Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2194(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0066/2014

Predložena besedila :

A7-0066/2014

Razprave :

PV 25/02/2014 - 4
CRE 25/02/2014 - 4

Glasovanja :

PV 25/02/2014 - 5.21

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0130

Sprejeta besedila
PDF 211kWORD 84k
Torek, 25. februar 2014 - Strasbourg Končna izdaja
Upravljanje enotnega trga
P7_TA(2014)0130A7-0066/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2014 (2013/2194(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom „Letni pregled rasti 2014“ (COM(2013)0800) in poročila Komisije z naslovom „Enotni trg za rast in delovna mesta: Analiza napredka in preostale ovire v državah članicah – Prispevek k letnemu pregledu rasti 2014 “ (COM(2013)0785) in priložene analize mednarodnih vrednostnih verige znotraj in zunaj EU,

–  ob upoštevanju prvega poročila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Stanje na področju integracije notranjega trga 2013 – prispevek k letnemu pregledu rasti 2013‟ (COM(2012)0752),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 z naslovom „Boljše upravljanje enotnega trga‟ (COM(2012)0259),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2012 z naslovom „Zagotavljanje uspešnega delovanja enotnega trga – letni pregled upravljanja za leto 2011“ (SWD(2012)0025),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju spletnega pregleda stanja na enotnem trgu, objavljenega 4. julija 2013,

–  ob upoštevanju 26. pregleda stanja notranjega trga (februar 2013),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 29. in 30. maja 2013 o pametni pravni ureditvi,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. in 15. marca 2013,

–  ob upoštevanju razprav Sveta za konkurenčnost z dne 18. in 19. februarja 2013 o letnem pregledu rasti 2013 in aktu za enotni trg,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisije o upravljanju enotnega trga(1) in odgovora Komisije, sprejetega 8. maja 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 z naslovom „Akt za enotni trg – naslednji koraki za gospodarsko rast“(2) in odgovora Komisije, sprejetega 26. septembra 2012,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 6. aprila 2011 o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu(3) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0066/2014),

A.  ker letni pregled rasti 2013 začenja tretji cikel evropskega semestra in zdaj prvič vključuje letno poročilo o stanju na področju integracije enotnega trga;

B.  ker je učinkovit in dobro delujoč enotni trg, temelječ na visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu, bistvenega pomena za trajnostno in vključujočo rast;

C.  ker je Parlament zahteval popolno vključitev stebra enotnega trga v cikel evropskega semestra;

D.  ker bi moralo boljše upravljanje enotnega trga prinesti boljši in hitrejši prenos in izvajanje direktiv in povezanih uredb, zlasti če se nanašajo na opredeljene ključne sektorje;

E.  ker kakovost nacionalnih reformnih programov v okviru evropskega semestra zelo niha, kar zadeva vsebino, preglednost in izvedljivost;

F.  ker se je treba zavedati, da je enotni trg tesno povezan z drugimi horizontalnimi področji politike, kot so varstvo potrošnikov in delavcev, socialne pravice, okolje in trajnostni razvoj;

G.  ker sta akta za enotni trg I in II dobro zastavljena horizontalna strategija, ki opredeljuje konkretne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, ki naj bi sprostili neizkoriščeni potencial za rast in odstranili ovire za enotni trg;

H.  ker je Komisija storitve, finančne storitve, promet, energetiko in digitalni trg opredelila kot ključna področja za izboljšanje delovanja in utrditev enotnega trga; ker bi bilo treba metodologijo za opredelitev teh področjih redno ocenjevati in pregledovati, pri tem pa upoštevati cilje in napovedi rasti ter merila za zagotavljanje potrebnega varstva državljanov, zlasti potrošnikov, strokovnjakov in delavcev;

I.  ker enotni digitalni trg za spletne in komunikacijske storitve v Evropi še ne deluje v celoti; ker razdrobljena pravila na nacionalni ravni ovirajo prost pretok digitalnih storitev in čezmejno e-trgovanje; ker bo raba naprednih storitev in aplikacij IKT evropskim podjetjem in javnim storitvam prinesla gospodarske in socialne koristi;

J.  ker so dostopna in učinkovita evropska prometna infrastruktura, velikopotezna evropska industrijska politika in vzpostavitev enotnega energetskega trga – cilj je prispevati k poslovni konkurenčnosti EU ter zagotoviti splošno dostopno in cenovno ugodno energijo za gospodinjstva in potrošnike – ključnega pomena za enotni trg EU; ker je torej treba opredeliti prednostne ukrepe na teh področjih;

