškega sektorja obnovljivih virov energije; poziva k ukrepom za spodbujanje trgov v teh regijah, vključno z ukrepi za spodbujanje mikroproizvodnje v podjetjih, ki želijo proizvajati svojo lastno električno energijo in prodajati preostalo energijo v omrežje;

145.  poudarja, da ima povečana raznovrstnost preskrbe z energijo in uporaba domačih virov, tudi obnovljivih virov energije, lahko pomembno vlogo pri pomladitvi južnih gospodarstev; ugotavlja, da so južne države močno odvisne od uvoza energije, v nekaterih primerih od enega samega dobavitelja;

146.  poudarja pomen infrastrukture za IKT, zlasti prožnih in mobilnih rešitev, pri omogočanju industriji, da se razvije tudi na obrobnih in redko poseljenih območjih;

147.  poudarja pomen izmenjave najboljših praks in mehanizmov vzorčnega testiranja trga; pozdravlja predloge za povečanje sodelovanja in industrijske simbioze ter za razvoj mrež služb za svetovanje o učinkovitosti rabe virov; meni, da bi prizadevanja na področju industrijske simbioze lahko pomagala ustvariti večjo vrednost in učinkovitost; ugotavlja, da bi lahko model industrijske simbioze Združenega kraljestva služil kot predloga za druge države članice;

148.  izpostavlja, da je bilo preoblikovanje kapitalskih podjetij v zadruge v nekaterih regijah uspešno ter jim je dejansko zagotovilo dolgoročnejši pristop, jih vključilo v lokalno gospodarstvo in jim zagotovilo vlogo v lokalnem trajnostnem razvoju; poudarja, da so zadruge pomembna gospodarska realnost v EU, kjer je več kot 160.000 zadružnih podjetij v lasti 123 milijonov članov, vključno z več kot 50.000 zadružnimi podjetji v industriji in storitvenem sektorju, ki zagotavljajo 1,4 milijona delovnih mest in v povprečju prispevajo približno 5 % BDP vsake države članice; v zvezi s tem meni, da je treba upoštevati tudi poslovne modele zadrug in da morajo zadevne politike EU upoštevati njihove značilnosti;

149.  meni, da bi gospodarstva držav južne Evrope lahko izkoristila nove izvozne trge in da imajo strateško še posebej ugoden položaj v južnem Sredozemlju, države vzhodne Evrope pa lahko podobno izkoristijo nove izvozne trge v državah Skupnosti neodvisnih držav; poziva k toplemu sprejetju podjetniškega duha ter priporoča, naj migranti z vzhoda in juga Evrope ustanovijo podjetja, ki bodo lahko dostopala do teh izvoznih trgov; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poslovne odnose med severnim in južnim Sredozemljem; pozdravlja tudi misijo za rast podpredsednika Tajanija; meni, da bi močnejše osredotočenje na regionalne industrijske prednosti in grozde lahko okrepilo konkurenčnost za strukturni razvoj Evrope; poziva, naj se to ustrezno upošteva pri prihodnjem institucionalnem in strukturnem razvoju v Evropi;

150.  meni, da bi močnejše osredotočenje na regionalne industrijske prednosti in grozde lahko okrepilo konkurenčnost za strukturni razvoj Evrope; poziva, naj se to ustrezno upošteva pri prihodnjem institucionalnem in strukturnem razvoju v Evropi;

o
o   o

151.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 315, 14.11.2012 , str. 1.
(2) UL C 198, 10.7.2013, str. 45.
(3) UL C 161, 6. 6. 2013, str. 35.
(4) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 84.
(5) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6.
(6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(7) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 131.
(8) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 21.
(9) UL C 264 E, 13.9.2012, str. 59.
(10) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 72.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0387.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0443.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0444.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0088.
(15) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0201.
(17) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0199.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246.
(19) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0301.
(20) UL C 327, 12.11.2013, str. 82.
(21) UL C 139, 17.5.2013, str. 11.
(22) JOIN(2013)0001 - 7.2.2013.

Zadnja posodobitev: 30. maj 2017Pravno obvestilo