Evropski semester

1.  znova poziva Komisijo, naj izboljša upravljanje enotnega trga z uvedbo letnega cikla, ki naj postane poseben steber evropskega semestra, vključuje pa naj pregled notranjega trga, letno poročilo o integraciji enotnega trga kot del letnega pregleda rasti, smernice Evropskega sveta državam članicam, nacionalne akcijske načrte za izvajanje smernic enotnega trga ter posebna priporočila za posamezne države; poleg tega poziva Komisijo, naj v celoti upošteva ključna področja rasti, in sicer storitveni, energetski in prometni sektor ter enotni digitalni trg, pa tudi ukrepe iz aktov o enotnem trgu I in II;

2.  poudarja, da mora enotni trg postati tretji steber evropskega semestra, da bo zajet jasen sklop prednostnih nalog v zvezi z realnim gospodarstvom; meni, da je opredeljevanje in uresničevanje teh prednostnih nalog bistvenega pomena za spodbujanje rasti in premostitev obstoječe vrzeli pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, pri čemer je treba zagotavljati gospodarsko konvergenco med državami članicami v euroobmočju in zunaj njega ter v osrčju in na obrobju EU;

3.  znova opominja, da je bilo prvo poročilo o stanju na področju integracije enotnega trga nezadostno in nepopolno; zato meni, da bi bilo treba v prihodnjih poročilih jasneje predstaviti obstoječe pomanjkljivosti v nekaterih državah članicah, ponuditi konkretnejše smernice glede možnih pravnih sredstev in pričakovanih prednosti ter opredeliti učinkovite vzvode za pospešitev rasti in konkurenčnosti ter za ustvarjanje novih delovnih mest, kar naj bi bil konkreten odziv na trenutno družbeno in gospodarsko krizo;

4.  pozdravlja poročilo o stanju na področju integracije enotnega trga 2014 (COM(2013)0785)) in močno podpira prizadevanja Komisije, da se enotni trg nadalje vključi v evropski semester; pozdravlja dejstvo, da poročilo o stanju enotnega trga za leto 2014 vsebuje številne elemente, ki se nanašajo posebej na ukrepe, ki so jih sprejele posamezne države članice; kljub temu meni, da v poročilu še vedno manjka kvalitativna ocena učinkovitosti sprejetih ukrepov, doseženega napredka in dejanskih rezultatov politike; poziva k razvoju analitičnega orodja za merjenje integracije enotnega trga v okviru stebra enotnega trga evropskega semestra v zvezi priporočili za posamezne države; meni, da bi lahko analitično orodje dodatno dopolnjevalo pregled notranjega trga;

5.  meni, da je potrebnega več horizontalnega usklajevanja in skladnosti pri pripravi zakonodajnih predlogov v zvezi z enotnim trgom; je prepričan, da je treba pri upravljanju enotnega trga ustrezno upoštevati potrebe vseh interesnih skupin in da je potrebno obsežnejše in zgodnejše sodelovanje socialnih partnerjev, civilne družbe in drugih deležnikov pri oblikovanju, sprejemanju, izvajanju in spremljanju ukrepov, da se pospeši rast in izboljša uveljavljanje pravic državljanov na enotnem trgu;

6.  poudarja, da so potrebna izčrpna posvetovanja in temeljite ocene učinka preden Komisija sprejme predlog; poudarja, da morajo biti predlogi Komisije skladni z načeli pametne pravne ureditve in ustreznosti predpisov ter da morajo vsebovati oceno učinkov na mala in srednja podjetja, odobriti pa jih mora odbor Komisije za oceno učinka; poudarja tudi, da morajo ocene učinka ovrednotiti učinke nove zakonodaje na obete za rast in na evropsko konkurenčnost;

7.  meni, da bi moral biti evropski semester vpet v obsežnejši demokratični proces z večjo udeležbo nacionalnih parlamentov, pri čemer bi bilo treba povečati tudi pristojnosti Evropskega parlamenta;

8.  meni, da je treba v priporočilih za posamezne države članice, izdanih v tem procesu, upoštevati napredek teh držav in da se lahko nacionalne ureditve za izvajanje zakonodaje o enotnem trgu razlikujejo, vendar pa bi si morale prizadevati za večjo učinkovitost sprejetih ukrepov in za boljše dejanske rezultate politike;

9.  poziva, naj prihodnja priporočila za posamezne države članice v ciklu evropskega semestra 2014 mnogo močneje in strožje odsevajo ugotovitve poročila o stanju na področju integracije enotnega trga, kot to počno priporočila za posamezne države članice za 2014;

10.  meni, da bi moral biti tretji steber evropskega semestra, namenjen integraciji enotnega trga, posvečen predvsem opredeljevanju prednostnih politik in ukrepov za spodbujanje in oživitev realnega gospodarstva; meni, da bo ta cilj mogoče doseči le, če bo skupen vsem institucijam EU in če ga bodo dosledno podpirale; zato se zavzema za to, da bi bilo delo Sveta za konkurenčnost izrecno osredotočeno na vključevanje teh prednostnih nalog, ki so pomembne za realno gospodarstvo, v evropski semester;

Ključni sektorji

11.  meni, da ključni sektorji, ki jih je opredelila Komisija – storitve, finančne storitve, promet, energetika in digitalni trg – ostajajo odločilni dejavniki za popolno integracijo enotnega trga; poleg tega meni, da bi moral za ponovno oživitev gospodarske rasti ponoven zagon dosledne in celostne industrijske politike, osredotočene na te sektorje, obsegati tudi prizadevanja za krepitev varstva pravic državljanov, tudi potrošnikov in delavcev, ter model konkurenčnosti, temelječ na znanju in inovacijah, s spodbudami EU za krepitev naložb in dostopa do financiranja, za raziskave in razvoj ter za podporo visokošolskemu izobraževanju;

12.  poziva Komisijo, naj oblikuje resnično evropsko industrijsko politiko; meni, da bi morala biti ponovna industrializacija medsektorska prednostna naloga Unije; meni, da bi morala nova industrijska politika vključevati izvrševanje pravil enotnega trga, celostno strategijo za zunanjo razsežnost enotnega trga, s posebnim poudarkom na skladni politiki varstva potrošnikov ter izboljšanem dostopu do kapitala in infrastrukture, da bi se povečala konkurenčnost podjetij in olajšal njihov prodor na nove trge;

13.  poudarja, da enotni trg z odpravo ovir prostemu pretoku oseb, blaga, storitev in kapitala podjetjem omogoča širitev poslovanja, s tem pa krepi njihove zmožnosti za inovacije, naložbe, rast produktivnosti in odpiranje delovnih mest;

14.  poziva Komisijo, naj predstavi podroben akcijski načrt ukrepov za vzpostavitev popolnoma povezanega in soodvisnega enotnega energetskega trga; poudarja, da je treba potrošnikom ponuditi pregledne in primerljive cene energije, hkrati pa zagotoviti varstvo ranljivih potrošnikov; poudarja, da so potrebne precejšnje naložbe v energetsko infrastrukturo in meni, da morajo vsi sektorji javnih gospodarskih služb slediti napredku v energetskem sektorju;

15.  poudarja, da je bistvenega pomena, da se izboljša infrastruktura, zlasti čezmejne povezave in medobratovalnost, da se zagotovi učinkovito delovanje enotnega trga; meni, da je enoten, medsebojno povezan in učinkovit evropski prometni sistem ključen za prost pretok blaga, oseb in storitev na notranjem trgu; meni, da so nadaljnje naložbe nujne za uresničitev teh ciljev, in ponavlja, da je treba uvesti širok nabor finančnih instrumentov za te projekte;

16.  poudarja, da dosledno izvajanje sedanje zakonodaje in prihodnjih predlogov Komisije za digitalne storitve Evropi lahko pomaga, da bo celovito izkoristila notranji trg; poziva k vodenju učinkovite politike za digitalni enotni trg, da bodo spletne storitve v Evropi postale konkurenčnejše, da bo čezmejni dostop učinkovitejši in preglednejši ter bo zagotavljal visoko raven dostopnosti in varstva potrošnikov; poudarja pomen usmerjenih naložb in je seznanjen, da bo delo na predlogu z naslovom „Povezana celina“ pomagalo k zmanjšanju cenovnih razlik med državami članicami, ker bo spodbudilo konkurenco v telekomunikacijskem sektorju;

17.  poziva k ambicioznemu izvajanju potrošniške politike, vključno z zakonodajnimi in programskimi ukrepi, da se izboljša varstvo potrošnikov in poglobi zaupanje v enotni trg, poveča vpliv potrošnikov, spodbudi odgovorno ravnanje potrošnikov in izboljša zaščita ranljivih potrošnikov;

18.  meni, da bi lažji dostop malih in srednjih podjetij do financiranja bi pomagal sprostiti likvidnostne omejitve in povečati njihov obratni kapital; pozdravlja, da je razvoj alternativnih oblik financiranja za mala in srednja podjetja visoko na seznamu prednostnih nalog, ki jih v pregledu rasti za leto 2013 in poročilu o povezovanju enotnega trga predstavlja Komisija; močno podpira uvedbo posebnih obveznic in posebnega borznega trga le za mala in srednja podjetja in Komisijo ter države članice poziva, naj sprejmejo praktične ukrepe, da se doseže ta cilj; poleg tega podpira pobude na ravni EU, ki naj bi dopolnile nacionalne spodbude za mikroposojila in socialno podjetništvo, vključno s podporo razvojnim bankam, ki ponujajo posojila z nižjimi obrestnimi merami kot komercialne banke; ugotavlja, da je posebej pomembno podpirati mala in srednja podjetja prek programov COSME in Obzorje 2020;

19.  poudarja pomen ovir za delovanje enotnega trga, ki jih ustvarja razdrobljenost trga maloprodajnih finančnih storitev, na kar opozarja Komisija v poročilu o povezovanju enotnega trga, zlasti v zvezi z zelo različnimi obrestnimi merami za bančna posojila, kar močno vpliva na potrošnike, gospodinjstva ter mala in srednja podjetja; je prepričan, da te razlike ovirajo učinkovit dostop do financiranja in negativno vplivajo na realno gospodarstvo; je zaskrbljen zaradi negativnega vtisa, ki ga imajo potrošniki zaradi razdrobljenosti in neučinkovitosti maloprodajnih finančnih storitev predvsem v zvezi z bančnimi računi, hipotekami, zasebnimi pokojninskimi sistemi in vrednostnimi papirji;

20.  je prepričan, da je treba z ureditvijo finančnih storitev zagotoviti boljše obveščanje in varstvo ter učinkovita pravna sredstva za potrošnike; poudarja, da treba čim prej in s pozitivnimi rezultati dokončati pripravo zakonodajnih predlogov o trgu potrošniških in maloprodajnih finančnih storitev, zlasti o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov; meni, da je treba pripraviti nadaljnje predloge, na primer za posebno ureditev plačilne nesposobnosti potrošnikov, ki bo izboljšala sedanje razdrobljene in neprimerne ureditve, da se spodbudijo varne naložbe zasebnih prihrankov v realno gospodarstvo;

21.  obžaluje, da prosto gibanje državljanov po Evropi, zlasti delavcev in strokovnjakov, kljub močnim dokazom o pomenu enotnega trga za premagovanje krize še vedno ni povsem mogoče in da so potrebni odločnejši ukrepi, da se odstranijo preostale ovire in spodbudi rast in zagotavlja pravice državljanov in delavcev; poudarja, da je potreben uravnotežen razvoj notranjega trga, temelječ na polnem izvajanju gospodarskih svoboščin v skladu s socialnim tržnim gospodarstvom;

22.  opozarja, da je ciklična priprava aktov o enotnem trgu ponudila priložnost za redno opredeljevanje in obravnavo prednostnih nalog za razvoj enotnega trga; meni, da bi bilo treba to metodo izboljšati in nadalje razviti;

23.  pozdravlja sveženj zakonodajnih predlogov o varnosti potrošniških proizvodov in uredbi o tržnem nadzoru ter o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin; je prepričan, da te pobude lahko prispevajo k pravicam potrošnikov ter zagotavljanju njihovega zdravja in varnosti, olajšajo trgovino z blagom in storitvami ter spodbudijo nov model konkurenčnosti; zato poziva Komisijo, naj tesno sodeluje s Parlamentom in Svetom, da bo dogovor dosežen v razumnem časovnem okviru;

24.  poudarja, da je treba doseči politični dogovor o reformah vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, zakonodajnega svežnja o javnih naročilih in koncesijah, direktive o alternativnem reševanju sporov in uredbe o spletnem reševanju sporov; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo hitro in v celoti izvajati vse nove določbe;

25.  poudarja potrebo po ustreznem prenosu zakonodaje o javnih naročilih in koncesijah; poudarja pomen javnih naročil kot ključnega dejavnika rasti, zlasti za mala in srednja podjetja; meni, da izvajanje te reforme ponuja veliko priložnost za posodobitev javne uprave s strateško uporabo javnih naročil za inovacije, trajnost ter izboljšanje kakovosti in učinkovitosti javne porabe v odziv na posebne zahteve lokalnih in nacionalnih vlad; meni, da so to ključni dejavniki za uspešno izvajanje pravil o javnih naročilih in koncesijah;

26.  meni, da so nova pravila o poklicnih informacijah (ki so bila sprejeta novembra 2013 in ki spreminjajo Direktivo 2005/36/ES in uredbo IMI) pomemben ukrep za okrepitev prostega gibanja delavcev in strokovnjakov, zlasti za boj proti nezaposlenosti mladih, saj predvidevajo visok skupni standard usposabljanja in spodbujajo uporabo evropske poklicne izkaznice; poudarja, da je popolno in pravilo izvajanje Direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij (in direktive o storitvah) ključno gonilo gospodarske rasti Evropske unije; obenem meni, da je potrebna reforma reguliranih poklicev, da bi mladim zagotovili boljši dostop do teh poklicev in ustvarili bolj dinamičen trg, ki potrošnikom zagotavlja ustrezna jamstva;

Instrumenti upravljanja

27.  je seznanjen z odgovorom Komisije na resolucijo Parlamenta z dne 7. februarja 2013 glede pravne podlage za zahtevani zakonodajni predlog, ki bi vseboval elemente, navedene v tej resoluciji; meni, da bi lahko posebna priporočila v tem odgovoru pomembno prispevala k boljšemu upravljanju enotnega trga;

28.  je seznanjen s prilagojeno strukturo druge izdaje poročila o povezovanju enotnega trga (COM(2013)0785)); pozdravlja, da se je Komisija v njem odzvala tudi na zahteve iz resolucije Parlamenta z dne 7. februarja 2013; ugotavlja, da se je za številne ukrepe, opisane v tej resoluciji, izkazalo, da vodijo k boljšemu izvajanju in izvrševanju prava EU, vključno z doslednejšo uporabo sistema „EU Pilot“;

29.  pozdravlja spletni pregled stanja na enotnem trgu, zlasti njegov vizualni in informativni način predstavitve uspešnosti držav članic v zvezi z zakonodajo EU, ki je pomembna za delovanje notranjega trga; meni, da bi moral biti spletni pregled na voljo v vseh jezikih Unije, da bodo lahko vsi evropski državljani razumeli cikel enotnega trga in vlogo, ki jo lahko odigrajo v njem;

30.  meni, da si je treba prizadevati za večjo preglednost pri izvajanju in enotni uporabi prava Unije v državah članicah; ugotavlja, da države roke za prenos v povprečju presežejo za devet mesecev, vse več pa je direktiv, pri katerih se s prenosom zamuja dve leti ali več; meni, da je treba vse direktive prenesti dosledno in da je treba sprejeti vse ukrepe za prenos, da se upoštevajo kompromisi, doseženi na ravni Unije;

31.  kljub temu meni, da zgolj kvantitativni statistični podatki o izvajanju zakonodaje o enotnem trgu ne zadoščajo in da se je treba osredotočiti na kakovost izvajanja v državah članicah na podlagi posebnih ključnih kazalnikov za sektorje enotnega trga, ki bodo razviti na evropski ravni;

32.  pozdravlja poročilo o mednarodnih vrednostnih verigah znotraj in zunaj EU kot dober primer uporabe posebnih kazalcev za oceno integracije enotnega trga, ki posebno pozornost namenja razširjenosti proizvodnih sistemov v EU; meni, da bo podpora nadaljnjim pobudam za čezmejne dobavne verige, ki jih je treba razviti, spodbudila odpravo dolgotrajnih ovir za dokončanje enotnega trga in bo lahko prispevala k izboljšanju produktivnosti in konkurenčnosti evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu;

33.  pozdravlja dejstvo, da se je stopnja povprečnega zaostanka pri prenosu zmanjšala na 0,6 %; poudarja, da ima lahko celo majhen zaostanek na tako pomembnem področju zelo škodljive posledice za potrošnike in podjetja, s tem pa na evropsko gospodarstvo kot celoto;

34.  obžaluje povprečno trajanje postopkov za ugotavljanje kršitev, zlasti dejstvo, da je obravnava primerov, ko gre za storitve, še posebej počasna (v povprečju 49,8 meseca); meni, da so postopki za ugotavljanje kršitev pokazali številne omejitve pri hitrem obravnavanju in odpravljanju pomanjkljivosti pri izvajanju in uporabi določb enotnega trga; poziva države članice, naj učinkoviteje sodelujejo s Komisijo pri hitrejšem reševanju primerov, in Komisijo, naj opravi nadaljnje preiskave nacionalnih ukrepov, ki so škodljivi za enotni trg;

35.  meni, da bi moral biti postopek za ugotavljanje kršitev zadnje sredstvo in da bi ga smeli uporabiti šele po več poskusih, da se situacija uredi in popravi, ter da bi morala Komisija pred sprožitvijo postopka proti državi članici na Sodišču Evropske unije spodbujati uporabo sistema „Pilot EU“ in drugih postopkov; vztraja tudi, da si je treba čim bolj prizadevati za bolj učinkovito uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev v primeru kršitev določb prava Unije na področju enotnega trga ter da bi morali države članice in Evropski svet še naprej razvijati postopke za ugotavljanje kršitev v okviru prihodnjih sprememb Pogodbe o delovanju Evropske unije;

36.  podpira ukrepe Komisije za izboljšanje sodelovanja nacionalnih organov v zvezi z delovanjem enotnega trga; se strinja, da bi stalen računalniški mehanizem za izmenjavo ustreznih informacij znatno izboljšal stanje, saj sestanki nacionalnih strokovnjakov nekajkrat na leto še zdaleč niso primeren način za obravnavanje tako pomembnih vprašanj;

37.  znova poudarja, kako pomembno je pravilno delovanje sistema za informacije o notranjem trgu (IMI), ki je nedavno dobil ustrezno regulativno podlago in ki bo razširjen na nova področja politik in sektorje; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o delovanju orodja za stojno prevajanje, ki naj bi olajšalo komunikacijo med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi;

38.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo ukrepe, določene v digitalni agendi, in si bolj prizadevajo za posodobitev javne uprave – med drugim s hitrim izvajanjem ukrepov v zvezi z e-vlado, e-zdravjem, e-računi in elektronskim javnim naročanjem – da bi zagotovile več boljših digitalnih storitev za državljane in podjetja po vsej Evropi, zmanjšale stroške in povečale učinkovitost javnega sektorja;

39.  ugotavlja, da se mreža SOLVIT za reševanje težav premalo uporablja; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo za mrežo SOLVIT in za enotne kontaktne točke na voljo zadostni viri, kot določa direktiva o storitvah; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za razširjanje informacij o razpoložljivosti teh instrumentov med podjetji in podjetniki; meni tudi, da bi morale države članice začeti s pogostejšo in širšo izmenjavo dobrih praks;

40.  je seznanjen, da uporaba portalov „Tvoja Evropa“ in „Tvoja Evropa – nasveti“ nenehno narašča, tako da bi morali imeti vsi, ki se gibljejo po Evropski uniji, na voljo potrebne informacije;

41.  pozdravlja mesec enotnega trga, ki je od 23. septembra do 23. oktobra državljane po vsej Evropi, oblikovalce politike, strokovnjake in voditelje EU povezal v spletni razpravi, ter spremljevalne nacionalne dogodke, na katerih je potekala razprava o doseženem napredku, preostalih izzivih in zamislih za prihodnost enotnega trga; poziva Komisijo, naj preuči pomisleke in predloge, ki so jih predstavili udeleženci; poziva Komisijo, naj oceni obliko in učinkovitost dogodka v letu 2013, vključno z njegovo sposobnostjo, da doseže državljane, podjetja in potrošnike ter jim zagotovi dejansko priložnost za sooblikovanje enotnega trga;

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu, Evropskemu svetu ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0054.
(2) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 72.
(3) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 51.

Zadnja posodobitev: 6. junij 2017Pravno obvestilo